Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo
predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega
organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače.
Neuradno prečiščeno besedilo Zakona o poštnih
storitvah obsega:
- Zakon o poštnih storitvah – ZPSto-2 (Uradni list RS, št. 51/09 z dne 3.
7. 2009) in
- Zakon
o spremembah Zakona o poštnih storitvah – ZPSto-2A (Uradni list RS, št. 77/10 z dne 4. 10. 2010),
- Zakon
o spremembah in dopolnitvah Zakona o inšpekcijskem nadzoru – ZIN-B (Uradni list RS, št.
40/14 z dne 3. 6. 2014),
- Zakon
o spremembah in dopolnitvah Zakona o poštnih
storitvah – ZPSto-2B (Uradni list RS, št. 81/15 z dne
30. 10. 2015).
ZAKON
o poštnih storitvah (ZPSto-2)
(neuradno prečiščeno besedilo št. 3)
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina in namen zakona)
(1) Ta zakon določa pogoje in postopek za
izvajanje poštnih storitev, ureja zagotavljanje, izvajanje in financiranje
univerzalne storitve, uvaja pogoje za dostopnost do poštnega omrežja in
izdajanje poštnih vrednotnic Republike Slovenije, določa pristojnosti,
organizacijo in delovanje Agencije za pošto in elektronske komunikacije
Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: agencija) kot neodvisnega
regulativnega organa v delu, ki se nanaša na poštne storitve, določa pravice in
obveznosti izvajalcev in uporabnikov poštnih storitev ter ureja druga
vprašanja, povezana s poštno dejavnostjo.
(2) S tem zakonom se v pravni red Republike
Slovenije prenaša Direktiva 97/67/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne
15. decembra 1997 o skupnih pravilih za razvoj notranjega trga poštnih
storitev v Skupnosti in za izboljšanje kakovosti storitve (UL L št. 15 z dne
21. 1. 1998, str. 14), kot je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2008/6/ES
Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. februarja 2008 o spremembi
Direktive 97/67/ES glede popolnega oblikovanja notranjega trga poštnih storitev
v Skupnosti (UL L št. 52 z dne 27. 2. 2008, str. 3).
2. člen
(pomen izrazov)
V tem zakonu uporabljeni izrazi pomenijo:
1.
»bistvene zahteve« so splošni negospodarski razlogi, ki narekujejo
določitev dodatnih pogojev za ponudbo poštnih storitev. Ti razlogi so zaupnost
korespondence, varnost omrežij glede prevoza nevarnega tovora, spoštovanje
pogojev za zaposlitev in sistemov socialne varnosti, ki jih določajo predpisi,
ki urejajo delovno pravo in socialno varnost ali veljavne kolektivne pogodbe,
kadar je upravičeno, pa tudi varstvo podatkov, varstvo okolja in regionalno
načrtovanje. Varstvo podatkov lahko vključuje varstvo osebnih podatkov,
zaupnost prenesene ali shranjene informacije in varovanje zasebnosti;
2.
»čezmejni poštni promet« je prenos poštnih pošiljk iz druge države
članice ali vanjo, ali pa iz tretje države ali vanjo;
3.
»direktna pošta« je oglaševalsko, marketinško in drugo sporočilo, ki je
enako po vsebini, razlikuje pa se v naslovnikovem imenu, naslovu in
identifikacijski številki ter je poslano najmanj desetim naslovnikom. Računi,
finančni izpiski in druga vsebinsko neenaka sporočila niso direktna pošta.
Poštna pošiljka, ki je v istem ovitku kombinirana z drugimi pošiljkami, ni
direktna pošta;
4.
»distribucija« je postopek od vključno usmerjanja v distribucijskem
centru do vključno dostave poštnih pošiljk naslovnikom;
5.
»dostava« je prenos poštnih pošiljk od dostavne točke do predaje pošiljk
naslovnikom in zajema dostavo na poštni naslov ali vročitev pošiljk;
6.
»dostavljavec ali dostavljavka« (v nadaljnjem besedilu: dostavljavec) je
oseba, ki dostavlja poštno pošiljko v skladu z zakonom;
7.
»izmenjava dokumentov« je storitev, s katero tretja oseba zagotavlja
sredstva zaprti skupini naročnikov skupaj s prostori in prevoznimi sredstvi, s
pomočjo katerih ti naročniki medsebojno izmenjavajo poštne pošiljke;
8.
»izvajalec ali izvajalka poštnih storitev« (v nadaljnjem besedilu:
izvajalec poštnih storitev) je fizična ali pravna oseba, ki izvaja eno ali več
poštnih storitev;
9.
»izvajalec ali izvajalka univerzalne storitve« (v nadaljnjem besedilu:
izvajalec univerzalne storitve) je izvajalec poštnih storitev, ki v skladu s
tem zakonom zagotavlja univerzalno storitev ali njene dele v Republiki
Sloveniji in je priglašen Evropski komisiji skladno s tretjim odstavkom 5.
člena tega zakona;
10. »kontaktna
točka« je namenjena neposrednemu delu z uporabniki poštnih storitev in je lahko
organizirana kot pošta, pogodbena pošta ali posebna organizacijska oblika točke
za stike, ki jo določi izvajalec univerzalne storitve, na primer izpostavljeno
okence, pismonoška postaja ali premična pošta;
11. »naslovnik
ali naslovnica« (v nadaljnjem besedilu: naslovnik) je fizična ali pravna oseba,
na katero je naslovljena poštna pošiljka;
12. »plačilo
agenciji« po tem zakonu pomeni povračilo za stroške delovanja agencije za
poštne storitve;
13. »posamično
dovoljenje« (v nadaljnjem besedilu: dovoljenje) je dovoljenje, ki ga agencija
dodeli izvajalcu poštnih storitev z izdajo odločbe, ki daje izvajalcu poštnih
storitev posebne pravice ali podredi njegovo delovanje posebnim obveznostim, ki
dopolnjujejo splošno dovoljenje, kadar je primerno, ko izvajalec poštnih
storitev ne sme uveljavljati ustreznih pravic, dokler ne prejme odločbe
agencije;
14. »pošiljatelj
ali pošiljateljica« (v nadaljnjem besedilu: pošiljatelj) je fizična ali pravna
oseba, ki sproži postopek pošiljanja poštne pošiljke;
15. »pošiljka
korespondence« je vrsta komunikacije v pisni obliki na kakršnemkoli fizičnem
mediju, ki ga je treba prenesti in dostaviti na naslov, ki ga je navedel
pošiljatelj v sami pošiljki korespondence ali na ovitku. Knjige, katalogi,
časopisi in periodični tisk se ne štejejo za pošiljko korespondence;
16. »poštna
pošiljka« je pošiljka, ki je naslovljena v končni obliki, v kakršni jo bo
prenesel izvajalec poštnih storitev. Poleg pošiljk korespondence lahko take
pošiljke vključujejo še na primer knjige, kataloge, časopise, periodični tisk,
poštne pakete, ki vsebujejo blago s komercialno vrednostjo ali brez nje;
17. »poštne
celine« so dopisnice in ovitki, ki imajo natiskano znamko ali namesto znamke
besedilo kot potrdilo, da je plačana poštnina za ustrezno cenovno stopnjo
dopisnice ali ovitka;
18. »poštne
storitve« so storitve, ki vključujejo sprejem, usmerjanje, prevoz in dostavo
poštnih pošiljk v notranjem ali čezmejnem poštnem prometu.
Med poštne storitve ne spadajo:
- prenos pošiljke naslovniku,
ki ga opravi pošiljatelj sam;
- prenos pošiljke v primerih,
ko sta naslovnik in pošiljatelj ista oseba in prenosa ne opravi izvajalec
poštnih storitev;
- prenos pošiljke, ki ni
naslovljena s polno navedbo imena naslovnika, ampak zgolj z delno oznako
naslova, kot npr. območje pošte, naselje, ulica (z nenaslovljenimi
oglaševalskimi, marketinškimi in drugimi sporočili);
- prevoz kot samostojna
storitev;
19. »poštne
vrednotnice« so poštne znamke in poštne celine;
20. »poštno
omrežje« je sistem organizacije in vseh vrst sredstev, ki jih uporabljajo
izvajalci univerzalne storitve, še zlasti za:
- sprejem poštnih pošiljk, ki
spadajo v obveznost univerzalne storitve s točk dostopa po vsem ozemlju
Republike Slovenije,
- prenos teh pošiljk in
ravnanje z njimi od točk dostopa do distribucijskega centra,
- dostavo na naslove, označene
na pošiljkah;
21. »priporočena
poštna pošiljka« je poštna storitev, ki v skladu s tem zakonom po enotni tarifi
zagotavlja jamstvo za izplačilo odškodnine ob izgubi, kraji ali poškodbi in
omogoča, da lahko pošiljatelj na svojo zahtevo pridobi dokaz o dostavi te
pošiljke;
22. »rezervirane
poštne storitve« so prenos poštnih pošiljk korespondence v notranjem prometu in
v Republiko Slovenijo prispelih poštnih pošiljk korespondence v mednarodnem
poštnem prometu, če je masa teh poštnih pošiljk manjša od 50 g in cena nižja od dvainpolkratnika cene prenosa poštne pošiljke korespondence standardne
kategorije prve težnostne stopnje, ki je določena v splošnem aktu agencije. Za
rezervirane poštne storitve se ne štejeta izmenjava dokumentov in direktna
pošta;
23. »sprejem«
je postopek, s katerim izvajalec poštnih storitev zbira poštne pošiljke zaradi
dostave;
24. »splošno
dovoljenje« je ureditev tega zakona, ki omogoča, da izvajalec poštnih storitev
izvaja poštne storitve na podlagi obvestila brez pridobitve izrecne odločbe
agencije;
25. »storitve
po tarifi za en kos« so poštne storitve, za katere je tarifa določena s
splošnimi pogoji izvajalcev univerzalne storitve za posamezne poštne pošiljke;
26. »terminalni
stroški« so plačilo izvajalcem univerzalne storitve za distribucijo prispele
čezmejne pošte, ki vsebuje poštne pošiljke iz druge države članice ali iz
tretje države;
27. »točke
dostopa« so fizični objekti, vključno s poštnimi nabiralniki ob javnih cestah
ali v prostorih izvajalcev poštne storitve, ki so namenjeni javnosti in preko
katerih lahko pošiljatelji oddajo poštne pošiljke poštnemu omrežju;
28. »uporabnik
ali uporabnica poštnih storitev« (v nadaljevanju: uporabnik poštnih storitev)
je vsaka fizična ali pravna oseba, ki uporablja poštne storitve kot pošiljatelj
ali naslovnik;
29. »vrednostna
poštna pošiljka« je poštna storitev, ki zavaruje poštno pošiljko ob izgubi,
kraji ali poškodbi do vrednosti, ki jo navede sam pošiljatelj, in omogoča, da
pošiljatelj na svojo zahtevo pridobi dokaz o njeni vročitvi;
30. »vročitev«
je izročitev poštne pošiljke naslovniku kot posebna oblika dostave, kadar je
treba potrditi prevzem.
II. UNIVERZALNA STORITEV
1. Univerzalna storitev in zamenljive
storitve
3. člen
(univerzalna storitev)
(1) Univerzalna storitev je trajno, redno
in nemoteno izvajanje ene ali več s tem zakonom določenih poštnih storitev s
predpisano kakovostjo na celotnem ozemlju Republike Slovenije ali na njenem
delu po cenah, dostopnih za vse uporabnike poštnih storitev.
(2) Kot univerzalna storitev se izvajajo te
poštne storitve:
1.
sprejem, usmerjanje, prevoz in dostava poštnih pošiljk do mase 2 kg,
2.
sprejem, usmerjanje, prevoz in dostava poštnih paketov do mase 10 kg,
3.
storitev priporočene in vrednostne poštne pošiljke in
4.
prenos poštnih pošiljk za slepe in slabovidne.
(3) Agencija lahko s splošnim aktom glede
na stanje trga poštnih storitev in ugotovljenih potreb uporabnikov poveča
omejitev mase poštnih paketov pri univerzalni storitvi do mase, ki ne presega 20 kg, in lahko predpiše posebne ureditve za dostavo takšnih paketov. Ne glede na navedeno pa mora
biti kot del univerzalne storitve iz prejšnjega odstavka zagotovljena dostava
poštnih paketov prejetih iz drugih držav članic Evropske unije do mase, ki ne
presega 20 kg na celotnem ozemlju Republike Slovenije.
(4) Univerzalna storitev se izvaja v
notranjem in čezmejnem poštnem prometu.
(5) Velikost, oprema in druge lastnosti
poštnih pošiljk iz drugega odstavka tega člena morajo ustrezati določilom aktov
Svetovne poštne zveze, ki veljajo v Republiki Sloveniji.
(6) Agencija s splošnim aktom predpiše
kakovost izvajanja univerzalne storitve in zagotovi tudi neodvisen nadzor nad
izvajanjem njene kakovosti najmanj enkrat letno. Ugotovitve nadzora so tudi
navedene v ustreznih poročilih, ki se objavljajo vsaj enkrat letno.
4. člen
(zamenljive storitve)
(1) Zamenljive storitve so poštne storitve,
ki jih je mogoče z vidika uporabnika šteti za storitve, ki spadajo v nabor
univerzalne storitve, saj so v zadostni meri medsebojno zamenljive z
univerzalno storitvijo (v nadaljnjem besedilu: zamenljive storitve).
(2) Med zamenljive storitve spadajo
predvsem vse storitve iz drugega odstavka prejšnjega člena.
(3) Agencija v posamičnih primerih ob
uporabi pravil konkurenčnega prava presodi, ali so to zamenljive storitve ter
pri tem upošteva značilnosti storitev, vključno z značilnostmi dodane
vrednosti, ter njihove predvidene uporabe in določanja cen. Agencija pri tem
lahko pridobi tudi predhodno mnenje organa, pristojnega za varstvo konkurence.
2. Zagotavljanje univerzalne storitve
5. člen
(zagotavljanje univerzalne storitve)
(1) Republika Slovenija v javnem interesu
zagotavlja vsem uporabnikom poštnih storitev na njenem celotnem ozemlju pod
enakimi pogoji trajno, redno in nemoteno izvajanje univerzalne storitve, ki se
sme prekiniti le zaradi višje sile ali v razmerah, nevarnih za dostavljavca.
(2) Agencija lahko imenuje enega ali več
izvajalcev univerzalne storitve za celotno ozemlje Republike Slovenije.
Agencija lahko imenuje različne izvajalce univerzalne storitve za zagotavljanje
različnih delov univerzalne storitve in za pokrivanje različnih delov ozemlja
Republike Slovenije, pri čemer mora zagotoviti, da se ne prekrivajo obveznosti
univerzalne storitve.
(3) Z univerzalno storitvijo se vsem
uporabnikom poštnih storitev zagotavljata najmanj pet delovnih dni tedensko
najmanj en sprejem in ena dostava dnevno na dom ali v prostore vsake fizične
ali pravne osebe. Tedenska pogostost sprejema in dostave se ob povečanem
številu dela prostih dni v posameznem tednu sorazmerno zmanjša.
(4) Agencija s splošnim aktom določi izjeme
pri izvajanju univerzalne storitve iz prejšnjega odstavka glede na okoliščine
in zemljepisne pogoje ter pogoje za odstopanje od dostave na dom ali v prostore
fizične ali pravne osebe z eno dostavo na ustrezno mesto. Vsako izjemo ali
odstopanje od zahtev, ki izhajajo iz določb prejšnjega odstavka, agencija
sporoči Evropski komisiji in vsem pristojnim državnim organom držav članic
Evropske unije.
(5) Izvajalec univerzalne storitve mora
izpolnjevati te zahteve:
-
da ponudi storitev, ki zagotavlja upoštevanje bistvenih zahtev;
-
da ponudi uporabnikom v primerljivih pogojih enako storitev;
-
da je storitev na voljo brez kakršnekoli oblike diskriminacije, zlasti
brez diskriminacije zaradi političnih, verskih ali ideoloških pomislekov;
-
da storitev ni prekinjena ali ustavljena, razen zaradi višje sile;
-
da se storitev izvaja v skladu s tehničnim, gospodarskim in družbenim
okoljem in potrebami uporabnikov.
(6) Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem
besedilu: vlada) lahko glede na stanje trga poštnih storitev in zaradi
zagotovitve enakopravne obravnave vseh uporabnikov poštnih storitev z uredbo
določi dodatne storitve, za katere veljajo enaki pogoji, kot za univerzalne
storitve. Če je potrebno financiranje teh dodatnih storitev, sredstva zagotovi
ministrstvo, pristojno za pošto (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo) iz
državnega proračuna, ob upoštevanju pravil o državni pomoči.
6. člen
(obveščanje)
(1) Izvajalec univerzalne storitve mora
vsaj enkrat letno objaviti dovolj natančne in posodobljene informacije o
posameznih lastnostih in kakovosti univerzalne storitve. Informacije o splošnih
pogojih in cenah mora objaviti najmanj sedem dni pred njihovo uveljavitvijo. Te
informacije mora izvajalec univerzalne storitve objaviti na svojih spletnih
straneh in v poslovnih prostorih, namenjenih za neposredno delo z uporabniki
poštnih storitev. Kadar se izvajalec univerzalne storitve v teh informacijah
sklicuje na tehnične standarde, se mora sklicevati na standarde poštnih
storitev, ki so objavljeni v Uradnem listu Evropskih skupnosti.
(2) Agencija objavi v Uradnem listu
Republike Slovenije in na svoji spletni strani izvajalce univerzalne storitve,
obseg njihovih pravic in obveznosti.
(3) Agencija obvesti Evropsko komisijo o
načinu objavljanja informacij iz prvega odstavka tega člena ter o identiteti
izvajalcev univerzalne storitve iz prvega in drugega odstavka 7. člena tega
zakona in o tem seznani ministrstvo.
3. Imenovanje izvajalca univerzalne
storitve
7. člen
(imenovanje izvajalca univerzalne
storitve)
(1) Agencija imenuje izvajalca univerzalne
storitve ter mu naloži obveznost izvajanja univerzalne storitve, kadar presodi,
da je za kakovostno zagotavljanje univerzalne storitve na posameznem delu
ozemlja Republike Slovenije to potrebno. Agencija lahko imenuje izvajalca
univerzalne storitve za vsako poštno storitev, ki se izvaja kot del univerzalne
storitve ali za več teh storitev skupaj. Agencija lahko imenuje izvajalca
univerzalne storitve za posamezni del ozemlja Republike Slovenije ali pa za
celotno ozemlje Republike Slovenije.
(2) Agencija imenuje izvajalca univerzalne
storitve iz prejšnjega odstavka z odločbo na podlagi analize stanja ali z
odločbo na podlagi javnega razpisa.
(3) Z odločbo na podlagi analize stanja
imenuje agencija izvajalca univerzalne storitve, kadar presodi, da le en
izvajalec poštnih storitev lahko zagotovi zahtevano kakovost izvajanja
univerzalne storitve. Pri tem agencija presoja predvsem razpoložljivost
finančnih virov ter njegovo dosedanjo stroškovno učinkovitost, zanesljivost in
doseganje kakovosti pri izvajanju poštnih storitev.
(4) Pred izdajo odločbe na podlagi analize
stanja agencija v Uradnem listu in na svojih spletnih straneh objavi javni
poziv za pridobitev mnenj zainteresirane javnosti glede interesa za izvajanje
univerzalne storitve ter zagotovitve njene kakovosti izvajanja. Agencija v
javnem pozivu določi rok za pridobitev mnenj zainteresirane javnosti, ki ne sme
biti krajši od 30 dni ter vprašanja, o katerih želi pridobiti mnenja
zainteresirane javnosti. Agencija ohrani stopnjo zaupnosti prejetih informacij,
ki so označene kot poslovna skrivnost.
(5) Agencija začne postopek za izdajo
odločbe za imenovanje izvajalca univerzalne storitve na podlagi javnega
razpisa, kadar presodi, da vsaj dva izvajalca poštnih storitev lahko zagotovita
zahtevano kakovost izvajanja univerzalne storitve.
8. člen
(imenovanje izvajalca univerzalne storitve
s predhodno uporabo javnega razpisa)
(1) V javnem razpisu iz petega odstavka
prejšnjega člena se določijo različne sestavine, ki jih zajema univerzalna
storitev na določenem delu ali na celotnem ozemlju Republike Slovenije. Pri tem
lahko agencija objavi več javnih razpisov ali en javni razpis, ki je razdeljen
na več sklopov.
(2) Pri oblikovanju meril za izbiro
izvajalca univerzalne storitve mora agencija upoštevati cilje zanesljivosti,
kakovosti in stroškovne učinkovitosti izvajanja univerzalne storitve.
(3) Agencija mora v postopkih na podlagi
tega člena upoštevati načelo učinkovitosti, objektivnosti, preglednosti in
nediskriminacije.
9. člen
(komisija)
(1) Postopek javnega razpisa za izbiro
izvajalca univerzalne storitve vodi komisija, ki jo s pisno odločbo imenuje
direktor ali direktorica (v nadaljnjem besedilu: direktor) agencije (v
nadaljnjem besedilu: komisija).
(2) Komisijo sestavljajo predsednik ali
predsednica (v nadaljnjem besedilu: predsednik) in najmanj dva člana ali
članici (v nadaljnjem besedilu: člani komisije).
(3) Predsednik in člani komisije morajo
imeti najmanj univerzitetno izobrazbo. Sestava komisije mora zagotoviti znanja
s področja računovodstva, prava, financ in poštne logistike.
(4) Predsednik in člani komisije ne smejo
biti s ponudniki interesno povezani v smislu poslovne povezanosti ali
sorodstvenega razmerja. Za take osebe se štejejo zlasti:
1.
osebe, ki so zaposlene pri enem od izvajalcev poštnih storitev ali so
člani nadzornega sveta ali upravnega odbora katerega izmed izvajalcev poštnih
storitev;
2.
osebe, ki imajo lastninske deleže v višini več kot 100.000 eurov v vsaj
eni družbi, ki izvaja poštne storitve, ali v družbi, ki ima vsaj 25‑odstotni
lastniški delež v družbah, ki izvajajo poštne storitve;
3.
osebe, katerih zakonec ali oseba, s katero živi v dalj časa trajajoči
življenjski skupnosti, ki ima po zakonu, ki ureja zakonsko zvezo in družinska
razmerja enake pravne posledice kakor zakonska zveza, ali s katero živi v
registrirani istospolni partnerski skupnosti ali sorodnik v ravni vrsti do
vključno drugega kolena je član nadzornega sveta ali upravnega odbora v
družbah, ki izvajajo poštne storitve ali ima lastninske deleže v višini več kot
100.000 eurov v vsaj eni družbi, ki izvaja poštne storitve, ali v družbi, ki
ima vsaj 25‑odstotni lastniški delež v družbah, ki izvajajo poštne storitve.
10. člen
(javni razpis)
(1) Javni razpis za izbiro izvajalca
univerzalne storitve mora biti objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije in
na spletni strani agencije. Objava javnega razpisa mora vsebovati zlasti:
1.
ime in sedež agencije;
2.
pravno podlago za izvedbo javnega razpisa;
3.
predmet javnega razpisa;
4.
navedbo osnovnih pogojev za kandidiranje na javnem razpisu in meril, s
pomočjo katerih se med tistimi, ki izpolnjujejo pogoje, izberejo izvajalci
univerzalne storitve;
5.
rok, do katerega morajo biti dostavljene vloge za izbiro izvajalca
univerzalne storitve;
6.
datum odpiranja vlog za izbiro izvajalca univerzalne storitve ali datumi
odpiranja vlog, če je v javnem razpisu predvideno njihovo zaporedno odpiranje;
7.
rok, v katerem bodo morebitni izvajalci univerzalne storitve obveščeni o
izidu javnega razpisa;
8.
kraj, čas ter osebo, pri kateri lahko zainteresirani dvignejo razpisno
dokumentacijo.
(2) Agencija lahko v javnem razpisu poleg
podatkov iz prejšnjega odstavka objavi tudi druge potrebne podatke.
11. člen
(razpisna dokumentacija)
(1) Agencija mora interesentom za izvajalca
univerzalne storitve omogočiti vpogled v razpisno dokumentacijo in jim na
njihovo zahtevo predati kopijo razpisne dokumentacije.
(2) V razpisni dokumentaciji morajo biti
navedeni vsi potrebni podatki, ki omogočajo, da se sestavi popolna vloga za
izvajanje univerzalne poštne storitve.
(3) Agencija mora v razpisni dokumentaciji
navesti vse pogoje, ki jih mora izpolnjevati vloga, da se šteje za popolno.
(4) Agencija mora v razpisni dokumentaciji
navesti, katera dokazila o izpolnjevanju pogojev morajo biti priložena, da se
ponudba šteje za popolno.
(5) Komisija mora pred odločitvijo o objavi
javnega razpisa potrditi v zapisniku, da je vsebina razpisne dokumentacije
pripravljena tako, da je mogoče pričakovati uspešen javni razpis.
12. člen
(vloga)
(1) Vloga za izbiro izvajalca univerzalne
storitve mora biti dostavljena do roka, ki je določen v objavi javnega razpisa.
Rok za predložitev vlog mora biti najmanj 90 dni.
(2) Vloga mora biti dostavljena v
zapečatenem ovitku, ovitek pa mora biti označen z »ne odpiraj – vloga« in
navedbo javnega razpisa, na katerega se nanaša.
13. člen
(odpiranje vlog)
(1) Odpiranje prejetih vlog za izbiro
izvajalca univerzalne storitve vodi komisija. Odpiranje se izvede v roku, ali
rokih, predvidenih v javnem razpisu za odpiranje vlog.
(2) Odpiranje prejetih vlog je javno.
(3) Odpirajo se samo v roku dostavljeni,
pravilno izpolnjeni in označeni ovitki, ki vsebujejo vloge, in sicer v vrstnem
redu, v katerem so bili dostavljeni.
14. člen
(zapisnik)
(1) Komisija mora sproti pisati zapisnik o
odpiranju vlog, ki vsebuje predvsem:
1.
naslov, prostor in čas odpiranja dospelih vlog;
2.
predmet javnega razpisa;
3.
imena navzočih predstavnikov komisije;
4.
imena vlagateljev ali vlagateljic (v nadaljnjem besedilu: vlagatelji)
vlog po vrstnem redu odpiranja vlog;
5.
ugotovitve o popolnosti vlog;
6.
navedbo tistih vlagateljev, ki niso dostavili popolne vloge.
(2) Pri odpiranju ugotavlja komisija
popolnost vlog glede na to, ali so bili predloženi vsi zahtevani dokumenti
(formalna popolnost). Zapisnik podpišejo predsednik in člani komisije.
15. člen
(dopolnitev vlog)
(1) Komisija v petih dneh od odpiranja vlog
pisno pozove vlagatelje vlog, katerih vloge niso bile popolne, da jih
dopolnijo. Rok za dopolnitev ne sme biti krajši od osmih dni in daljši od 15
dni.
(2) Nepopolne vloge, ki jih vlagatelji v
roku iz prejšnjega odstavka ne dopolnijo, se zavržejo.
16. člen
(ocenjevanje vlog)
(1) Komisija strokovno pregleda popolne
vloge ter jih oceni na podlagi pogojev in meril, navedenih v javnem razpisu in
razpisni dokumentaciji. Komisija mora o izvajanju strokovnega pregleda popolnih
vlog in o njihovem ocenjevanju sestaviti zapisnik.
(2) Na podlagi ocene vlog komisija pripravi
predlog izbire izvajalca univerzalne storitve, ki ga podpišejo predsednik in
člani komisije.
(3) Obrazloženi predlog izbire izvajalca
univerzalne storitve se predloži direktorju agencije ali osebi, ki jo je on
pooblastil za sprejetje odločitve o izbiri izvajalca univerzalne storitve.
(4) Po prejemu obrazloženega predloga iz
prejšnjega odstavka se nadaljuje odločanje po zakonu, ki ureja splošni upravni
postopek, pri čemer imajo položaj stranke vsi ponudniki, ki so v roku,
določenem v javnem razpisu, predložili pravilno označene ponudbe.
17. člen
(omejitev dokazovanja)
V upravnem postopku, začetem po javnem
razpisu, ni dopustno predlaganje ali izvajanje dokazov, ki bi morali biti
sestavni del popolne ponudbe ali bi kakorkoli spreminjali ponudbo.
18. člen
(izbira ponudnikov)
Agencija o ponudbah odloči z izdajo odločbe
o izbiri izvajalca univerzalne storitve. Agencija mora izdati in vročiti
odločbe vsem ponudnikom v rokih, navedenih v javnem razpisu, ter hkrati
obvestiti javnost o svoji odločitvi.
III. FINANCIRANJE NETO STROŠKOV UNIVERZALNE STORITVE
19. člen
(nadomestilo za obveznost izvajanja
univerzalne storitve)
(1) Če obveznost izvajanja univerzalne
storitve povzroča neto stroške in pomeni nepravično finančno breme za izvajalca
univerzalne storitve, je izvajalec upravičen do nadomestila za izvajanje
univerzalne storitve.
(2) Neto strošek obveznosti univerzalne
storitve iz prejšnjega odstavka je vsak strošek, ki je nujen za izvajanje
univerzalne storitve in je s to storitvijo povezan. Izračuna se kot razlika med
neto stroški imenovanega izvajalca univerzalne storitve, ki posluje z
obveznostmi univerzalne storitve, in neto stroški istega izvajalca, ki bi jih
imel, če bi posloval brez obveznosti univerzalne storitve. Agencija na podlagi
izračuna neto stroškov obveznosti univerzalne storitve ugotovi, ali ti res
pomenijo nepravično breme.
(3) Izvajalcu univerzalne storitve se na
podlagi njegove zahteve in pod pogoji iz prvega odstavka tega člena izplačuje nadomestilo
za izvajanje univerzalne storitve iz kompenzacijskega sklada, ki ga ustanovi in
upravlja agencija.
20. člen
(postopek izračuna neto stroška obveznosti
univerzalne storitve)
(1) Izvajalec univerzalne storitve, ki želi
uveljavljati pravico do nadomestila za izvajanje univerzalne storitve, mora
zahtevo, skupaj z izračunom dejanskih neto stroškov obveznosti univerzalne
storitve in utemeljeno z računovodskimi izkazi in drugimi računovodskimi
informacijami, poslati agenciji po revidiranem poslovnem poročilu za preteklo
leto, vendar najpozneje do 30. junija v tekočem letu. Pri tem se
upoštevajo obračunske metode v skladu z 21. in 36. členom tega zakona, ki jih predhodno potrdi agencija.
(2) Agencija s splošnim aktom predpiše
vsebino, obliko in strukturo računovodskih informacij iz prejšnjega odstavka.
(3) Agencija na podlagi pregleda izračuna
neto stroškov obveznosti univerzalne storitve posameznih izvajalcev univerzalne
storitve te izračune potrdi ali spremeni, če ugotovi, da izračuni niso
ustrezni.
(4) Izvajalci univerzalne storitve morajo
na njeno zahtevo dostaviti agenciji vse podatke in informacije, ki so potrebni
za pojasnitev neto stroškov obveznosti univerzalne storitve.
(5) Agencija na podlagi potrjenih ali
spremenjenih izračunov neto stroškov obveznosti univerzalne storitve za
preteklo leto, kadar ugotovi, da ti predstavljajo nepravično breme, z odločbo
določi višino nadomestila, ki ne sme presegati izračunanih neto stroškov.
21. člen
(sestavine izračuna neto stroška
obveznosti univerzalne storitve)
(1) Pri izračunu neto stroška obveznosti
univerzalne storitve je treba upoštevati, da:
-
lahko temelji le na stroških, povezanih z izvajanjem univerzalne
storitve s predpisano kakovostjo;
-
se pri izračunih upoštevajo le sestavine univerzalnih storitev:
a) pri katerih ima
izvajalec te storitve izgubo ali
b) se izvajajo pod
stroškovnimi pogoji, ki ne ustrezajo običajnim komercialnim standardom;
-
se pri izračunih upošteva zagotavljanje univerzalne storitve za posebne
uporabnike ali skupine uporabnikov, pri katerih ima izvajalec te storitve
izgubo ali se izvajajo pod stroškovnimi pogoji, ki ne ustrezajo običajnim
komercialnim standardom, pri čemer je te neto stroške treba izračunati ločeno
od drugih neto stroškov;
-
je treba ločene neto stroške sešteti tako, da se prepreči dvojno štetje
neposrednih in posrednih stroškov in koristi;
-
se, kadar je mogoče, univerzalno storitev zagotavljati s predpisano
kakovostjo in v skladu s tem zakonom na več različnih načinov, za izračun
upošteva način, ki zagotavlja izvajanje univerzalne storitve predpisane
kakovosti z najmanj stroški, tudi kadar se je izvajalec univerzalne storitve
odločil za drugačen način;
-
ima izvajalec univerzalne storitve pravico z izvajanjem univerzalne
storitve ustvarjati primeren dobiček, ki ohrani stopnjo dobičkonosnosti
sredstev, ki bi jo imel brez izvajanja univerzalne storitve;
-
mora biti upoštevano zmanjšanje neto stroška univerzalne storitve za vse
opredmetene in neopredmetene koristi izvajalca univerzalne storitve, ki jih ima
zaradi izvajanja univerzalne storitve.
(2) Opredmetene in neopredmetene koristi
izvajalca univerzalne storitve iz sedme alineje prejšnjega odstavka so:
-
prihodki s storitvami, ki niso univerzalne storitve in jih izvajalec ne
bi mogel ustvariti, če ne bi izvajal univerzalne storitve;
-
povečanje vrednosti blagovnih znamk zaradi izvajanja univerzalne
storitve;
-
zmanjšanje stroškov izvajanja drugih storitev zaradi sinergijskih
učinkov, ki nastanejo zaradi izvajanja univerzalne storitve;
-
druge opredmetene in neopredmetene koristi, ki jih na podlagi
računovodskih izkazov in drugih računovodskih informacij ter uporabe
revizijskih postopkov ugotovi agencija.
(3) Agencija način izvajanja tega člena
podrobneje uredi v splošnem aktu.
22. člen
(kompenzacijski sklad in njegovo
delovanje)
(1) Kompenzacijski sklad iz tretjega
odstavka 19. člena tega zakona ustanovi agencija tako, da odpre poseben bančni
račun in zanj vodi ločeno računovodsko evidenco.
(2) V kompenzacijski sklad iz prejšnjega
odstavka morajo prispevati vsi izvajalci univerzalne storitve in izvajalci
zamenljivih storitev (v nadaljnjem besedilu: zavezani izvajalci poštnih
storitev).
(3) Prihodki kompenzacijskega sklada so
prispevki zavezanih izvajalcev poštnih storitev, odhodki pa so izplačana
nadomestila za izvajanje univerzalne storitve izvajalcem univerzalne storitve.
(4) Izvajalec univerzalne storitve,
katerega izračunani prispevek v kompenzacijski sklad je manjši od izračunanega
nadomestila za izvajanje obveznosti univerzalne storitve, ne plača prispevka v
kompenzacijski sklad. Kot nadomestilo se mu izplača le razlika med izračunanim
nadomestilom in izračunanim prispevkom.
23. člen
(prihodki kompenzacijskega sklada)
(1) Višino prispevkov zavezanih izvajalcev
poštnih storitev v kompenzacijski sklad določi agencija tako, da izračuna:
-
celotno obveznost financiranja izvajanja univerzalne storitve;
-
višino prispevka vsakega zavezanega izvajalca poštnih storitev sorazmerno
deležu njegovih prihodkov, ustvarjenih z zamenljivimi storitvami, skupaj z
univerzalno storitvijo tako, da se s prispevki vseh zavezanih izvajalcev
poštnih storitev pokrije celotna obveznost financiranja izvajanja univerzalne
storitve.
(2) (črtan)
(3) Zavezani izvajalec poštnih storitev
prispeva izračunano obveznost v kompenzacijski sklad na podlagi odločbe
agencije. Agencija v odločbi določi tudi rok plačila, ki ne sme biti krajši od
30 dni.
(4) Zavezani izvajalec poštnih storitev
mora vsako leto do 31. marca obvestiti agencijo o višini prihodkov iz
preteklega leta, ki ga ima na podlagi izvajanja poštnih storitev. Če zavezani
izvajalec poštnih storitev do tega roka tega ne stori, upošteva agencija njegov
celotni prihodek iz preteklega leta, pridobljen na podlagi podatkov Agencije
Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve.
(5) Če utemeljeno sumi o resničnosti
podatkov, ki jih je sporočil zavezani izvajalec poštnih storitev, lahko
agencija ali po izbiri agencije pooblaščeni revizor ali revizorka pregleda
podatke in oceni prihodek tega izvajalca. Če se ocenjeni prihodek bistveno
razlikuje od sporočenega prihodka iz četrtega odstavka tega člena, agencija pri
izračunu upošteva ocenjeni prihodek.
(6) Agencija vsako leto preverja poslovne
izide, ugotavlja dejansko plačane prispevke posameznih izvajalcev in njihove
dejanske obveznosti.
IV. POGOJI ZA ZAGOTAVLJANJE POŠTNIH STORITEV IN DOSTOP DO
POŠTNEGA OMREŽJA
24. člen
(izvajanje poštnih storitev)
(1) Poštne storitve, če ta zakon ne določa
drugače, lahko ob upoštevanju bistvenih zahtev izvaja vsaka fizična ali pravna
oseba (v nadaljnjem besedilu: vlagatelj), ki o tem vnaprej pisno ali po
elektronski pošti obvesti agencijo.
(2) Če agencija na podlagi obvestila iz
prejšnjega odstavka in po presoji iz tretjega odstavka 4. člena tega zakona
ugotovi, da želi vlagatelj izvajati zamenljive storitve, izda o tem
ugotovitveni sklep, v katerem navede tudi bistvene zahteve in obveznosti, ki
jih ima vlagatelj po tem zakonu.
(3) Univerzalna storitev se v primerih iz
7. člena tega zakona izvaja na podlagi odločbe agencije.
25. člen
(obvestilo)
(1) Vlagatelj mora v obvestilu iz prvega
odstavka prejšnjega člena navesti ime firme, naslov ali sedež, statusno obliko
podjetja, v kateri bo izvajal poštne storitve, in podrobnosti o vrstah poštnih
storitev, ki jih bo izvajal, ter priložiti izjavo o vrsti dejavnosti, ki jo bo
opravljal v skladu z veljavno standardno klasifikacijo dejavnosti.
(2) Izvajalec poštnih storitev mora pisno
ali po elektronski pošti obvestiti agencijo o vsaki spremembi podatkov iz
prejšnjega odstavka v 30 dneh od njenega nastanka, o vsaki predvideni spremembi
ali prenehanju izvajanja poštnih storitev pa najmanj 15 dni vnaprej.
(3) Agencija v 15 dneh od prejema obvestila
o prenehanju izvajanja zamenljivih storitev o tem izda sklep, v katerem med
drugim ugotovi morebitne neporavnane obveznosti izvajalca zamenljivih storitev
do kompenzacijskega sklada in ugotovi, katere njegove obveznosti po tem zakonu
prenehajo.
26. člen
(odločba o imenovanju izvajalca
univerzalne storitve)
(1) Agencija izda odločbo o imenovanju
izvajalca univerzalne storitve (v nadaljnjem besedilu: odločba) na način,
določen v 7. členu tega zakona.
(2) Odločba se izda za najmanj pet in
največ 20 let.
(3) Prenos odločbe na drugo fizično ali
pravno osebo ni dovoljen. Za prenos odločbe se ne šteje pogodbeno zagotavljanje
kontaktnih točk.
27. člen
(vsebina odločbe)
(1) Odločba vsebuje zlasti:
1.
določbo o pravici in obveznosti izvajanja dela ali celote univerzalne
storitve na delu ali celotnem ozemlju Republike Slovenije;
2.
podatke o imetniku odločbe;
3.
čas veljavnosti odločbe;
4.
posebne pravice in obveznosti, ki jih mora izpolnjevati imetnik odločbe
pri izvajanju univerzalne storitve, kot so npr. poštno omrežje, točke dostopa
in kakovost prenosa poštnih pošiljk ter tudi druge zahteve in zaveze iz javnega
razpisa.
(2) Imetnik odločbe mora sporočiti agenciji
vse statusne spremembe v 30 dneh od njihovega nastanka.
28. člen
(sprememba odločbe)
(1) Odločba se lahko ob upoštevanju 7.
člena tega zakona spremeni na predlog imetnika odločbe.
(2) Agencija lahko odločbo po uradni
dolžnosti spremeni, in sicer:
1.
če je to nujno zaradi učinkovitega izvajanja univerzalne storitve;
2.
če to zahtevajo mednarodnopravni akti, uveljavljeni v Republiki
Sloveniji.
(3) Agencija lahko v primerih iz prvega in
drugega odstavka tega člena izda novo odločbo, s katero se izdana odločba
deloma ali v celoti spremeni. V primerih iz prejšnjega odstavka lahko agencija
tudi prekliče veljavnost odločbe skladno z določbami 29. člena tega zakona,
upoštevaje načelo sorazmernosti.
29. člen
(preklic veljavnosti odločbe)
(1) Veljavnost odločbe se lahko deloma ali
v celoti prekliče.
(2) Odločbo, s katero se veljavnosti
prejšnje odločbe prekliče, izda agencija po uradni dolžnosti ali na predlog
imetnika dovoljenja.
(3) Agencija lahko prekliče veljavnost
odločbe na predlog njenega imetnika, šele ko je izpolnil svoje obveznosti, ki
izhajajo iz zakona ali drugega predpisa, odločbe in iz pogodb z uporabniki
poštnih storitev.
(4) Agencija prekliče veljavnost odločbe po
uradni dolžnosti, če:
1.
imetnik dovoljenja ne izpolnjuje več pogojev iz 7. člena tega zakona,
2.
je imetnik v postopku izbire navajal neresnične podatke in je to
vplivalo na njegovo imenovanje;
3.
imetnik odločbe ne začne izvajati storitev iz odločbe, v enem letu po
njeni izdaji, če ni v odločbi drugače določeno;
4.
imetnik odločbe kljub večkratnemu opozorilu agenciji ni poravnal svojih
obveznosti;
5.
ob hujših kršitvah iz 68. člena tega zakona ali ponavljajočih se kršitvah
ugotovljenih v postopku nadzora pri izpolnjevanju v odločbi navedenih
obveznosti, če te kršitve niso bile odpravljene z milejšimi ukrepi v postopku
nadzora;
6.
imetnik odločbe kljub opozorilu ne vzpostavi ustreznega sistema za
preprečevanje posegov v zaupnost poštnih pošiljk.
(5) Če bi bilo ogroženo zagotavljanje
univerzalne storitve, agencija prekliče veljavnost odločbe na podlagi tega
člena šele potem, ko z odločbo imenuje drugega izvajalca univerzalne storitve.
30. člen
(postopek preklica veljavnosti odločbe)
(1) Kadar se postopek preklica veljavnosti
odločbe začne po uradni dolžnosti, mora agencija o tem in o razlogih za začetek
postopka nemudoma obvestiti imetnika odločbe.
(2) Ob kršitvi z zakonom ali odločbo
določenih obveznosti, za katere je določeno, da se odločba razveljavi po uradni
dolžnosti, mora agencija pred preklicem njene veljavnosti pisno opozoriti
njenega imetnika, naj preneha s kršitvami ugotovljenimi v postopku nadzora, in
mu določiti rok, v katerem jih mora odpraviti. Če tudi po poteku roka imetnik
odločbe ni prenehal s kršitvami, agencija prekliče veljavnost odločbe ob
upoštevanju zadnjega odstavka prejšnjega člena.
(3) Veljavnost odločbe se lahko prekliče
deloma ali v celoti, upoštevaje načelo sorazmernosti.
(4) Preklic veljavnosti odločbe učinkuje od
dneva dokončnosti odločbe, s katero je bila prejšnja odločba preklicana.
31. člen
(prenehanje veljavnosti odločbe)
(1) Odločba preneha veljati:
1.
s potekom obdobja, za katero je bila izdana,
2.
če je prenehal obstajati imetnik odločbe,
3.
s preklicem veljavnosti odločbe skladno z 29. členom tega zakona.
(2) V primeru iz 2. točke prejšnjega
odstavka tega člena izda agencija odločbo, s katero ugotovi prenehanje
veljavnosti odločbe.
32. člen
(dostop izvajalcev zamenljivih storitev do
poštne infrastrukture ali storitev iz nabora univerzalne storitve)
(1) O dostopu do delov poštne
infrastrukture ali storitev, zajetih v naboru univerzalne storitve, kot so
sistem poštnih oznak, podatkovne zbirke z naslovi, poštni predali, nabiralniki
za dostavo pošiljk, informacije o spremembi naslova, storitve preusmeritve
poštne pošiljke in storitve vračanja pošiljk pošiljatelju, mora izvajalec
univerzalne storitve skleniti z drugim izvajalcem zamenljivih storitev na
njegovo zahtevo pogodbo, s katero uredita način in pogoje za dostop do poštnega
omrežja, ceno dostopa, ki mora temeljiti na stroških, način obračunavanja in
plačevanja ter druga vprašanja dostopa, vse ob upoštevanju določb o zaupnosti
poštnih pošiljk in varstva osebnih podatkov iz X. poglavja tega zakona. Kopijo
te pogodbe in njene morebitne dopolnitve ali spremembe mora izvajalec
univerzalne storitve poslati agenciji v osmih dneh po sklenitvi.
(2) Izvajalec univerzalne storitve mora na
podlagi splošnih pogojev za izvajanje poštnih storitev in cen storitev objaviti
pregledne in nediskriminacijske pogoje za dostop iz prvega odstavka tega člena
skupaj s ceno in načinom dostopa.
(3) Pri določitvi cene in pogojev za dostop
iz prvega odstavka tega člena izvajalec univerzalne storitve ne sme
diskriminirati različnih izvajalcev zamenljivih storitev.
(4) Če v štirih mesecih od zahteve
izvajalca zamenljivih storitev ni sklenjena pogodba o dostopu, lahko izvajalec
zamenljivih storitev zahteva od agencije, da odloči o dostopu.
(5) Izvajalec univerzalne storitve sme
zavrniti dostop iz prvega odstavka tega člena le, če bi to ogrozilo izvajanje
univerzalne storitve ali zaupnost poštnih pošiljk in varstvo osebnih podatkov
ter o tem v 30 dneh obvesti agencijo.
(6) Agencija o zahtevi iz prejšnjega
odstavka odloči ob smiselni uporabi 62. člena tega zakona. Agencija pri tem
uredi le tista vprašanja, pri katerih ni mogoče doseči soglasja med strankama in niso v nasprotju z zakonom.
(7) Agencija lahko izvajalcu univerzalne
storitve z odločbo naloži ukrepe, povezane z izpolnjevanjem obveznosti iz tega
člena, ki morajo biti pregledni, sorazmerni in nediskriminacijski.
33. člen
(stavka)
(1) Izvajalec poštnih storitev mora ob
stavki zagotoviti prenos:
-
poštnih pošiljk, ki se uporabljajo v sodnih postopkih, upravnih
postopkih in postopkih zaradi prekrška ter priporočenih poštnih pošiljk za
potrebe obrambe, zaščite in reševanja;
-
priporočenih in vrednostnih poštnih pošiljk, ki so bile sprejete pred
začetkom stavke.
(2) Izvajalec poštnih storitev mora
zagotoviti prenos vseh poštnih pošiljk, ki so bile oddane pred začetkom stavke,
takoj po prenehanju stavke.
(3) Stavkovni odbor ali organ, ki je
organizator stavke, mora zagotoviti, da se med stavko oddane pošiljke ne
uničijo, izgubijo ali poškodujejo ter da so vse med stavko oddane poštne
pošiljke prenesene z največ dvodnevno zamudo po prenehanju stavke.
34. člen
(obveznost plačila agenciji)
(1) Vsak izvajalec poštnih storitev iz
drugega in tretjega odstavka 24. člena je zavezanec za plačilo agenciji.
(2) Način izračuna in poravnave plačil
agenciji predpiše minister ali ministrica pristojen oziroma pristojna za pošto
(v nadaljnjem besedilu: minister), pri čemer upošteva obratovalne stroške
agencije glede na naloge, ki jih izvaja agencija po tem zakonu. Poštne storitve
za slepe in slabovidne se ne upoštevajo pri izračunu višine plačila.
(3) Plačilo agenciji se poravnava letno.
(4) Agencija višino plačil iz tega člena
določi s tarifo, ki je splošni akt agencije. Pri izdaji tarife agencija
upošteva pokrivanje stroškov dela, ki jih ima agencija z izvrševanjem določb
tega zakona, glede na načrtovane cilje in naloge, povezane s poštnimi
storitvami, določenimi v programu dela agencije. Tarifa vsebuje posebno
obrazložitev, v kateri se navedejo razlogi za sprejetje ali spremembo tarife,
ter cilji, ki bi jih na ta način dosegli. Tarifa se objavi v Uradnem listu
Republike Slovenije skupaj z njeno obrazložitvijo in začne veljati naslednji
dan po tej objavi.
(5) Pred izdajo ali spremembo tarife je
treba predvideti stroške, ki jih ima agencija z izvrševanjem določb tega zakona
ter določiti rok, ki ne sme biti krajši od 15 dni in ne daljši od dveh mesecev,
v katerem se zavezanci iz prvega odstavka tega člena pozovejo, da dajo svoje
mnenje, pripombe in predloge glede načrtovane izdaje ali spremembe tarife. V
tem času se lahko opravijo tudi medsebojni razgovori. Za izdajo ali spremembo
tarife je treba pridobiti predhodno soglasje vlade.
V. TARIFNA NAČELA IN PREGLEDNOST RAČUNOVODSKIH IZKAZOV
35. člen
(cene univerzalne storitve)
(1) Storitve iz nabora univerzalne storitve
morajo izvajalci univerzalne storitve izvajati po cenah, ki so:
-
dostopne in vsem uporabnikom omogočajo dostop do ponujenih storitev ne
glede na njihov zemljepisni položaj;
-
stroškovno naravnane in spodbujajo učinkovito zagotavljanje univerzalne
storitve;
-
za istovrstne storitve enake na celotnem ozemlju Republike Slovenije.
(2) Uporaba enotne tarife iz zadnje alineje
prejšnjega odstavka ne izključuje pravice izvajalcev univerzalne storitve, da
glede cene sklepajo individualne pogodbe z uporabniki.
(3) Tarife morajo biti pregledne in
nediskriminacijske.
(4) Kadar izvajalci univerzalnih storitev
uporabljajo posebne tarife, na primer za storitve za podjetja, za pošiljatelje
masovne pošte ali za združevalce pošte različnih uporabnikov, morajo spoštovati
načelo preglednosti in nediskriminacije pri tarifah in z njimi povezanimi
pogoji. Tarife se skupaj s povezanimi pogoji enako uporabljajo med različnimi
tretjimi strankami ter med tretjimi strankami in izvajalci univerzalne
storitve, ki izvajajo enakovredne storitve. Take tarife so na voljo tudi
uporabnikom, zlasti posameznim uporabnikom ter malim in srednjim podjetjem, ki
pošiljajo pošto pod podobnimi pogoji.
(5) Razen storitev, ki so v skladu z
ratificiranimi akti Svetovne poštne zveze oproščene plačila poštnine (literatura
za slepe in slabovidne osebe), morajo biti univerzalne storitve slepim in
slabovidnim osebam dostopne po enakih cenah kot drugim uporabnikom za
istovrstne storitve. Pri tem so v to ceno že vključene tudi morebitne dodatne
storitve, ki jih mora izvajalec univerzalne storitve zagotoviti za nemoteno
izvajanje univerzalne storitve slepim in slabovidnim. Izvajalec univerzalne
storitve lahko za slepe in slabovidne ponudi tudi ugodnejše pogoje.
36. člen
(ločene računovodske evidence in prepoved
subvencioniranja)
(1) Zavezani izvajalci poštnih storitev, ki
morajo prispevati v kompenzacijski sklad, morajo zagotoviti ustrezno ločeno
računovodstvo, da se zagotovi delovanje tega sklada.
(2) Izvajalci univerzalne storitve vodijo
ločene računovodske evidence v svojih računovodskih sistemih, ki jasno ločujejo
med storitvami in izdelki, ki so del univerzalne storitve, in tistimi, ki to
niso. To ločeno računovodstvo služi kot vir podatkov za izračun neto stroška
univerzalne storitve. Taki notranji računovodski sistemi morajo delovati na
podlagi dosledno uporabljenih in objektivno utemeljenih načel stroškovnega
računovodstva.
(3) Računovodski sistemi iz prejšnjega
odstavka brez poseganja v četrti odstavek tega člena dodelijo stroške na ta
način:
a) stroški,
ki jih je mogoče neposredno pripisati določeni storitvi ali izdelku, se
pripišejo tej storitvi ali izdelku;
b) skupni
stroški, ki jih ni mogoče neposredno pripisati določeni storitvi ali izdelku:
-
kadarkoli je mogoče, se porazdelijo na podlagi neposredne analize vira
samih stroškov;
-
kadar neposredna analiza ni mogoča, se skupne stroškovne kategorije
porazdelijo na podlagi posredne povezave z drugo stroškovno kategorijo ali
skupino stroškovnih kategorij, za katero je mogoč neposreden prenos ali
dodelitev; posredna povezava temelji na primerljivih stroškovnih strukturah;
-
kadar z neposrednimi in tudi s posrednimi ukrepi ni mogoče porazdeliti
stroškov, se stroškovna kategorija porazdeli na podlagi splošnega
porazdelitvenega faktorja, ki se izračuna s pomočjo koeficienta vseh izdatkov,
ki so neposredno ali posredno pripisani ali dodeljeni vsaki storitvi iz drugega
odstavka 3. člena tega zakona, ki se izvaja kot univerzalna storitev, na eni
strani ter drugim storitvam na drugi strani;
-
skupni stroški, ki so nujni za izvajanje univerzalne in neuniverzalne
storitve, se ustrezno porazdelijo; pri univerzalni in neuniverzalni storitvi se
uporabijo enaki povzročitelji stroškov.
(4) Drugi sistemi stroškovnega
računovodstva se lahko uporabljajo samo, če so združljivi z določbami iz
prejšnjega odstavka in jih je odobrila agencija. Agencija mora Evropsko
komisijo o tem obvestiti pred njihovo uporabo.
(5) Izvajalec univerzalne storitve ne sme z
univerzalnimi storitvami subvencionirati preostalih poštnih storitev in drugih
storitev, ki jih izvaja.
(6) Agencija zagotovi, da revizor ali
strokovna institucija, ki sta neodvisna od izvajalca univerzalne storitve,
preveri skladnost z enim od sistemov stroškovnega računovodstva iz drugega ali
tretjega odstavka tega člena. Agencija občasno objavlja poročila o skladnosti.
(7) Izvajalec univerzalne storitve mora
agenciji zagotoviti, da ima na voljo primerno podrobne informacije o sistemih
stroškovnega računovodstva, ki jih uporablja. Agencija mora te informacije
predložiti Evropski komisiji na njeno zahtevo. Na izrecno zahtevo agencije pa
mora izvajalec univerzalne storitve dati na voljo tudi natančne računovodske
informacije, ki izhajajo iz teh sistemov, agencija pa jih da na voljo tudi
Evropski komisiji, če jih ta zahteva, pri čemer se upošteva stopnja zaupnosti
teh informacij, kot jo določi izvajalec univerzalne storitve.
(8) Agencija lahko način izvajanja tega
člena podrobneje uredi v splošnem aktu.
37. člen
(splošni pogoji in cene)
(1) Izvajalci poštnih storitev iz drugega
in tretjega odstavka 24. člena tega zakona morajo objaviti splošne pogoje
izvajanja poštnih storitev in cene teh storitev.
(2) Agencija lahko s splošnim aktom
podrobneje določi, kaj mora obsegati vsebina splošnih pogojev za izvajanje
poštnih storitev iz prejšnjega odstavka.
(3) Izvajalec univerzalne storitve mora
pred uveljavitvijo splošnih pogojev in cen univerzalne storitve zanje pridobiti
soglasje agencije in jih objaviti na svojih spletnih straneh ter v poslovnih
prostorih, namenjenih za neposredno delo z uporabniki poštnih storitev najmanj
sedem dni pred njihovo uveljavitvijo.
(4) Agencija izda soglasje k splošnim
pogojem in cenam poštnih storitev iz prejšnjega odstavka v 30 dneh od dneva
prejema. Če so potrebni dodatni podatki in izračuni, lahko po predhodnem
obvestilu izvajalcu univerzalne storitve ta rok podaljša za 15 dni.
(5) Agencija ne izda soglasja k splošnim
pogojem in cenam poštnih storitev iz tretjega odstavka tega člena, če:
1.
s splošnimi pogoji ne bi bilo zadoščeno potrebam uporabnikov poštnih
storitev in trga ali bi ne bila zagotovljena učinkovita konkurenca;
2.
so predlagani splošni pogoji in cene v nasprotju z načeli preglednosti,
nediskriminacije in zagotavljanja konkurence;
3.
so predlagane cene oblikovane v nasprotju s 35. členom tega zakona.
(6) Če agencija v roku iz četrtega odstavka
tega člena ne izda in vroči izvajalcu univerzalne storitve soglasja, se šteje,
da je soglasje dano.
VI. KAKOVOST STORITEV IN VARSTVO UPORABNIKOV POŠTNIH STORITEV
38. člen
(plačilo poštnih storitev)
(1) Poštna storitev se plača po veljavnem
ceniku, katerega izvleček mora biti na voljo uporabnikom poštnih storitev na
vidnem in dosegljivem mestu v prostorih izvajalca poštnih storitev, na zahtevo
uporabnika poštnih storitev pa se mu mora omogočiti pogled v celoten cenik poštnih
storitev.
(2) Plačilo poštne storitve se na pošiljki
označi z:
-
veljavnimi poštnimi znamkami,
-
odtisi frankirnih strojev,
-
odtisi tiskarskih strojev ali drugimi načini tiskanja,
-
oznako, da je poštnina plačana.
(3) Minister lahko določi drug način
označevanja plačila poštnine.
39. člen
(pravica do uporabe poštnih storitev in
pravica do ugovora)
(1) Vsakdo ima pravico uporabljati poštne
storitve v skladu z objavljenimi splošnimi pogoji in cenami.
(2) Vsak uporabnik poštnih storitev ima
pravico do ugovora zoper odločitev ali ravnanje izvajalca poštnih storitev v
zvezi z dostopom do storitev ali izvajanjem storitev, ki ga lahko vloži pri tem
izvajalcu poštnih storitev v 30 dneh od dneva, ko je izvedel za izpodbijano
odločitev ali ravnanje izvajalca poštnih storitev.
(3) Izvajalci poštnih storitev morajo kot
sestavni del splošnih pogojev objaviti postopek reševanja ugovorov uporabnikov
poštnih storitev.
(4) Če izvajalec
poštnih storitev ne ugodi ugovoru uporabnika ali o njem ne odloči v 15 dneh po
njegovem prejemu, lahko uporabnik poštnih storitev v 15 dneh od poteka tega
roka vloži predlog za rešitev spora pred agencijo. Če je uporabnik poštnih
storitev potrošnik, lahko vloži predlog za rešitev spora tudi pred izvajalcem
izvensodnega reševanja potrošniških sporov, ki izpolnjuje pogoje in zagotavlja
postopek skladno z zakonom, ki ureja izvensodno reševanje potrošniških sporov,
če izvajalec poštnih storitev priznava takšno pristojnost izvajalcev za
reševanje potrošniških sporov. V primeru, da izvajalec poštnih storitev ne
priznava nobenega izvajalca izvensodnega reševanja potrošniških sporov kot
pristojnega za reševanje potrošniškega spora, mora potrošnika na to v pravnem
pouku posebej opozoriti.
(5) Če se postopek pred izvajalcem
izvensodnega reševanja potrošniških sporov ne konča z zavezujočo odločbo
skladno z zakonom, ki ureja izvensodno reševanje potrošniških sporov, lahko
potrošnik ne glede na roke iz prejšnjega odstavka tega člena v 15 dneh od
dneva, ko je bil ta postopek končan, vloži predlog za rešitev spora pred
agencijo.
(6) Organizacije,
ki lahko vložijo tožbo po zakonu, ki ureja varstvo potrošnikov, lahko vložijo
ugovor zaradi kršitve splošnih pogojev in cen izvajalcev poštnih storitev pri
poslovanju z uporabniki in potrošniki ter vložijo zahtevo za rešitev spora na
agencijo po prejšnjem odstavku, pri čemer so oproščene plačila upravnih taks.
(7) Izvajalci
univerzalne storitve, v primerih ko izvajalec univerzalne storitve ni bil
imenovan pa tudi izvajalci zamenljivih storitev, vodijo za nadzor kakovosti
izvajanja univerzalne storitve tudi evidence s podatki o številu ugovorov in
načinu njihove obravnave, ki se objavljajo skupaj z letnim poročilom o nadzoru
nad izvajanjem teh storitev iz šestega odstavka 3. člena tega zakona.
40. člen
(vpliv javnosti)
(1) Državni organi in agencija morajo pri
oblikovanju poštne politike in sprejemanju predpisov in splošnih aktov na
podlagi tega zakona pridobiti mnenje javnosti.
(2) Državni organi in agencija morajo
predloge predpisov in aktov iz prejšnjega odstavka objaviti in povabiti
uporabnike poštnih storitev, strokovnjake, izvajalce poštnih storitev in druge
zainteresirane osebe, da prispevajo informacije, pripombe in predloge v roku,
ki ne sme biti krajši od 30 dni.
(3) Po poteku roka iz prejšnjega odstavka
in pred sprejetjem predpisa ali akta iz prvega odstavka tega člena mora
agencija ali drug državni organ na spletnih straneh objaviti pridobljena mnenja
in pripombe ter v objavi navesti, kako so bili upoštevani. Pri tem se ne
objavijo zaupne informacije in podatki.
VII. DOSTAVLJANJE POŠTNIH POŠILJK
41. člen
(dostavljanje in vročanje poštnih pošiljk)
(1) Poštne pošiljke se dostavljajo v hišni
predalčnik ali poštni predal v poslovnih prostorih izvajalca poštnih storitev
ali tako, kot se dogovorita uporabnik in izvajalec poštnih storitev, če to ni
mogoče, pa neposredno v poslovnih prostorih izvajalca poštnih storitev. Če je
potrebna vročitev, se poštne pošiljke vročajo osebno naslovniku ali osebi,
pooblaščeni za prevzem poštnih pošiljk ali odraslemu članu gospodinjstva ali osebi,
ki je zaposlena v gospodinjstvu naslovnika ali v njegovem poslovnem prostoru.
(2) Priporočene in vrednostne poštne
pošiljke se vročajo naslovniku osebno na naslovu. Če to ni mogoče, se
priporočena in vrednostna pošiljka vroči enemu od odraslih članov gospodinjstva
ali osebi, pooblaščeni za prevzem poštnih pošiljk.
(3) Če poštnih pošiljk iz prejšnjega
odstavka zaradi odsotnosti ni mogoče vročiti osebam iz prejšnjega odstavka,
pusti dostavljavec v hišnem predalčniku obvestilo, v katerem navede kraj
prevzema in rok, v katerem se lahko prevzame poštna pošiljka.
(4) Če naslovnik poštne pošiljke ne
prevzame v roku, določenem v obvestilu iz prejšnjega odstavka, se poštna
pošiljka vrne pošiljatelju.
(5) Če naslovnik ali osebe iz drugega
odstavka tega člena priporočene in vrednostne poštne pošiljke nočejo sprejeti,
napiše vročevalec ali vročevalka (v nadaljnjem besedilu: vročevalec) na poštno
pošiljko ali vročilnico datum in razlog zavrnitve sprejema in poštno pošiljko
vrne pošiljatelju.
(6) Če poštne pošiljke ni mogoče dostaviti
naslovniku, in tudi ni mogoče ugotoviti kdo je pošiljatelj, izvajalec poštnih
storitev na poštni pošiljki o tem napiše uradni zaznamek in jo shrani za eno
leto od dneva zaznambe. Po poteku navedenega roka se taka poštna pošiljka
zaprta komisijsko uniči.
(7) Če je prejemnik nepismen ali če se ne
more podpisati, dostavljavec zapiše njegovo ime in priimek ter datum vročitve s
pripombo, zakaj se prejemnik ni podpisal.
42. člen
(drugi načini dostave in vročanja)
(1) Ne glede na določbe prejšnjega člena se
poštne pošiljke lahko dostavijo tudi na drugo ustrezno mesto, pod pogoji in na
način, določen v splošnem aktu iz četrtega odstavka 5. člena tega zakona.
(2) Če poseben zakon ureja vročanje
določenih poštnih pošiljk drugače, kakor je določeno v tem zakonu, mora
izvajalec poštnih storitev tako poštno pošiljko vročiti na način in pod pogoji,
ki jih določa poseben zakon.
43. člen
(hišni predalčnik)
(1) Lastnik ali lastnica (v nadaljnjem
besedilu: lastnik) stanovanja ali poslovnega prostora mora ob vhodu v objekt
zagotoviti namestitev, označitev in vzdrževanje hišnega predalčnika. Uporabnik
poštnih storitev v posameznem stanovanju ali poslovnem prostoru pa mora
zagotoviti praznjenje hišnega predalčnika.
(2) Hišni predalčniki v večstanovanjskih
objektih morajo biti označeni s priimkom ali s firmo uporabnikov poštnih
storitev v posameznem stanovanju ali poslovnem prostoru. Nameščeni morajo biti
v pritličju, omogočen pa mora biti neoviran dostop. Če je vhod v stavbo
zaklenjen, mora lastnik ali njen upravnik dostavljavcu zagotoviti dostop do
predalčnikov. O načinu dostopa se dogovorita lastnik ali upravnik stavbe in
izvajalec poštnih storitev.
(3) Če osebe iz prvega odstavka tega člena
ne izpolnijo svojih obveznosti, jih mora izvajalec univerzalne storitve pisno
opozoriti in jim za odpravo kršitev določiti primeren rok.
(4) Če osebe iz prvega odstavka tega člena
kršitev ne odpravijo v roku iz prejšnjega odstavka, jim izvajalec iz prejšnjega
odstavka ni dolžan dostavljati poštnih pošiljk, vendar mora o tem predhodno
pisno obvestiti agencijo.
44. člen
(nameščanje predalčnikov)
Predalčniki morajo biti izdelani in
nameščeni tako, da omogočajo varno dostavo dostavljavcu in zagotavljajo
zaupnost poštnih pošiljk.
45. člen
(prepoved dostavljanja v predalčnik)
(1) Uporabnik poštnih storitev lahko
prepove dostavljanje nenaslovljenih oglaševalskih, marketinških in drugih
reklamnih sporočil v svoj predalčnik, tako da nanj nalepi nalepko, ki jo izda
agencija. Prepoved dostavljanja v tak predalčnik velja za vse fizične ali pravne
osebe, tudi za tiste, ki niso izvajalci poštnih storitev v skladu s tem
zakonom.
(2) Prepoved iz prejšnjega odstavka velja
tudi, če so nenaslovljena oglaševalska, marketinška in druga reklamna sporočila
vložena v druge vrste nenaslovljenih pošiljk, katerih vročitev ni prepovedana z
nalepko.
(3) Časopisi, revije, uradna glasila občin
in lokalnih skupnosti, vabila ustanov, politična propagandna sporočila med
volilno kampanjo, nenaslovljene pošiljke z informativno, izobraževalno ali
humanitarno vsebino ter druge tiskane oblike uredniško oblikovanih vsebin se ne
štejejo za pošiljke iz prvega odstavka tega člena.
(4) Agencija s splošnim aktom podrobneje
določi videz in način izdajanja nalepke iz prvega odstavka tega člena.
VIII. POŠTNE VREDNOTNICE
46. člen
(izdajanje poštnih vrednotnic)
(1) Gospodarska družba Pošta Slovenije, d.
o. o., ima izključno pravico izdajati poštne vrednotnice. V ta namen:
1.
izdaja poštne vrednotnice,
2.
priglasi poštne znamke pri Svetovni poštni zvezi in njenih državah
članicah,
3.
prodaja in zamenjuje mednarodne kupone za odgovor,
4.
izvaža poštne vrednotnice.
(2) Minister potrdi letni program izdaje
priložnostnih poštnih znamk, ki ga predloži gospodarska družba iz prejšnjega
odstavka.
(3) Minister podrobneje določi način in
postopek izdajanja poštnih vrednotnic.
47. člen
(neveljavne znamke)
(1) Neveljavne poštne znamke so tiste:
1.
ki so izdane v nasprotju s tem zakonom;
2.
ki so tako poškodovane, da ni razvidno ime države »SLOVENIJA«, nazivna
vrednost, označena s številkami ali črkami, in navedba ali znak, ki označuje
izdajatelja ali izdajateljico;
3.
ki so že bile uporabljene za označitev plačila poštnih storitev;
4.
ki jih ni izdala gospodarska družba iz prvega odstavka prejšnjega člena;
5.
katerih veljavnost je prenehala.
(2) Če je na poštni pošiljki nalepljena
neveljavna poštna znamka, se šteje, da poštna storitev ni bila plačana.
IX. VSEBINA POŠTNIH POŠILJK IN ODGOVORNOST ZA ŠKODO
48. člen
(prepovedana vsebina poštnih pošiljk)
(1) V poštnih pošiljkah je prepovedano
pošiljati:
1.
narkotike in psihotropne snovi, razen če je pošiljatelj ali naslovnik
oseba, ki je po zakonu pooblaščena za promet z njimi ali za njihovo uporabo;
2.
eksplozivne, vnetljive, radioaktivne ali druge nevarne snovi;
3.
žive živali;
4.
predmete, katerih uvoz in promet sta prepovedana v naslovni državi;
5.
predmete, ki so nevarni za zaposlene pri izvajalcu poštnih storitev;
6.
druge snovi ali predmete, katerih pošiljanje je prepovedano na podlagi
zakona.
(2) Ne glede na 2. in 3. točko prejšnjega odstavka se lahko v poštnih pošiljkah pošiljajo nevarne snovi, ki si jih
izmenjavajo za to pristojne ustanove na način in pod pogoji, predpisanimi z
zakonom.
(3) Ne glede na 3. točko prvega odstavka
tega člena je v poštnih pošiljkah, razen v vrednostnih poštnih pošiljkah,
dovoljeno pošiljati čebele, pijavke in sviloprejke.
(4) Poštne pošiljke, ki vsebujejo snovi ali
predmete iz 1. in 2. točke prvega odstavka tega člena, mora izvajalec poštnih
storitev glede na njihovo naravo in stopnjo nevarnosti izročiti pristojnim
državnim organom, nosilcem javnih pooblastil ali izvajalcem javnih služb.
(5) Minister podrobneje predpiše način
ravnanja s poštnimi pošiljkami, ki vsebujejo snovi ali predmete iz tega člena.
49. člen
(notranja zaščita vsebine poštne pošiljke)
(1) Pošiljatelj mora poskrbeti za tako
notranjo zaščito vsebine poštne pošiljke, da izvajalec poštnih storitev pri
normalnem ravnanju z njo ne more poškodovati poštnega osebja, poštnih pošiljk,
naprav ali objektov.
(2) Če pride do škode, ker poštna pošiljka
ni imela notranje zaščite vsebine v skladu z določbami iz prejšnjega odstavka,
je zanjo odškodninsko odgovoren pošiljatelj.
50. člen
(odgovornost za povzročeno škodo)
(1) Izvajalec poštnih storitev je odgovoren
za škodo, ki nastane med prenosom priporočene in vrednostne poštne pošiljke ter
poštnega paketa zaradi:
1.
izgube, poškodbe, kraje ali izropanja,
2.
prekoračitve roka prenosa,
3.
neizvedene, nepopolno ali napačno izvedene poštne storitve.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek izvajalec
poštnih storitev ni odgovoren za povzročeno škodo, če dokaže, da:
1.
je bil prenos poštne pošiljke izveden v skladu s splošnimi pogoji;
2.
se je to zgodilo zaradi višje sile;
3.
je škoda nastala zaradi krivde ali malomarnosti pošiljatelja ali zaradi
vsebine poštne pošiljke;
4.
je škoda nastala, ker je bila poštna pošiljka v skladu s četrtim
odstavkom 48. člena tega zakona izročena pristojnim državnim organom, nosilcem
javnih pooblastil ali izvajalcem javnih služb;
5.
je uporabnik poštne storitve namenoma zavaroval vsebino poštne pošiljke
za višjo vrednost, kot je njena dejanska vrednost;
6.
uporabnik poštnih storitev ni vložil reklamacije v določenem roku;
7.
je nastala zaradi zakonitega ravnanja pristojnih organov.
(3) Ne glede na 2. točko prejšnjega
odstavka je pošiljatelj upravičen do povrnitve plačanih pristojbin (razen
zavarovalnine).
51. člen
(reklamacija)
(1) Uporabnik poštnih storitev ima pravico
vložiti reklamacijo v treh mesecih po oddaji poštne pošiljke v primerih iz
prvega in drugega odstavka prejšnjega člena.
(2) Uporabnik poštnih storitev ima pravico
vložiti reklamacijo takoj ob dostavi ali najpozneje v 30 dneh od dostave, če
pomanjkljivosti niso takoj vidne.
(3) Če uporabnik poštnih storitev ne vloži
reklamacije v rokih iz prejšnjih odstavkov tega člena, izgubi pravico do
odškodnine.
(4) Izvajalec
poštnih storitev mora na reklamacijo odgovoriti v 15 dneh za poštno pošiljko v
notranjem poštnem prometu in v dveh mesecih za poštno pošiljko v mednarodnem
poštnem prometu, sicer lahko uporabnik poštnih storitev v 15 dneh od poteka
roka vloži predlog za rešitev spora na agencijo. Če je uporabnik poštnih storitev
potrošnik, lahko vloži predlog za rešitev spora tudi pred izvajalcem
izvensodnega reševanja potrošniških sporov, ki izpolnjuje pogoje in zagotavlja
postopek skladno z zakonom, ki ureja izvensodno reševanje potrošniških sporov,
če izvajalec poštnih storitev priznava takšno pristojnost izvajalcev za
reševanje potrošniških sporov. V primeru, da izvajalec poštnih storitev ne
priznava nobenega izvajalca izvensodnega reševanja potrošniških sporov kot
pristojnega za reševanje potrošniškega spora, mora potrošnika na to v pravnem
pouku posebej opozoriti.
(5) Če se postopek pred izvajalcem
izvensodnega reševanja potrošniških sporov ne konča z zavezujočo odločbo
skladno z zakonom, ki ureja izvensodno reševanje potrošniških sporov, lahko
potrošnik ne glede na roke iz prejšnjega odstavka tega člena v 15 dneh od
dneva, ko je bil ta postopek končan, vloži predlog za rešitev spora pred
agencijo.
(6) Izvajalci
univerzalne storitve, v primerih, ko izvajalec univerzalne storitve ni bil
imenovan, pa tudi izvajalci zamenljivih storitev, vodijo za nadzor nad
kakovostjo izvajanja univerzalne storitve tudi evidence s podatki o številu
reklamacij in načinu njihove obravnave, ki se objavljajo skupaj z letnim
poročilom o nadzoru nad izvajanjem teh storitev iz šestega odstavka 3. člena
tega zakona.
52. člen
(višina odškodnine)
(1) Izvajalec poštnih storitev mora
uporabniku poštnih storitev izplačati odškodnino v višini nastale škode, vendar
največ do višine, določene v drugem odstavku tega člena.
(2) Najvišja odškodnina za:
1.
izgubo, poškodbo, krajo ali izropanje vrednostne pošiljke je označena
vrednost poštne pošiljke;
2.
izgubo ali krajo poštnega paketa in priporočene poštne pošiljke je 15‑kratna
cena, plačana za izvedeno poštno storitev;
3.
izropanje ali poškodbo poštnega paketa ali priporočene poštne pošiljke
je 10‑kratna cena, plačana za izvedeno poštno storitev;
4.
neizvedeno, nepopolno ali napačno izvedeno poštno storitev prenosa
priporočene in vrednostne poštne pošiljke ter poštnega paketa je cena, plačana
za izvedeno poštno storitev;
5.
prekoračitev roka prenosa priporočene in vrednostne poštne pošiljke ter
poštnega paketa je cena, plačana za izvedeno poštno storitev;
6.
izgubo poštne pošiljke s potrdilom je cena, plačana za izvedeno poštno
storitev.
(3) V primerih iz 1., 2. in 3. točke prejšnjega odstavka ima uporabnik poštnih storitev pravico tudi do povrnitve plačane
cene za prenos poštne pošiljke, razen tistega dela cene, ki je bila plačana za
zavarovanje pošiljke.
(4) Ne glede na drugi odstavek tega člena
se najvišje mogoče odškodnine za poštne pošiljke v mednarodnem poštnem prometu
določijo v skladu z določili aktov Svetovne poštne zveze, ki veljajo v
Republiki Sloveniji.
(5) Izvajalec poštnih storitev v nobenem
primeru ni odgovoren za posredno škodo in izgubljeni dobiček.
X. ZAUPNOST POŠTNIH POŠILJK IN VARSTVO OSEBNIH PODATKOV
53. člen
(zaupnost poštnih pošiljk)
(1) Izvajalci poštnih storitev morajo
varovati zaupnost poštnih pošiljk v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih
podatkov.
(2) Izvajalci poštnih storitev ne smejo
pridobivati informacij o vsebini poštnih pošiljk ter podatkov o dejstvih in
okoliščinah poštnega prometa. Če morajo izvajalci poštnih storitev pridobiti
podatke o dejstvih ali okoliščinah, povezanih s prenesenimi poštnimi pošiljkami
zaradi samega izvajanja poštnih storitev ter reševanja reklamacij in pritožb,
jih lahko pridobijo le v takem obsegu in za toliko časa, kot je potrebno za
izvajanje poštnih storitev, reševanje reklamacij in pritožb. Izvajalci poštnih
storitev lahko ob soglasju posameznika dajejo podatke, ki so jih pridobili o
tem posamezniku. Za soglasje se šteje izrecna pisna privolitev posameznika.
(3) Pravne in fizične osebe, ki so izvajale
poštne storitve, morajo varovati zaupnost poštnih pošiljk tudi po koncu
dejavnosti, v okviru katere so jo bile dolžne varovati.
(4) Izvajalci poštnih storitev morajo
vzpostaviti ustrezne sisteme za preprečevanje posegov v zaupnost poštnih
pošiljk.
(5) Ne glede na določbe tega člena se lahko
od dolžnosti varovanja zaupnosti poštnih pošiljk odstopi v skladu s 55. členom
tega zakona.
54. člen
(podatki o uporabnikih poštnih storitev)
(1) Izvajalci poštnih storitev smejo
zbirati in obdelovati osebne podatke uporabnikov poštnih storitev, ki so
sestavni del naslova poštne pošiljke, če te podatke potrebujejo za izvajanje
poštnih storitev ali za trženje in raziskave trga.
(2) Izvajalec poštnih storitev mora podatke
iz prejšnjega odstavka obdelovati skladno z zakonom, ki ureja varstvo osebnih
podatkov.
55. člen
(zakoniti nadzor)
(1) Kadar je v skladu z zakonom, ki ureja
kazenski postopek, ali z zakonom, ki ureja Slovensko obveščevalno varnostno
agencijo, potreben zakoniti nadzor zaradi uvedbe ali poteka kazenskega postopka
ali varnosti države, morajo izvajalci poštnih storitev pristojnemu organu na
podlagi odredbe pristojnega organa na svoje stroške omogočiti dostop do vsebine
poštnih pošiljk ter sporočiti podatke o dejstvih in okoliščinah poštnega
prometa.
(2) Pristojni organ mora izvajalcu poštnih
storitev pred pregledom vsebine poštne pošiljke izročiti prepis tistega dela
izreka odredbe pristojnega organa, ki se nanaša na uporabnika določene poštne
storitve. Prepis izreka te odredbe opravi organ, ki je odredbo izdal.
(3) Izvajalci poštnih storitev morajo za
zakoniti in neodvisni nadzor na svoje stroške zagotoviti neizbrisno evidenco
posegov, ki so bili opravljeni na podlagi tega člena, in podatke o tem varovati
kot uradno tajnost.
(4) Izvajalci poštnih storitev morajo
podatke o evidenci posegov iz prejšnjega odstavka hraniti najmanj 10 let ter
jih v skladu z oznako stopnje tajnosti prepisa odredbe pristojnega organa
obravnavati in varovati kot tajni podatek v skladu s predpisi o tajnih
podatkih.
XI. AGENCIJA
56. člen
(splošna določba)
(1) Če ta zakon ne določa drugače, se za
vodenje, poslovanje in delovanje agencije uporabljajo zakon, ki ureja
elektronske komunikacije, in notranji akti agencije.
(2) Agencija vodi postopek in izdaja
posamične akte po zakonu, ki ureja splošni upravni postopek, če s tem zakonom
ni drugače določeno.
(3) Posamični akti agencije so dokončni, če
ta zakon ne določa drugače.
(4) Agencija sama opravlja upravno izvršbo
svojih izvršljivih odločb ter pri tem izreka ustrezne kazni in uporablja
prisilne ukrepe, predpisane z zakonom o splošnem upravnem postopku. Upravno
izvršbo denarnih obveznosti opravi davčni organ po postopku, predpisanem za
izvršbo davčnih obveznosti.
(5) Zoper dokončne posamične akte agencije
je zagotovljeno sodno varstvo v upravnem sporu.
57. člen
(cilji delovanja agencije)
(1) Agencija pri izvajanju svojih nalog
sledi ciljem zagotavljanja univerzalne storitve, varstva pravic uporabnikov in
spodbujanja konkurence na trgu poštnih storitev. Za uresničitev teh ciljev
agencija sprejema ukrepe, sorazmerne ciljem, ki jih želi doseči. Pri tem
agencija deluje pregledno in zagotavlja, da v podobnih okoliščinah ni
diskriminacije med izvajalci poštnih storitev.
(2) Agencija pri izvajanju svojih nalog
sodeluje z drugimi državnimi organi in ustanovami, še posebej z organom,
pristojnim za varstvo konkurence, in pri zadevah skupnega interesa z organom,
pristojnim za varstvo potrošnikov. Agencija sodeluje tudi s pristojnimi
regulativnimi organi držav članic Evropske unije in Evropsko komisijo ter
ustreznimi organi v drugih državah in organi mednarodnih organizacij.
(3) Agencija lahko s splošnim aktom
podrobneje uredi vprašanja, ki se pojavijo pri izvrševanju posameznih določb
tega zakona.
58. člen
(financiranje agencije)
Sredstva za delo v okviru pooblastil na
podlagi tega zakona agencija ustvarja s prihodki iz letnih plačil zavezancev na
podlagi 34. člena tega zakona, ki jih ti nakazujejo na njen račun.
59. člen
(uradna evidenca agencije)
(1) Agencija vodi uradno evidenco
izvajalcev poštnih storitev.
(2) V uradni evidenci izvajalcev poštnih
storitev se vodijo ti podatki:
1.
firma družbe ali samostojnega podjetnika posameznika ali njegov naziv;
2.
ime in priimek odgovorne osebe pravne osebe;
3.
matična številka, davčna številka in sedež ali naslov fizične ali pravne
osebe;
4.
podatki o izdani odločbi, vrstah poštne storitve, drugi podatki iz
odločbe ter podatki o njenem prenehanju;
5.
podatki o obvestilih, vrstah poštne storitve;
6.
podatki o izpolnjevanju obveznosti izvajalcev poštnih storitev, ki
izvirajo iz tega zakona;
7.
podatki o kaznovanosti zaradi prekrška, določenega s tem zakonom.
60. člen
(plačevanje finančnih obveznosti)
(1) Zavezanci za plačilo prispevka za
nadomestilo za zagotavljanje univerzalne storitve na podlagi drugega odstavka
22. člena tega zakona in zavezanci za plačevanje plačila agenciji na podlagi
34. člena tega zakona in druge denarne obveznosti iz tega zakona morajo svoje
denarne obveznosti poravnati v rokih, ki so določeni s posamičnim aktom
agencije.
(2) Če zavezanec iz prejšnjega odstavka v
določenem roku ne poravna obveznosti, se ta prisilno izterja na način in po
postopku, ki velja za prisilno izterjavo davčnih obveznosti.
XII. ZAGOTAVLJANJE INFORMACIJ
61. člen
(zbiranje in dajanje podatkov, informacij
in mnenj)
(1) Izvajalec poštnih storitev mora dati
agenciji na njeno zahtevo, v obsegu in z vsemi podrobnostmi, kot jih zahteva,
na voljo vse podatke in informacije, vključno s finančnimi informacijami in
informacijami o izvajanju univerzalne storitve, ki jih agencija potrebuje za
izvajanje svojih pristojnosti, ter za jasno opredeljene statistične namene in
za poročanje Evropski komisiji ter mednarodnim organizacijam v skladu z
mednarodnopravnimi akti, uveljavljenimi v Republiki Sloveniji.
(2) Agencija v zahtevi iz prejšnjega
odstavka navede razloge, ki utemeljujejo to zahtevo. Pri tem upošteva, da
morajo biti informacije in podatki, ki jih zahteva, sorazmerni z izvajanjem
njenih nalog.
(3) Izvajalci poštnih storitev predložijo
informacije in podatke na zahtevo iz prvega odstavka tega člena takoj ali v
roku in ob podrobnostih, kot jih zahteva agencija. Izvajalci po potrebi
predložijo zahtevane informacije ali podatke z oznako zaupnosti ali poslovne
tajnosti skladno z zakonom, ki ureja gospodarske družbe.
(4) Izvajalec poštnih storitev mora
sporočiti osebne in druge podatke le, če tako izrecno določa zakon.
(5) Agencija objavlja poročila o stanju s
področja svojih pristojnosti skupaj s statističnimi, finančnimi in drugimi
podatki organizacij, ki delujejo na teh področjih, pri čemer mora v skladu z
zakonom varovati poslovno tajnost in druge poslovno občutljive podatke.
(6) Agencija mora sporočiti ministru
obdelane informacije iz prvega odstavka tega člena.
(7) Agencija mora sporočati Evropski
komisiji na njeno zahtevo ustrezne in primerne informacije, ki jih ta potrebuje
za izvajanje svojih nalog na poštnem področju. Mednarodnim organizacijam
agencija sporoča podatke in informacije, ki jih mora Republika Slovenija dajati
na podlagi mednarodnopravnih aktov, uveljavljenih v Republiki Sloveniji. Pri
tem je treba ohraniti stopnjo zaupnosti in poslovne tajnosti.
(8) Agencija lahko v smislu sodelovanja z
ustreznimi organi v drugih državah in organi mednarodnih organizacij pristojnim
organom držav članic Evropske unije pošilja podatke, pri čemer upošteva
poslovno tajnost.
XIII. REŠEVANJE SPOROV
62. člen
(reševanje sporov)
(1) Kadar je tako določeno s tem zakonom,
rešuje agencija v upravnem postopku spore med udeleženci v poštni dejavnosti,
kot so spori med izvajalci poštnih storitev in med izvajalci poštnih storitev
ter uporabniki poštnih storitev, če se spori nanašajo na pravice in obveznosti,
ki jih določa ta zakon, na njegovi podlagi izdani predpisi in splošni akti, kar
pa ne posega v morebitno sodno pristojnost.
(2) Agencija si prizadeva rešiti spor
najprej z uvedbo posredovalnega postopka iz 63. člena tega zakona.
(3) Če katera od strani nasprotuje
posredovanju agencije ali to ne pripelje do poravnave ali sporazuma med
stranmi, ter o isti zadevi ni bil sprožen sodni postopek, agencija na predlog
katerekoli strani ali po uradni dolžnosti nadaljuje postopek reševanja spora in
o sporu odloči z odločbo.
(4) Agencija izda odločbo iz prejšnjega
odstavka v najkrajšem mogočem času, vendar najpozneje v štirih mesecih od
uvedbe posredovalnega postopka.
(5) Agencija mora odločiti na podlagi
zakona, podzakonskih aktov in splošnih aktov ter v skladu s cilji zagotavljanja
univerzalne storitve, varstva pravic uporabnikov poštnih storitev in
spodbujanja konkurence na tem področju.
63. člen
(posredovanje)
(1) Agencija po proučitvi zahteve za
rešitev spora uvede posredovalni postopek, katerega namen je, da se strani
medsebojno poravnata s sporazumom.
(2) Agencija v osmih dneh od prejema
predloga za rešitev spora ene od sprtih strani pisno obvesti sprti strani o
uvedbi posredovalnega postopka in o pogojih za reševanje spora z odločbo
agencije iz tretjega odstavka prejšnjega člena, če sporazuma ni.
(3) Agencija ima v posredovalnem postopku
vlogo posrednika in vodi celoten postopek tako, da upošteva načela
nepristranskosti, enakosti, pravičnosti in zaupnosti ter cilje, ki jim sledi
skladno s 57. členom tega zakona.
(4) Če agencija vlagatelju zahteve za rešitev
spora pošlje predlog za sporazumno rešitev, ki ga je pripravila nasprotna
stran, vlagatelj pa na ta predlog v za to postavljenem roku ne odgovori, se
šteje, da je pristal na ponujeno rešitev in umaknil zahtevek.
(5) Posredovalni postopek je zaupen, kar
mora spoštovati vsak, ki v njem kakorkoli sodeluje.
(6) Agencija pravila za posredovanje
natančneje opredeli v splošnem aktu.
XIV. NADZOR IN ODLOČANJE O PREKRŠKIH
64. člen
(pristojnosti za nadzor)
(1) Pooblaščene osebe agencije nadzirajo
izvajanje določb tega zakona, ki se nanašajo na izvajanje in kakovost
univerzalne storitve, dostop do poštnega omrežja, splošne pogoje in oblikovanje
cen izvajalca univerzalne storitve, prepoved subvencioniranja in na vodenje
računovodstva izvajalcev univerzalne storitve ter izvajanje vseh posamičnih
aktov, ki jih izdaja agencija v okviru svojih pristojnosti.
(2) Inšpektorji, pristojni za pošto,
nadzirajo izvajanje določb tega zakona ter na njegovi podlagi izdanih
predpisov, ki jih ne nadzorujejo pooblaščene osebe agencije na podlagi
prejšnjega odstavka.
(3) Naloge nadzora iz prvega odstavka tega
člena, ki je v pristojnosti agencije, izvajajo osebe, ki so zaposlene na
agenciji in jih minister pooblasti za izvajanje teh nalog (v nadaljnjem
besedilu: pooblaščene osebe agencije). Pooblaščene osebe agencije samostojno
izvajajo naloge nadzora po tem zakonu, vodijo upravni postopek ter izdajajo
odločbe in sklepe v upravnem postopku.
(4) Pooblastilo za izvajanje nalog nadzora
se izkazuje s službeno izkaznico, ki jo izda minister.
(5) Pooblaščene osebe agencije morajo
izpolnjevati pogoje, ki jih predpisuje zakon, ki ureja inšpekcijski nadzor za
inšpektorje.
(6) V postopku nadzora po tem zakonu se
smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja inšpekcijski nadzor, če s tem
zakonom ni drugače določeno.
65. člen
(ukrepi)
(1) Če inšpektor ali pooblaščena oseba
agencije pri izvajanju nalog nadzora ugotovi, da je kršen zakon ali drug
predpis ali akt, katerega izvajanje nadzoruje, ima pravico in dolžnost:
1.
odrediti ukrepe za odpravo nepravilnosti in pomanjkljivosti v roku, ki
ga sam določi;
2.
postopati kot prekrškovni organ v skladu z zakonom, ki ureja prekrške,
in predlagati uvedbo postopka zaradi prekrška;
3.
izreči globo za prekršek;
4.
predlagati pristojnemu organu sprejem ukrepov;
5.
začasno prepovedati nadaljnje izvajanje dejavnosti, če se ne izvaja v
skladu z zakonom.
(2) Inšpektor ali pooblaščena oseba
agencije mora, ko ugotovi kršitve zakona ali drugega predpisa ali akta,
katerega izvajanje nadzoruje, izdati pisno odločbo najpozneje v osmih dneh po
opravljenem nadzoru.
66. člen
(sodno varstvo in pritožba)
(1) Odločba agencije, izdana v postopku
nadzora na podlagi tega zakona, je v upravnem postopku dokončna. Zoper odločbo
se lahko vloži tožba v upravnem sporu.
(2) Zoper odločbo inšpektorja je v 15 dneh
od njene vročitve dovoljena pritožba na ministrstvo. Pritožba ne zadrži njene
izvršitve.
67. člen
(prekrškovni organi)
(1) Agencija in pristojni inšpektorat
odločata o prekrških, določenih s tem zakonom, kot prekrškovni organ v skladu z
zakonom, ki ureja prekrške, vsak na svojem področju, ki ga nadzirata.
(2) Prekrškovni organ po tem zakonu sme v
hitrem postopku izreči tudi globo v znesku, ki je višji od najnižje predpisane
globe, določene s tem zakonom. Če s tem zakonom ni drugače določeno, uporablja prekrškovni
organ za prekrške določbe zakona, ki ureja prekrške.
XV. KAZENSKE DOLOČBE
68. člen
(prekrški)
(1) Z globo od 100.000 do 400.000 eurov se
kaznuje za prekršek pravna oseba, ki se po zakonu, ki ureja gospodarske družbe,
šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo, če:
1.
ne izvaja univerzalne storitve v notranjem in čezmejnem poštnem prometu
v skladu s četrtim odstavkom 3. člena tega zakona;
2.
pri izvajanju univerzalne storitve vsaj devet mesecev zapored ali 12
mesecev v dveh letih ne dosega kakovosti iz šestega odstavka 3. člena tega
zakona;
3.
ne izvaja univerzalne storitve pod enakimi pogoji za vse uporabnike
poštnih storitev trajno, redno in nemoteno v skladu s prvim odstavkom 5. člena
tega zakona;
4.
ne zagotavlja univerzalne storitve vsem uporabnikom poštnih storitev
najmanj pet delovnih dni tedensko, najmanj en sprejem in eno dostavo na dom ali
v prostore vsake fizične ali pravne osebe v skladu s tretjim in četrtim
odstavkom 5. člena tega zakona;
5.
ne izpolnjuje zahtev iz petega odstavka 5. člena tega zakona;
6.
prenese odločbo na drugo fizično ali pravno osebo (tretji odstavek 26.
člena);
7.
ne spoštuje pravic in obveznosti, določenih v odločbi (prvi odstavek 27.
člena);
8.
cen univerzalne storitve ne oblikuje v skladu s 35. členom tega zakona;
9.
ne vodi ustrezne ločitve na računovodski ravni v skladu s prvim in
drugim odstavkom 36. člena tega zakona;
10. ne
spoštuje prepovedi subvencioniranja v skladu s petim odstavkom 36. člena tega
zakona;
11. agenciji
ne zagotovi primerno podrobnih informacij o sistemih stroškovnega računovodstva
v skladu s sedmim odstavkom 36. člena tega zakona.
(2) Z globo od 10.000 do 40.000 eurov
se za prekršek kaznuje pravna oseba in samostojni podjetnik posameznik, ki
stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
(3) Z globo od 2.000 do 8.000 eurov se
za prekršek kaznuje odgovorna oseba pravne osebe in odgovorna oseba
samostojnega podjetnika posameznika, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega
člena.
69. člen
(prekrški)
(1) Z globo od 20.000 do 80.000 eurov
se kaznuje za prekršek pravna oseba, ki se po zakonu, ki ureja gospodarske
družbe, šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo, če:
1.
pri izvajanju univerzalne storitve tri mesece zapored ali štiri mesece v
enem letu ne dosega kakovosti iz šestega odstavka 3. člena tega zakona;
2.
ne objavlja informacij v skladu s prvim odstavkom 6. člena tega zakona;
3.
namerno ali iz malomarnosti predloži neresnične podatke v zahtevi iz
prvega odstavka 20. člena ali obvestilu iz četrtega odstavka 23. člena tega
zakona;
4.
ne prispeva v kompenzacijski sklad v skladu z drugim odstavkom 22. člena
ter prvim in tretjim odstavkom 23. člena tega zakona;
5.
pisno ne obvesti agencije o izvajanju poštnih storitev v skladu s prvim
odstavkom 24. člena tega zakona;
6.
ne obvesti agencije o spremembi izvajanja poštnih storitev ali o
spremembi podatkov v skladu z drugim odstavkom 25. člena tega zakona;
7.
iz neupravičenega razloga ne sklene pogodbe o dostopu do poštnega
omrežja v skladu s prvim odstavkom 32. člena tega zakona;
8.
uveljavi splošne pogoje in cene brez soglasja agencije (tretji odstavek
37. člena);
9.
ne objavi kot sestavni del splošnih pogojev postopka reševanja ugovorov
uporabnikov poštnih storitev (tretji odstavek 39. člena);
10. izdaja
poštne znamke v nasprotju s 46. členom tega zakona;
11. naklepno
ali iz malomarnosti opravi prenos poštne pošiljke, katere prenos je prepovedan
(48. člen);
12. ne
zagotavlja zaupnosti poštnih pošiljk in varstva osebnih podatkov v skladu s 53.
členom tega zakona.
(2) Z globo od 2.000 do 8.000 eurov se
za prekršek kaznuje pravna oseba in samostojni podjetnik posameznik, ki stori
prekršek iz prejšnjega odstavka.
(3) Z globo od 400 do 2.000 eurov se
za prekršek kaznuje odgovorna oseba pravne osebe in odgovorna oseba
samostojnega podjetnika posameznika, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega
člena.
70. člen
(prekrški)
(1) Z globo od 2.000 do 8.000 eurov se
kaznuje za prekršek pravna oseba, ki se po zakonu, ki ureja gospodarske družbe,
šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo, če:
1.
ne pošilja podatkov in informacij iz četrtega odstavka 23. člena tega
zakona;
2.
ne sporoči statusnih sprememb v skladu z drugim odstavkom 27. člena tega
zakona;
3.
ne pošlje agenciji kopije pogodbe, njene morebitne spremembe ali
dopolnitve v skladu s prvim odstavkom 32. člena tega zakona;
4.
ne objavi pregledno in nediskriminacijsko pogojev za dostop v skladu z
drugim odstavkom 32. člena tega zakona;
5.
ne zagotovi prenosa poštnih pošiljk v skladu s prvim in drugim odstavkom
33. členom tega zakona;
6.
ne poravna plačila agenciji v skladu s 34. členom tega zakona;
7.
ne objavi splošnih pogojev in cen v skladu s prvim in tretjim odstavkom
37. člena tega zakona;
8.
ne poskrbi, da je izvleček veljavnega cenika na vidnem in dosegljivem
mestu ali na zahtevo uporabnika ne omogoči vpogleda v celoten cenik poštnih
storitev v skladu s prvim odstavkom 38. člena tega zakona;
9.
dostavi poštno pošiljko v nasprotju z 41. in 42. členom tega zakona;
10. kljub
opozorilu v roku ne zagotovi namestitve, označitve, vzdrževanja in praznjenja
hišnega predalčnika v skladu s tretjim odstavkom 43. člena tega zakona;
11. preneha
dostavljati poštne pošiljke v predalčnik, ne da bi o tem predhodno pisno
obvestil agencijo v skladu s četrtim odstavkom 43. člena tega zakona;
12. vloži
nenaslovljena oglaševalska, marketinška in druga sporočila v predalčnik, ki je
označen z nalepko agencije, s katero je prepovedano vročanje take pošte v
predalčnik (45. člen);
13. zbira
osebne podatke uporabnikov poštnih storitev za drugačen namen, kot je določen v
54. členu tega zakona;
14. ne
zagotovi neizbrisne evidence posegov v skladu s tretjim odstavkom 55. člena
tega zakona;
15. ne
da agenciji podatkov, informacij, finančnih poročil in drugih poročil v skladu
s prvim odstavkom 61. člena tega zakona.
(2) Z globo od 200 do 800 eurov se za
prekršek kaznuje pravna oseba in samostojni podjetnik posameznik, ki stori
prekršek iz prejšnjega odstavka.
(3) Z globo od 75 do 300 eurov se za
prekršek kaznuje odgovorna oseba pravne osebe in odgovorna oseba samostojnega
podjetnika posameznika, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
71. člen
(prekrški)
Če brez pooblastila uporabnika poštnih
storitev ali lastnika stanovanja ali poslovnega prostora, čigar je predalčnik,
nalepi, spremeni ali odstrani nalepko, ki jo je izdala agencija, in s katero je
prepovedano vročanje nenaslovljenih oglaševalskih, marketinških in drugih
sporočil v predalčnik (45. člen), se za prekršek z globo kaznuje:
1.
pravna oseba, ki se po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, šteje za
srednjo ali veliko gospodarsko družbo, v višini od 5.000 do 20.000 eurov;
2.
pravna oseba in samostojni podjetnik posameznik v višini od 500 do 2.000
eurov;
3.
posameznik v višini od 400 do 1.000 eurov.
Zakon o poštnih storitvah – ZPSto-2 (Uradni
list RS, št. 51/09)
vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:
»XVI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
72. člen
(1) Rok za izdajo podzakonskih predpisov
ter splošnih aktov agencije, ki so po tem zakonu obvezni na podlagi določb
šestega odstavka 3. člena, četrtega odstavka 5. člena, drugega odstavka 20.
člena, tretjega odstavka 21. člena, drugega odstavka 23. člena, drugega in
četrtega odstavka 34. člena, četrtega odstavka 45. člena, tretjega odstavka 46.
člena, petega odstavka 48. člena in šestega odstavka 63. člena tega zakona, je
eno leto od njegove uveljavitve.
(2) Do izdaje ustreznih podzakonskih
predpisov in splošnih aktov na podlagi tega zakona se uporabljajo predpisi in
splošni akti iz drugega in tretjega odstavka 77. člena tega zakona, če niso v
nasprotju z njim.
(3) Do izdaje splošnega akta iz četrtega
odstavka 5. člena tega zakona se za nameščanje in dostavo preko izpostavljenih
predalčnikov uporablja 36. člen Zakona o poštnih storitvah (Uradni list RS, št.
42/02, 52/02 – ZJA in 37/04).
73. člen
Izvajalec univerzalne storitve na dan
uveljavitve tega zakona ima izključno pravico do izvajanja rezerviranih
storitev do 31. decembra 2010.
74. člen
(1) Dosedanji izvajalec univerzalne
storitve po uveljavitvi tega zakona nadaljuje z izvajanjem univerzalne storitve
na podlagi dovoljenja, izdanega v skladu z Zakonom o poštnih storitvah (Uradni
list RS, št. 42/02, 52/02 – ZJA in 37/04), dokler ga agencija ne prilagodi temu
zakonu z izdajo odločbe po tem zakonu.
(2) Agencija mora dovoljenje iz prejšnjega
odstavka prilagoditi temu zakonu najpozneje v enem letu od njegove uveljavitve.
Pri tem se z odločbo imenuje izvajalca univerzalne storitve za obdobje do
izteka katerega bi sicer veljalo dovoljenje iz prejšnjega odstavka.
(3) Agencija lahko najpozneje v roku enega
leta od uveljavitve tega zakona odločbe, ki so bile izdane v skladu z Zakonom o
poštnih storitvah (Uradni list RS, št. 42/02, 52/02 – ZJA in 37/04) in s
katerimi so bile zavezancem po uradni dolžnosti naložene obveznosti, delno ali
v celoti razveljavi ali spremeni in jih prilagodi določbam tega zakona, če
oceni, da je to skladno z načelom sorazmernosti ter cilji zagotavljanja
univerzalne storitve, varstva pravic uporabnikov in spodbujanja konkurence na
trgu poštnih storitev.
75. člen
Pri financiranju morebitnih neto stroškov
obveznosti izvajanja univerzalne storitve v času od uveljavitve tega zakona do
31. decembra 2010, agencija upošteva, da se izračunani neto stroški
obveznosti izvajanja univerzalne storitve iz 21. člena tega zakona zmanjšajo za
višino morebitnega dobička iz rezerviranih storitev.
76. člen
(1) Fizične in pravne osebe, ki so pisno
obvestile agencijo o izvajanju poštnih storitev na podlagi prvega odstavka 10.
člena Zakona o poštnih storitvah (Uradni list RS, št. 42/02, 52/02 – ZJA in
37/04) nadaljujejo izvajanje svoje dejavnosti v obsegu, na način in pod pogoji,
določenimi v tem zakonu.
(2) Agencija lahko osebe iz prejšnjega
odstavka pozove, da dopolnijo potrebne podatke in dokazila, če meni, da je to
potrebno zaradi izvajanja tega zakona.
(3) Agencija najpozneje v enem letu od
uveljavitve tega zakona prilagodi ugotovitvene sklepe iz drugega odstavka 13.
člena Zakona o poštnih storitvah (Uradni list RS, št. 42/02, 52/02 – ZJA in
37/04) temu zakonu, ali jih, če niso več potrebni, razveljavi ter o tem obvesti
izvajalce poštnih storitev.
77. člen
(1) Z dnem uveljavitve tega zakona preneha
veljati Zakon o poštnih storitvah (Uradni list RS, št. 42/02, 52/02 – ZJA in
37/04).
(2) Z dnem uveljavitve tega zakona
prenehajo veljati naslednji podzakonski predpisi:
1.
Pravilnik o izdajanju poštnih vrednotnic (Uradni list RS, št. 83/02 in
87/05),
2.
Pravilnik o kakovosti in načinu izvajanja univerzalnih poštnih storitev
(Uradni list RS, št. 80/03, 118/04 in 37/06),
3.
Pravilnik o vsebini splošnih pogojev izvajanja poštnih storitev (Uradni
list RS, št. 88/03 in 49/07),
4.
Pravilnik o vsebini vloge in pogojih za izdajo dovoljenja za izvajanje
univerzalnih poštnih storitev (Uradni list RS, št. 89/03 in 39/07),
5.
Pravilnik o načinu izračunavanja plačevanja pristojbin za izvajanje
poštnih storitev (Uradni list RS, št. 134/03),
6.
Pravilnik o službeni izkaznici in znački pooblaščene osebe Agencije za
pošto in elektronske komunikacije Republike Slovenije (Uradni list RS, št.
61/06),
7.
Pravilnik o načinu ravnanja s poštnimi pošiljkami s prepovedano vsebino
(Uradni list RS, št. 85/06).
(3) Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo
veljati naslednji splošni akti:
1.
Splošni akt o nomenklaturi poštnih storitev (Uradni list RS, št. 54/03),
2.
Splošni akt o načinu vodenja in preverjanja ustreznosti računovodstva
izvajalca univerzalne poštne storitve (Uradni list RS, št. 91/04),
3.
Splošni akt o nalepki za prepoved vročanja v predalčnik (Uradni list RS,
št. 91/04),
4.
Splošni akt o ravni dostopne cene univerzalne poštne storitve (Uradni
list RS, št. 91/04).
78. člen
Ta zakon začne veljati trideseti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Zakon o spremembah Zakona o poštnih storitvah
– ZPSto-2A (Uradni list RS, št. 77/10)
spreminja 72. člen zakona tako, da se glasi:
»72. člen
(1) Rok za izdajo podzakonskih predpisov
ter splošnih aktov agencije, ki so po tem zakonu obvezni na podlagi določb
šestega odstavka 3. člena, četrtega odstavka 5. člena, drugega odstavka 20.
člena, tretjega odstavka 21. člena, drugega in četrtega odstavka 34. člena,
četrtega odstavka 45. člena, tretjega odstavka 46. člena, petega odstavka 48.
člena in šestega odstavka 63. člena tega zakona, je eno leto od njegove
uveljavitve.
(2) Do izdaje ustreznih podzakonskih
predpisov in splošnih aktov na podlagi tega zakona se uporabljajo predpisi in
splošni akti iz drugega in tretjega odstavka 77. člena tega zakona, če niso v
nasprotju z njim.
(3) Do izdaje splošnega akta iz četrtega
odstavka 5. člena tega zakona se za nameščanje in dostavo preko izpostavljenih
predalčnikov uporablja 36. člen Zakona o poštnih storitvah (Uradni list RS, št.
42/02, 52/02 – ZJA in 37/04).«;
ter vsebuje naslednjo končno določbo:
»KONČNA DOLOČBA
3. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o
inšpekcijskem nadzoru – ZIN-B (Uradni list RS, št. 40/14)
vsebuje naslednjo končno določbo:
»25. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o poštnih storitvah – ZPSto-2B (Uradni list RS, št. 81/15)
vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo:
»PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA
3. člen
(1) Izvajalec poštnih storitev uskladi
splošne pogoje poslovanja z določbami Zakona o izvensodnem reševanju
potrošniških sporov (Uradni list RS, št. 81/15) v šestih mesecih od
uveljavitve tega zakona.
(2) Do uskladitve splošnih pogojev
poslovanja skladno s prejšnjim odstavkom se izvensodno reševanje potrošniških
sporov zagotavlja po postopku reševanja sporov končnih uporabnikov v skladu z
Zakonom o poštnih storitvah (Uradni list RS, št. 51/09, 77/10 in 40/14 –
ZIN-B).
4. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.