| VSM Sodba I Cp 839/2020 |
ECLI:SI:VSMB:2020:I.CP.839.2020 |
24.11.2020 |
Višje sodišče v Mariboru |
Sodišče druge stopnje glede na podani izvedenski mnenji zaključuje, da življenjske aktivnosti tožnice zaradi obravnavanega škodnega dogodka trajno niso zmanjšane in zaradi slednjega tudi ne trpi duševnih bolečin. |
duševne bolečine zaradi trajnega zmanjšanja življenjske aktivnosti - nepremoženjska škoda - denarna odškodnina - prometna nesreča - predhodne degenerativne spremembe |
| VSM Sodba I Cp 978/2019 |
ECLI:SI:VSMB:2019:I.CP.978.2019 |
10.12.2019 |
Višje sodišče v Mariboru |
Iz dejanskih ugotovitev prvostopenjskega sodišča izhaja, da je tožnik na odseku, kjer je prišlo do prometne nesreče, vozil z manjšo hitrostjo od predpisane, in da je imel cestni ustroj v kritičnem ovinku neobičajno nizek koeficient trenja za mokro asfaltno površino, okoli 0,3, ki je enak koeficientu trenja vlažnega snega. Tudi po oceni pritožbenega sodišča v danih razmerah, ob sicer lepem vremenu brez padavin, nezasneženem in nepoledenelem vozišču, takšne drsnosti vozišča v ovinku tožnik ni mogel pričakovati. K pričakovanosti takšnega vozišča tožnika ne more zavezovati niti prometni znak "spolzko vozišče", na katerega se sklicujeta pritožbi in tudi prisotnost le-tega pred krajem dogodka, po oceni pritožbenega sodišča ne predstavlja odločilnega dejstva v zvezi z oceno o pričakovanosti ovire, na kakršno je tožnik pri vožnji po glavni cesti II. reda naletel. Izvedenec namreč ugotavlja torni koeficient okoli 0,3, ki velja za vlažen sneg, medtem ko je tožnik v danih razmerah sicer bil dolžan pričakovati tudi vlago na vozišču, a je torni koeficient vlažnega zglajenega asfalta po navedbi izvedenca višji, 0,55. Tožnik je hitrost vožnje vozila tudi prilagodil prometnemu znaku za omejitev hitrosti in vozil s hitrostjo manjšo od dovoljene, ki pa vseeno ni bila dovolj nizka, da bi sporni del vozišča uspel varno prevoziti, saj tako ekstremne drsnosti vozišča v danih razmerah ni mogel pričakovati. |
denarna odškodnina - prometna nesreča - vzdrževanje ceste - nepremoženjska škoda - premoženjska škoda - hitrost vožnje - opustitev dolžne profesionalne skrbnosti - spolzko cestišče |
| VSL sodba II Cp 770/2009 |
ECLI:SI:VSLJ:2009:II.CP.770.2009 |
10.06.2009 |
Višje sodišče v Ljubljani |
Odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo za lahko telesno poškodbo. |
nepremoženjska škoda - individualizacija odškodnine - pravična denarna odškodnina - prometna nesreča - zvin vratne hrbtenice |
| VSL sodba II Cp 3309/2015 |
ECLI:SI:VSLJ:2016:II.CP.3309.2015 |
24.02.2016 |
Višje sodišče v Ljubljani |
Zmota o roku za plačilo ni upravičen razlog za neplačilo predujma. Tožnik predujma tudi po izteku roka ni plačal in podaljšanja roka za plačilo predujma ni predlagal. Predlog za podaljšanje roka za plačilo predujma bi bil pravočasen le, če bi bil podan pred iztekom roka za njegovo plačilo. |
odškodnina - prometna nesreča - postavitev izvedenca - predujem za izvedenca - rok za plačilo predujma zaradi izvedbe dokaza - dokazna ocena |
| VSL sodba in sklep III Cp 1098/2009 |
ECLI:SI:VSLJ:2009:III.CP.1098.2009 |
06.05.2009 |
Višje sodišče v Ljubljani |
Določba 376. člena OZ je prenehala veljati 21.5.2007 in je to imelo za posledico, da so se prenehale obrestovati tiste glavnice, pri katerih je bila višina zapadlih in neplačanih obrestih izenačena z višino obrestovane glavnice do prenehanja veljavnosti prej citirane določbe, medtem ko po prenehanju njene veljavnosti na tek zamudnih obresti ni imela več vpliva.
|
bistvena kršitev določb pravdnega postopka - odškodnina - prometna nesreča - zamudne obresti - začetek teka zamudnih obresti od prisojene odškodnine za materialno škodo |
| VSK sodba Cpg 444/2015 |
ECLI:SI:VSKP:2016:CPG.444.2015 |
18.05.2016 |
Višje sodišče v Kopru |
Namen zavarovanja avtomobilske odgovornosti je, da lastnik vozila sklene pogodbo o zavarovanju odgovornosti za škodo, ki jo z uporabo vozila povzroči tretjim osebam zaradi smrti, telesne poškodbe, prizadetega zdravja, uničenja in poškodovanja stvari.
Znesek, ki ga tožeča stranka vtožuje, pa predstavlja stroške, ki jih je nekdo tretji, ki ni bil udeležen v prometni nesreči, imel v zvezi z obveznostjo tožeče stranke, da se ostanki njegovega poškodovanega vozila odstranijo z avtoceste. Materialnopravno stališče prvostopenjskega sodišča, da gre pri tem znesku za škodo, ki jo je utrpela tožeča stranka sama, zaradi česar se iz naslova obveznega avtomobilskega zavarovanja ne more kriti, je torej povsem pravilno. |
odškodnina - prometna nesreča - stroški - čiščenje ceste po prometni nesreči - odstranitev poškodovanih vozil - zavarovanje avtomobilske odgovornosti- zavarovalna pogodba - plačilo premije - zavarovalno kritje - zavarovalnina |
| Sklep II Ips 29/2009 |
ECLI:SI:VSRS:2012:II.IPS.29.2009.1 |
24.05.2012 |
Vrhovno sodišče |
Po prvem odstavku 376. člena ZOR odškodninska terjatev za povzročeno škodo zastara v treh letih, odkar je oškodovanec zvedel za škodo in za tistega, ki jo je napravil. V zvezi s to določbo revizijsko sodišče poudarja, da besedne zveze „odkar je oškodovanec zvedel za škodo in tistega, ki jo je napravil“ v primerih, ko škodo povzroči voznik neznanega motornega vozila, ni mogoče razlagati dobesedno. Ravno zato, ker povzročitelj ni znan, je v ZOZP vzpostavljena obveznost Slovenskega zavarovalnega združenja. Za razliko od nekaterih drugih škodnih primerov, ko oškodovanec niti ob škodnem dogodku niti kasneje ne izve za povzročitelja, posledično pa tudi ne za tistega, ki odgovarja namesto njega (odgovornostna zavarovalnica), je situacija pri nastanku škode v prometni nesreči, ki jo povzroči voznik neznanega motornega vozila, drugačna. Že s povzročitvijo take prometne nesreče je namreč znan tisti, ki je namesto neznanega povzročitelja zavezan oškodovancu poplačati škodo. Ta obveznost Slovenskega zavarovalnega združenja je določena v zakonu, zato se na njeno nepoznavanje oškodovanec ne more sklicevati. Oškodovanec ima že od nastanka prometne nesreče dalje pravico terjati izpolnitev svoje odškodninske terjatve od Slovenskega zavarovalnega združenja (prvi odstavek 361. člena ZOR). Takrat začne teči triletni subjektivni zastaralni rok iz prvega odstavka 376. člen ZOR, razen če je oškodovanec za škodo oziroma njen obseg izvedel kasneje. |
povrnitev škode - odškodnina - prometna nesreča, ki jo povzroči voznik neznanega motornega vozila - odgovornost Slovenskega zavarovalnega združenja - zastaranje odškodninskega zahtevka - zastaralni rok - začetek teka subjektivnega zastaralnega roka |
| VSL sodba II Cp 2990/2015 |
ECLI:SI:VSLJ:2015:II.CP.2990.2015 |
09.12.2015 |
Višje sodišče v Ljubljani |
Po določilu 179. člena OZ gre tožnici pravična denarna odškodnina za pretrpljene duševne bolečine, če sodišče spozna, da okoliščine primera, zlasti pa stopnja bolečin in njihovo trajanje to opravičujejo. Pri odločanju o zahtevku ter pri odmeri odškodnine gleda sodišče na pomen prizadete dobrine in namen te odškodnine. To pomeni, da mora presojena odškodnina pomeniti za tožnico zadoščenje. To je vedno individualen pojem, vendar mora biti odškodnina hkrati vpeta v širše okvire. Te pa določa medsebojno razmerje med manjšimi, večjimi in katastrofalnimi škodami in odškodninami zanje, kar pa oblikuje sodna praksa. Sodna praksa pa že vrsto let spremlja višine odškodnin za negmotno škodo in sicer tako, da sodišče deli celotno priznano odškodnino za nepremoženjsko škodo s številom povprečnih neto plač. Nato te zneske med seboj primerja. O višini denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo je Vrhovno sodišče oblikovalo posebno zbirko podatkov, kjer beleži vsako odločbo. Tožničina škoda ni katastrofalna. Škoda je večja, nekje na sredi intervala med srednje hudimi škodami. |
povrnitev nepremoženjske škode - višina odškodnine - odmera odškodnine - pravična denarna odškodnina - prometna nesreča - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - strah - strah glede nosečnosti - skaženost - povrnitev bodoče škode |
| VSL sodba II Cp 3761/2008 |
ECLI:SI:VSLJ:2009:II.CP.3761.2008 |
18.03.2009 |
Višje sodišče v Ljubljani |
Presoja višine odškodnine za nepremoženjsko škodo.
Do stroškov za izdelavo odškodninskega zahtevka pred pravdo bi bila tožeča stranka upravičena le v primeru, če bi ga naslovila na stranko, ki je v odškodninski pravdi tudi pasivno legitimirana.
|
odškodnina - prometna nesreča - nalet medveda - višina odškodnine - premoženjska škoda - nepremoženjska škoda - stroški postopka - začetek teka zamudnih obresti od denarne terjatve za nepremoženjsko škodo - povrnitev stroškov za izdelavo odškodninskega zahtevka pred pravdo |
| VSM sodba I Cp 230/2017 |
ECLI:SI:VSMB:2017:I.CP.230.2017 |
14.03.2017 |
Višje sodišče v Mariboru |
Odločilna navezna okoliščina o zakonodaji, ki se uporablja, ni zakon države povzročitelja prometne nesreče, ampak zakon države, v kateri so udeležena vozila registrirana in le, če je bilo v nesreči udeleženo eno samo vozilo, ki je registrirano v kakšni drugi državi, ne pa v tisti, v kateri se je pripetila nesreča, domača zakonodaja države registracije velja za odgovornost (točka a 4. člena Konvencije), kadar pa je bilo v prometni nesreči več vozil, veljajo določbe, navedene pod a samo, če so vsa vozila registrirana v isti državi (točka b 4. člena Konvencije), kar pa v obravnavanem primeru ni bilo, saj sta bili v prometni nesreči na avstrijskem ozemlju udeleženi dve vozili registrirani v različnih državah. Zaradi navedenega ni bilo mogoče uporabiti izjeme iz citiranega 4. člena Konvencije, ki bi omogočala uporabo slovenskega prava. |
spor o škodi iz prometne nesreče v tujini - razmerja z mednarodnim elementom -nepremoženjska škoda - pravo, ki ga je treba uporabiti - navezne okoliščine - - pravo kraja prometne nesreče |
Veljaven predpis
Veljaven predpis, vendar se še ne uporablja
Objavljen predpis, ki še ne velja
Neveljaven predpis
Neveljaven predpis, ki se še uporablja
Predpis v pripravi
Konec postopka, predpis ni nikoli veljal
Konzumiran ali obsoleten predpis