| Sklep II Ips 29/2009 |
ECLI:SI:VSRS:2012:II.IPS.29.2009.1 |
24.05.2012 |
Vrhovno sodišče |
Po prvem odstavku 376. člena ZOR odškodninska terjatev za povzročeno škodo zastara v treh letih, odkar je oškodovanec zvedel za škodo in za tistega, ki jo je napravil. V zvezi s to določbo revizijsko sodišče poudarja, da besedne zveze „odkar je oškodovanec zvedel za škodo in tistega, ki jo je napravil“ v primerih, ko škodo povzroči voznik neznanega motornega vozila, ni mogoče razlagati dobesedno. Ravno zato, ker povzročitelj ni znan, je v ZOZP vzpostavljena obveznost Slovenskega zavarovalnega združenja. Za razliko od nekaterih drugih škodnih primerov, ko oškodovanec niti ob škodnem dogodku niti kasneje ne izve za povzročitelja, posledično pa tudi ne za tistega, ki odgovarja namesto njega (odgovornostna zavarovalnica), je situacija pri nastanku škode v prometni nesreči, ki jo povzroči voznik neznanega motornega vozila, drugačna. Že s povzročitvijo take prometne nesreče je namreč znan tisti, ki je namesto neznanega povzročitelja zavezan oškodovancu poplačati škodo. Ta obveznost Slovenskega zavarovalnega združenja je določena v zakonu, zato se na njeno nepoznavanje oškodovanec ne more sklicevati. Oškodovanec ima že od nastanka prometne nesreče dalje pravico terjati izpolnitev svoje odškodninske terjatve od Slovenskega zavarovalnega združenja (prvi odstavek 361. člena ZOR). Takrat začne teči triletni subjektivni zastaralni rok iz prvega odstavka 376. člen ZOR, razen če je oškodovanec za škodo oziroma njen obseg izvedel kasneje. |
povrnitev škode - odškodnina - prometna nesreča, ki jo povzroči voznik neznanega motornega vozila - odgovornost Slovenskega zavarovalnega združenja - zastaranje odškodninskega zahtevka - zastaralni rok - začetek teka subjektivnega zastaralnega roka |
| VSRS sodba II Ips 27/2012 |
ECLI:SI:VSRS:2014:II.IPS.27.2012 |
16.10.2014 |
Vrhovno sodišče |
Tožnica ima kot oškodovanka položaj upravičenca v smislu 944. člena OZ; tožnica ki sicer ni stranka zavarovalne pogodbe o obveznem zavarovanju avtomobilske odgovornosti, v zavarovalno razmerje vstopi v trenutku nastanka zavarovalnega primera. Zato ima zavarovalnica tudi zoper njo ugovor, da je njena odgovornost izključena zaradi namere ali prevare. Če nastane škodni dogodek, glede na katerega je bilo sklenjeno zavarovanje (922. člen OZ), v okoliščinah iz 944. člena OZ, zavarovalnica ni zavezana za dajatve iz zavarovalne pogodbe, takšno izključitev odgovornosti pa zavarovalnica lahko uveljavlja z ugovorom zoper tistega, ki je v takšnih pogojih povzročil zavarovalni primer, torej tudi zoper oškodovanca kot upravičenca po pogodbi o obveznem zavarovanju avtomobilske odgovornosti. |
dopuščena revizija - zavarovalna pogodba - obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti - obveznosti zavarovalnice - odškodnina - nastanek zavarovalnega primera - ugovor zavarovalnice - fingirana prometa nesreče - škoda tretjega - sopotnik - izključitev odgovornosti - trditveno in dokazno breme |
| Sodba in sklep II Ips 590/2006 |
ECLI:SI:VSRS:2007:II.IPS.590.2006 |
29.11.2007 |
Vrhovno sodišče |
Ob upoštevanju objektivne odgovornosti voznice in njene premajhne skrbnosti pri vožnji (glede na njeno seznanjenost z okoliščino, da pešci pogosto prečkajo cesto na tistem delu, kjer se je nato zgodila prometna nesreča), tožnikov prispevek k nastanku škode, ki je ne glede na vinjenost, predvsem v nepravilnem prečkanju cestišča izven prehoda za pešce, ne more presegati 30 %. |
povrnitev nepremoženjske škode - pešec in motorno vozilo - prečkanje ceste izven prehoda za pešce - objektivna odgovornost voznika - deljena odgovornost - višina odškodnine - načelo individualizacije odškodnine - načelo objektivne pogojenosti odškodnine - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti |
| Sodba II Ips 133/2003 |
ECLI:SI:VSRS:2004:II.IPS.133.2003 |
25.03.2004 |
Vrhovno sodišče |
Zavrnilo je tudi revizijska opozorila, češ da med poškodbami tožnika in nesrečo 8.2.1988 ni vzročne zveze, ker je bil tožnik že prej hendikepiran. Res je imel tožnik že pri rojstvu in v zgodnjem otroštvu težave zaradi dednih dejavnikov in vplivov okolja, nato je leta 1985 padel z višine dveh metrov, po poškodbi pa si je tudi kvaril zdravje. Toda sodišče prve stopnje je z izvedenci natančno razmejilo posamezne vplive in pri prisoji odškodnine upoštevalo le tiste okoliščine, ki jih je povzročila prometna nesreča. Če bi sodišče prisodilo odškodnino za dejansko zmanjšano življenjsko aktivnost tožnika, bi bila ta veliko višja in je ne bi primerjalo s podobnimi poškodbami, ki so razvrščene v t.i. Fischerjevo razvrstitev poškodb v III. skupino, ki obsega 10 do 20 % zmanjšano življenjsko aktivnost. Poškodbe, ki so posledica poškodbe zaradi prometne nesreče, bi tudi povprečnemu otroku povzročile zmanjšanje življenjske aktivnosti in toženca bi prav tako morala plačati ustrezno odškodnino. |
povrnitev negmotne škode - podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza - razmejitev posledic različnih vzrokov za okvaro zdravja - deljena odgovornost - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - pravična denarna odškodnina kot pravni standard |
| VSRS Sodba III Ips 65/2018 |
ECLI:SI:VSRS:2019:III.IPS.65.2018 |
19.02.2019 |
Vrhovno sodišče |
Za odločitev o ugovoru prve toženke, da je s plačilom vnaprejšnje pavšalne odškodnine krita vtoževana škoda, je odločilno, ali je šlo v obravnavanem primeru pri uporabi viličarja za „uporabo vozila“.
Glede vozil, ki se uporabljajo kot prometna sredstva in kot delovni stroji, je treba ugotoviti, ali se je takšno vozilo v trenutku, ko se je zgodila nesreča, v kateri je bilo vozilo udeleženo, uporabljalo zlasti kot prevozno sredstvo. Če je odgovor na to vprašanje pozitiven, ta uporaba lahko sodi pod pojem "uporaba vozila". Če pa se je vozilo uporabljalo kot delovni stroj, pa uporaba ne more soditi pod navedeni pojem.
V obravnavanem primeru je do nesreče prišlo ob uporabi viličarja, ki se je uporabljal kot prevozno sredstvo. Čeprav se je uporabljal z namenom, da delavec, ki se je nahajal v košari, doseže in pregleda višje ležeče police v skladišču, je bila ena izmed njegovih temeljnih funkcij ob tem tudi premikanje v smislu vožnje. V trenutku nastanka škodnega dogodka je namreč vozil vzvratno. Premikanje vozila je ena glavnih značilnosti, ki opredeljujejo prometno funkcijo vozila. V trenutku, ko se je zgodila nesreča, se je premikal v skladu s svojo temeljno oziroma tipično funkcijo: nakladanjem oziroma razkladanjem tovora. |
obvezno zavarovanje v prometu - zavarovanje avtomobilske odgovornosti - prometna nesreča - delovna nezgoda - povrnitev premoženjske škode - uporaba vozila - pojem uporabe vozila - prometna funkcija vozila - delovni stroj - viličar - dopuščena revizija |
| Sodba II Ips 632/2004 |
ECLI:SI:VSRS:2006:II.IPS.632.2004 |
16.11.2006 |
Vrhovno sodišče |
Tožniku prisojena odškodnina za nepremoženjsko škodo niti po slovenskih razmerah ne sodi med prenizke odškodnine, za večjo prisojo pa v zbranih podatkih o madžarskem pravu in tudi glede na (izostale) navedbe same revizije ni nobene podlage. |
prometna nesreča v tujini - uporaba tujega prava - madžarsko pravo - povrnitev nepremoženjske škode - pravična denarna odškodnina - načelo individualizacije - načelo objektivne pogojenosti odškodnine - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti |
| VSRS Sodba III Ips 3/2020 |
ECLI:SI:VSRS:2020:III.IPS.3.2020 |
19.05.2020 |
Vrhovno sodišče |
Neposrednemu oškodovancu pripada popolna odškodnina za premoženjsko škodo, ki jo utrpi s protipravnim ravnanjem povzročitelja, poleg škode zaradi zmanjšanja premoženja (navadna škoda) tudi škoda zaradi preprečitve povečanja njegovega premoženja (izgubljeni dobiček). Pri tem se kot izgubljeni dobiček upošteva dobiček, ki bi ga oškodovanec dosegel pri normalnem teku stvari, pa ga zaradi oškodovalčevega dejanja ni. Odškodnina zaradi izgubljenega dobička oškodovanca – samostojnega podjetnika posameznika, kakršno uveljavlja v obravnavanem primeru (zaradi poškodbe v prometni nesreči ni mogel izvršiti že prej dogovorjenega posla), gotovo sodi v ta okvir. |
zavarovalna pogodba - povrnitev premoženjske škode - prometna nesreča - navadna škoda - izgubljeni dobiček - samostojni podjetnik posameznik kot oškodovanec - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - dopuščena revizija |
| VSRS Sodba II Ips 135/2019 |
ECLI:SI:VSRS:2020:II.IPS.135.2019 |
05.06.2020 |
Vrhovno sodišče |
Temeljni načeli za odmero odškodnine za nepremoženjsko škodo sta načelo individualizacije in načelo objektivne pogojenosti višine denarne odškodnine. Prvo načelo zahteva določitev pravične denarne odškodnine glede na intenzivnost in trajanje telesnih bolečin, duševnih bolečin in strahu ter glede na vse konkretne okoliščine, ki so podane pri oškodovancu. Drugo pa terja upoštevanje pomena prizadete dobrine in namena te odškodnine ter dejstvo, da odškodnina ne bi podpirala teženj, ki niso združljive z njeno naravo in namenom. Upošteva torej objektivne materialne možnosti družbe in sodno prakso v podobnih primerih nepremoženjskih škod. Toženka s svojo revizijo izpodbija slednji kriterij - trdi namreč, da prisojena odškodnina po posameznih postavkah odstopa od primerljivih primerov v sodni praksi. |
povrnitev nepremoženjske in premoženjske škode - prometna nesreča - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - strah - duševne bolečine zaradi skaženosti - višina odškodnine - pravična odškodnina - dopuščena revizija |
| VSRS Sodba II Ips 208/2018 |
ECLI:SI:VSRS:2019:II.IPS.208.2018 |
19.09.2019 |
Vrhovno sodišče |
Neutemeljen je revizijski očitek o kršitvi metodološkega napotka pri dokazni presoji (8. člena ZPP), češ da naj bi sodišči odločili izključno na podlagi izvedenskega mnenja. Prav pritožbeno sodišče je namreč izrecno presojalo zatrjevana nasprotja med izvedenskim mnenjem in medicinsko dokumentacijo (torej listinami v spisu) z vpogledom v te listine in nasprotij ni našlo. Tožnici pa je tudi pravilno pojasnilo, da njena lastna izpovedba glede določenih dejstev ne more imeti take teže, kot jo ima izvedensko mnenje, saj tožnica nima strokovnega znanja, da bi sama lahko vedela, kaj je dejanski vzrok določenih poškodb (predvsem diskus hernije).
Prisojena odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem ter za zmanjšanje življenjskih aktivnosti je po presoji revizijskega sodišča ustrezna. |
povrnitev nepremoženjske škode - prometna nesreča - višina odškodnine - načelo objektivizacije odškodnine - načelo individualizacije višine odškodnine - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - dokazovanje - prosta dokazna ocena |
| Sodba II Ips 265/2006 |
ECLI:SI:VSRS:2008:II.IPS.265.2006 |
21.11.2008 |
Vrhovno sodišče |
Za novo škodo gre takrat, kadar ob priznanju prve škode oziroma odmere odškodnine zanjo, ta še ni bila znana in njenega nastanka ni bilo moč predvideti, kljub temu pa se kasneje pojavi. Zanjo morajo biti kumulativno podane vse predpostavke odškodninske odgovornosti. O obstoju odškodninske odgovornosti toženčevega pravnega prednika za škodni dogodek - delovno nesrečo v letu 1983 je bilo že pravnomočno odločeno z vmesno odločbo Sodišča združenega dela SR Slovenije v Celju, opr. št. 259/85 z dne 23. julija 1985, zato sta nižji sodišči ravnali pravilno, ko o tem (torej o že pravnomočno razsojenem) nista ponovno odločali. |
nova škoda - podlage odškodninske odgovornosti |
Veljaven predpis
Veljaven predpis, vendar se še ne uporablja
Objavljen predpis, ki še ne velja
Neveljaven predpis
Neveljaven predpis, ki se še uporablja
Predpis v pripravi
Konec postopka, predpis ni nikoli veljal
Konzumiran ali obsoleten predpis