| VDSS sodba in sklep Pdp 457/2009 |
ECLI:SI:VDSS:2010:PDP.457.2009 |
10.02.2010 |
Višje delovno in socialno sodišče |
Toženo stranko kljub tožnikovi degenerativni bolezni bremeni odgovornost za celotno škodo, ki mu je nastala zaradi nesreče pri delu leta 2001 (tožnik je padel na zaledenelem dvorišču tožene stranke). Vzrok za nastanek škode je bilo dejanje (opustitev) tožene stranke, saj sicer škode ne bi bilo. Tožnikova degenerativna bolezen tudi ni pravno relevantni vzrok, ki bi lahko vodil v tako imenovano deljeno vzročnost, saj je treba upoštevati tožnika kot konkretnega oškodovanca, kakršen je, z vsemi posebnostmi, ne pa kot povprečnega oškodovanca. |
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - elementi odškodninskega delikta - vzročna zveza - nepremoženjska škoda - denarna renta |
| VDSS sodba Pdp 272/2011 |
ECLI:SI:VDSS:2011:PDP.272.2011 |
12.05.2011 |
Višje delovno in socialno sodišče |
Tožnik je opravljal nevarno delo (delo demontaže starega električnega omrežja) na gradbišču, na katerem tožena stranka ni poskrbela za varno delo, zaradi česar je podana tako krivdna kot objektivna odgovornost tožene stranke za škodo, ki jo je tožnik utrpel (leseni drog, na katerem je odstranjeval žice, se je prelomil, tako da je tožnik padel z 5 do 6 metrov višine na asfaltno cesto). |
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - objektivna odgovornost - nevarna dejavnost - krivdna odgovornost - varno delo - soprispevek oškodovanca - nepremoženjska škoda |
| VDSS sodba Psp 256/2016 |
ECLI:SI:VDSS:2016:PSP.256.2016 |
15.09.2016 |
Višje delovno in socialno sodišče |
Vzrok tožnikove invalidnosti je bolezen. Tožnik je zmožen za drugo delo s polnim delovnim časom. Pri tožniku torej ni prišlo do popolne izgube delovne zmožnosti ali do takšnega zmanjšanja delovne zmožnosti, da bi bil zmožen za drugo delo le s skrajšanim delovnim časom. Zato primarni tožbeni zahtevek za razvrstitev tožnika v I. kategorijo invalidnosti s priznanjem pravice do invalidske pokojnine in podredni tožbeni zahtevek za razvrstitev tožnika v III. kategorijo invalidnosti zaradi posledic poškodb pri delu s pravico do dela na drugem delovnem mestu s krajšim delovnim časom nista utemeljena. |
invalidnost - invalidska pokojnina - vzrok za nastanek invalidnosti - bolezen - poškodba - poškodba pri delu |
| VDSS sodba Pdp 1203/2013 |
ECLI:SI:VDSS:2014:PDP.1203.2013 |
15.05.2014 |
Višje delovno in socialno sodišče |
Tožnik je bil poškodovan na gradbišču v delovni nezgodi, ko je pregledoval pravilnost izdelave sifona na zgornji etaži gradbenega objekta. Ko se je po kontroli vračal iz zgornje etaže po še neizdelanem stopnišču, se mu je na pohodni rampi ena od desk spodmaknila, zaradi česar je padel in zdrsnil v globino. Gradbeništvo ob upoštevanju varnostnih ukrepov ni nevarna dejavnost. Poškodbam se sicer ni mogoče povsem izogniti, vendar to ne more privesti do zaključka, da je vsak delodajalec, ki se ukvarja z gradbeništvom, avtomatsko objektivno odgovoren za škodo, ki je njegovemu delavcu nastala iz te dejavnosti. Pravilno izdelana in postavljena pohodna rampa tudi ni nevarna stvar. Tudi sicer ni izkazano, da so pohodno rampo delavci tik pred škodnim dogodkom premaknili. Na ustrezno zgrajeni pohodni rampi ne obstoji velika verjetnost, da bi škoda nastala, zato tožena stranka po načelu objektivne odgovornosti ne more biti odgovorna za nastalo škodo.
Tožnik je bil delovodja gradbišča in pri tem zadolžen poskrbeti za varnost delavcev na gradbišču, kar pomeni tudi ustrezno pregledati prehodno rampo, po kateri so delavci prevažali oziroma odvažali gradbeni material. Ob upoštevanju slabše vidljivosti na hodniku je zato pravilna ocena odgovornosti tožene stranke na 70 % in tožnikove soodgovornosti (zlasti iz razloga, ker je bil na delovišču delovodja in ni preveril, ali je pohodna rampa povsem pravilno nameščena) na 30 %. |
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - objektivna odgovornost - krivdna odgovornost - nevarna dejavnost - odmera odškodnine za nepremoženjska škodo |
| VDS sodba Pdp 972/95 |
ECLI:SI:VDSS:1997:VDS.PDP.972.95 |
30.01.1997 |
Višje delovno in socialno sodišče |
Tožena stranka, delodajalec, je tožniku, delavcu odškodninsko odgovorna za škodo, ki jo je utrpel v prometni nesreči, kot voznik tovornega vozila, last tožene stranke na temelju določbe 1. odst. 73. čl. ZTPDR. Tožnik je glede na podano izvedeniško mnenje o tem, kako je prišlo do prometne nesreče, soodgovoren za nastalo škodo v višini 10 % in ne 20 %, kot je določilo sodišče prve stopnje. Ker je pritožbeno sodišče znižalo odstotek soodgovornosti za nastalo škodo, je temu ustrezno zvišalo denarno odškodnino za nastalo negmotno škodo.
Sodišče prve stopnje je pri odmeri negmotne škode pravilno uporabilo materialno pravo - 200. čl. ZOR, ko je za prestane telesne bolečine, strah in duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti določilo, kot pravično, odškodnino v višini 4.300.000,00 SIT.
|
nesreča pri delu - prometna nesreča - sokrivda - odškodnina za negmotno škodo |
Veljaven predpis
Veljaven predpis, vendar se še ne uporablja
Objavljen predpis, ki še ne velja
Neveljaven predpis
Neveljaven predpis, ki se še uporablja
Predpis v pripravi
Konec postopka, predpis ni nikoli veljal
Konzumiran ali obsoleten predpis