Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače.

Neuradno prečiščeno besedilo Zakona o osnovni šoli obsega:

-       Zakon o osnovni šoli – ZOsn (Uradni list RS, št. 12/96 z dne 29. 2. 1996),

-       Zakon o spremembah zakona o osnovni šoli – ZOsn-A (Uradni list RS, št. 33/97 z dne 6. 6. 1997),

-       Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o osnovni šoli – ZOsn-B (Uradni list RS, št. 59/01 z dne 19. 7. 2001),

-       Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o osnovni šoli – ZOsn-C (Uradni list RS, št. 71/04 z dne 30. 6. 2004),

-       Zakon o osnovni šoli – uradno prečiščeno besedilo – ZOsn-UPB1 (Uradni list RS, št. 23/05 z dne 10. 3. 2005),

-       Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o osnovni šoli – ZOsn-D (Uradni list RS, št. 53/05 z dne 31. 5. 2005),

-       Zakon o osnovni šoli – uradno prečiščeno besedilo – ZOsn-UPB2 (Uradni list RS, št. 70/05 z dne 26. 7. 2005),

-       Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o osnovni šoli – ZOsn-E (Uradni list RS, št. 60/06 z dne 9. 6. 2006),

-       Zakon o osnovni šoli – uradno prečiščeno besedilo – ZOsn-UPB3 (Uradni list RS, št. 81/06 z dne 31. 7. 2006),

-       Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o osnovni šoli – ZOsn-F (Uradni list RS, št. 102/07 z dne 9. 11. 2007),

-       Zakon o spremembi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o osnovni šoli – ZOsn-G (Uradni list RS, št. 107/10 z dne 29. 12. 2010),

-       Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o osnovni šoli – ZOsn-H (Uradni list RS, št. 87/11 z dne 2. 11. 2011),

-       Zakon za uravnoteženje javnih financ – ZUJF (Uradni list RS, št. 40/12 z dne 30. 5. 2012),

-       Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o osnovni šoli – ZOsn-I (Uradni list RS, št. 63/13 z dne 26. 7. 2013),

-       Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja – ZOFVI-K (Uradni list RS, št. 46/16 z dne 30. 6. 2016),

-       Zakon o spremembi Zakona o osnovni šoli – ZOsn-J (Uradni list RS, št. 76/23 z dne 12. 7. 2023),

-       Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o osnovni šoli – ZOsn-K (Uradni list RS, št. 16/24 z dne 29. 2. 2024),

-        Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o osnovni šoli – ZOsn-L (Uradni list RS, št. 54/25 z dne 15. 7. 2025).

ZAKON

o osnovni šoli (ZOsn)

(neuradno prečiščeno besedilo št. 17)

I. TEMELJNE DOLOČBE

1. člen

(vsebina zakona)

Ta zakon ureja osnovnošolsko izobraževanje, ki ga izvajajo javne in zasebne osnovne šole ali se izvaja kot izobraževanje na domu.

S tem zakonom se v pravni red Republike Slovenije prenaša Direktiva 77/486/EGS Evropskega sveta z dne 25. julija 1977 o izobraževanju otrok delavcev migrantov (UL L št. 199 z dne 6. avgusta 1977, str. 32–33).

2. člen

(cilji izobraževanja)

Cilji osnovnošolskega izobraževanja so:

-       zagotavljanje kakovostne splošne izobrazbe vsemu prebivalstvu;

-       spodbujanje skladnega telesnega, spoznavnega, čustvenega, moralnega, duhovnega in socialnega razvoja posameznika z upoštevanjem razvojnih zakonitosti;

-       omogočanje osebnostnega razvoja učenca v skladu z njegovimi sposobnostmi in interesi, vključno z razvojem njegove pozitivne samopodobe;

-       pridobivanje zmožnosti za nadaljnjo izobraževalno in poklicno pot s poudarkom na usposobljenosti za vseživljenjsko učenje;

-       vzgajanje in izobraževanje za trajnostni razvoj in za dejavno vključevanje v demokratično družbo, kar vključuje globlje poznavanje in odgovoren odnos do sebe, svojega zdravja, do drugih ljudi, svoje in drugih kultur, naravnega in družbenega okolja, prihodnjih generacij;

-       razvijanje zavesti o državni pripadnosti in narodni identiteti, vedenja o zgodovini Slovencev, njihovi kulturni in naravni dediščini ter spodbujanje državljanske odgovornosti;

-       vzgajanje za obče kulturne in civilizacijske vrednote, ki izvirajo iz evropske tradicije;

-       vzgajanje za spoštovanje in sodelovanje, za sprejemanje drugačnosti in medsebojno strpnost, za spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin;

-       razvijanje pismenosti in razgledanosti na besedilnem, naravoslovno-tehničnem, matematičnem, informacijskem, družboslovnem in umetnostnem področju;

-       razvijanje pismenosti ter sposobnosti za razumevanje in sporočanje v slovenskem jeziku, na območjih, ki so opredeljena kot narodnostno mešana, pa tudi v italijanskem in madžarskem jeziku;

-       razvijanje sposobnosti sporazumevanja v tujih jezikih;

-       razvijanje zavedanja kompleksnosti in soodvisnosti pojavov ter kritične moči presojanja;

-       doseganje mednarodno primerljivih standardov znanja;

-       razvijanje nadarjenosti in usposabljanja za razumevanje in doživljanje umetniških del ter za izražanje na različnih umetniških področjih;

-       razvijanje podjetnosti kot osebnostne naravnanosti v učinkovito akcijo, inovativnosti in ustvarjalnosti učenca.

3. člen

(trajanje)

Obvezno osnovnošolsko izobraževanje traja devet let.

Z vstopom v 1. razred osnovne šole otrok pridobi status učenca.

Učenec zaključi osnovnošolsko izobraževanje, ko uspešno konča deveti razred.

Učenec izpolni osnovnošolsko obveznost po devetih letih izobraževanja.

4. člen

(izpolnitev osnovnošolske obveznosti)

Starši, skrbniki in druge osebe, pri katerih je otrok v oskrbi (v nadaljnjem besedilu: starši), morajo zagotoviti, da njihov otrok izpolni osnovnošolsko obveznost.

5. člen

(pravica do izbire oblik izobraževanja)

Starši imajo pravico izbrati:

-       osnovnošolsko izobraževanje otroka v javni ali zasebni šoli, ki izvaja javno veljavni izobraževalni program osnovne šole in je vpisana v razvid izvajalcev javno veljavnih izobraževalnih programov pri ministrstvu, pristojnem za šolstvo (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo),

-       osnovnošolsko izobraževanje otroka v zasebni šoli, ki je pri ministrstvu vpisana v register zasebnih vrtcev in šol, ki izvajajo mednarodne programe, ali

-       osnovnošolsko izobraževanje otroka na domu.

6. člen

(učni jezik)

Učni jezik v osnovni šoli je slovenski.

Učni jezik v osnovnih šolah v jeziku narodne skupnosti je italijanski, v dvojezičnih osnovnih šolah pa slovenski in madžarski.

V osnovnih šolah na območjih, kjer prebivajo pripadniki slovenskega naroda in pripadniki italijanske narodne skupnosti in so opredeljena kot narodno mešana območja, se učenci v šolah s slovenskim učnim jezikom obvezno učijo italijanski jezik, učenci v šolah z italijanskim učnim jezikom pa obvezno slovenski jezik.

7. člen

(varstvo pravic manjšin)

Varstvo posebnih pravic italijanske in madžarske narodne skupnosti na področju osnovnošolskega izobraževanja ureja zakon.

8. člen

(dopolnilno izobraževanje)

Za otroke slovenskih izseljencev in zdomcev se v državah, kjer prebivajo, v skladu z mednarodnimi pogodbami organizira pouk slovenskega jezika in kulture.

Za otroke, ki prebivajo v Republiki Sloveniji in katerih materni jezik ni slovenski jezik, se ob vključitvi v osnovno šolo organizira pouk slovenskega jezika in kulture, s sodelovanjem z državami izvora pa tudi pouk njihovega maternega jezika in kulture.

Za otroke, ki so pripadniki romske skupnosti in katerih materni jezik ni slovenski jezik, se ob vključitvi v osnovno šolo organizira pouk slovenskega jezika in kulture.

9. člen

(pravice romske skupnosti)

Osnovnošolsko izobraževanje pripadnikov romske skupnosti v Republiki Sloveniji se izvaja v skladu s tem zakonom in drugimi predpisi.

10. člen

(tuji državljani)

Otroci, ki so tuji državljani oziroma osebe brez državljanstva in prebivajo v Republiki Sloveniji, imajo pravico do obveznega osnovnošolskega izobraževanja pod enakimi pogoji kot državljani Republike Slovenije.

10.a člen

(izobraževanje učencev v bolnišnici)

Za učence, ki so na zdravljenju v bolnišnici, se lahko organizira pouk v bolnišnici.

11. člen

(izobraževanje nadarjenih učencev)

Nadarjeni učenci so učenci, ki izkazujejo visoko nadpovprečne sposobnosti mišljenja ali izjemne dosežke na posameznih učnih področjih, v umetnosti ali športu. Osnovna šola tem učencem zagotavlja ustrezne pogoje za vzgojo in izobraževanje tako, da jim prilagodi vsebine, metode in oblike dela pri pouku ter jim omogoči vključitev v ustrezno dejavnost razširjenega programa.

12. člen

(izobraževanje učencev s posebnimi potrebami)

Učenci s posebnimi potrebami so učenci, ki potrebujejo prilagojeno izvajanje programov osnovne šole z dodatno strokovno pomočjo ali prilagojene programe osnovne šole oziroma posebni program vzgoje in izobraževanja. Ti učenci so glede na vrsto in stopnjo primanjkljaja, ovire oziroma motnje opredeljeni v zakonu, ki ureja usmerjanje otrok s posebnimi potrebami.

Izobraževanje učencev s posebnimi potrebami iz prvega odstavka tega člena se izvaja v skladu s tem zakonom in drugimi predpisi.

12.a člen

(izobraževanje učencev z učnimi težavami)

Učenci z učnimi težavami so učenci, ki brez prilagoditev metod in oblik dela pri pouku težko dosegajo standarde znanja. Osnovna šola za te učence prilagodi metode in oblike dela pri pouku ter jim omogoči vključitev v ustrezno dejavnost v okviru razširjenega programa.

13. člen

(zdravstveno varstvo učencev)

Osnovna šola mora sodelovati z zdravstvenimi zavodi pri izvajanju zdravstvenega varstva učencev, zlasti pri izvedbi obveznih zdravniških pregledov za otroke, vpisane v prvi razred, rednih sistematičnih zdravstvenih pregledov v času šolanja in cepljenj.

II. PROGRAM IN ORGANIZACIJA DELA V OSNOVNI ŠOLI

1. Program osnovnošolskega izobraževanja

14. člen

(program osnovne šole)

Program osnovnošolskega izobraževanja obsega obvezni program in razširjeni program (v nadaljnjem besedilu: program osnovne šole).

15. člen

(obvezni program)

Obvezni program obsega obvezne predmete, izbirne predmete in ure oddelčne skupnosti.

16. člen

(obvezni predmeti)

Osnovna šola za vse učence izvaja pouk iz naslednjih obveznih predmetov: slovenščine in italijanščine ali madžarščine na narodno mešanih območjih, tujega jezika, zgodovine, družbe, geografije, domovinske in državljanske kulture in etike, matematike, naravoslovja, spoznavanja okolja, naravoslovja in tehnike, informatike in digitalnih tehnologij, kemije, biologije, fizike, likovne umetnosti, glasbene umetnosti, športa, tehnike in tehnologije ter gospodinjstva.

Za gluhe učence, učence s težko izgubo sluha in učence z gluhoslepoto osnovna šola poleg obveznih predmetov iz prejšnjega odstavka izvaja tudi pouk znakovnega jezika in jezika gluhoslepih.

Za učence s posebnimi potrebami, ki so usmerjeni v prilagojeni izobraževalni program z enakovrednim izobrazbenim standardom, osnovna šola poleg obveznih predmetov iz prvega odstavka tega člena izvaja še specialno-pedagoške dejavnosti, določene s predmetnikom.

17. člen

(izbirni predmeti)

Poleg obveznih predmetov mora osnovna šola za učence 7., 8. in 9. razreda izvajati pouk iz izbirnih predmetov.

Osnovna šola mora ponuditi pouk najmanj treh izbirnih predmetov iz družboslovno-humanističnega sklopa in najmanj treh iz naravoslovno-tehničnega sklopa. V okviru družboslovno-humanističnega sklopa mora šola ponuditi pouk tujega jezika, nekonfesionalni pouk o verstvih in etiki ter pouk retorike.

Učenec v 7., 8. in 9. razredu izbere dve uri pouka izbirnih predmetov tedensko, v 8. in 9. razredu pa lahko tudi tri ure, če s tem soglašajo njegovi starši.

18. člen

(obvezni in izbirni predmeti v prilagojenem programu z nižjim izobrazbenim standardom)

Osnovna šola za učence s posebnimi potrebami, ki so usmerjeni v prilagojeni izobraževalni program z nižjim izobrazbenim standardom izvaja pouk iz naslednjih obveznih predmetov: slovenščine, italijanščine in madžarščine na narodno mešanih območjih, tujega jezika, likovne umetnosti, glasbene umetnosti, matematike, tehnike in tehnologije, gospodinjstva, naravoslovja, spoznavanja okolja, družboslovja ter športa.

Šola izvaja še specialno-pedagoške dejavnosti, določene s predmetnikom.

Poleg obveznih predmetov osnovna šola za učence 7., 8. in 9. razreda, ki so usmerjeni v prilagojeni izobraževalni program z nižjim izobrazbenim standardom, izvaja pouk iz izbirnih predmetov.

Šola ponudi pouk najmanj enega izbirnega predmeta iz družboslovno-humanističnega sklopa in enega iz naravoslovnega sklopa.

Učenec izbere eno uro pouka izbirnega predmeta tedensko.

18.a člen

(posebni program vzgoje in izobraževanja)

S posebnim programom vzgoje in izobraževanja se določijo vzgojno-izobraževalna področja in izbirne vsebine.

19. člen

(oddelčna skupnost)

Pri urah oddelčne skupnosti učenci skupaj z razrednikom obravnavajo vprašanja, povezana z delom in življenjem učencev.

19.a člen

(dnevi dejavnosti)

Dnevi dejavnosti so del obveznega programa osnovne šole. V okviru dni dejavnosti se vsebine predmetov medsebojno povezujejo.

20. člen

(razširjeni program)

V okviru razširjenega programa se izvajajo organizirane oblike vzgojno-izobraževalnega dela z učenci, ki vključujejo naslednja vsebinska področja:

-       gibanje in zdravje za dobro telesno in duševno počutje,

-       kulturna in državljanska vzgoja ter

-       učenje učenja.

Razširjeni program se lahko izvaja pred začetkom in po zaključku obveznega programa. Razširjeni program se glede na organizacijske zmožnosti osnovne šole lahko izvaja tudi med obveznim programom, če so v razširjeni program vključeni vsi učenci posameznega oddelka.

Osnovna šola za učence 1. razreda in prve stopnje posebnega programa vzgoje in izobraževanja, glede na potrebe staršev, izvaja del razširjenega programa zjutraj pred začetkom obveznega programa.

Osnovna šola za učence od 1. do 5. razreda, za učence od 1. do 9. razreda v prilagojenih izobraževalnih programih in za učence od 1. do 6. stopnje posebnega programa vzgoje in izobraževanja izvaja del razširjenega programa po zaključku obveznega programa.

V razširjeni program se učenci vključujejo prostovoljno.

Normative in standarde za izvajanje razširjenega programa podrobneje določi minister, pristojen za šolstvo (v nadaljnjem besedilu: minister).

20.a člen

(črtan)

21. člen

(črtan)

22. člen

(črtan)

23. člen

(črtan)

24. člen

(črtan)

25. člen

(črtan)

26. člen

(črtan)

27. člen

(druge dejavnosti)

Osnovna šola lahko organizira tudi druge dejavnosti, ki jih določi z letnim delovnim načrtom.

Organizirano varstvo učencev prilagojenih programov osnovne šole in posebnega programa vzgoje in izobraževanja, ki ga osnovna šola ali zavod za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami v skladu z letnim delovnim načrtom organizira med šolskimi počitnicami, lahko izvajajo zaposleni v osnovni šoli ali na zavodu za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami. Strokovni delavci ga izvajajo kot drugo delo v okviru delovne obveznosti. Sredstva za plače zaposlenih, ki izvajajo organizirano varstvo, se zagotovijo v proračunu Republike Slovenije. Sredstva za prehrano, oskrbo in prevoz učencev, ki so vključeni v organizirano varstvo, ter druge stroške organiziranega varstva se zagotovijo iz sredstev staršev ali lokalne skupnosti.

28. člen

(zasebne šole)

Zasebna šola določi program osnovne šole v skladu s svojimi akti.

Zasebna osnovna šola izvaja pouk iz naslednjih obveznih predmetov: slovenščine in italijanščine ali madžarščine na narodno mešanih območjih, matematike, prvega tujega jezika, zgodovine, domovinske in državljanske kulture in etike, športa, vsaj enega naravoslovnega in enega družboslovnega predmeta in vsaj enega predmeta s področja umetnosti.

Zasebne šole, ki izvajajo program osnovne šole po posebnih pedagoških načelih (Steiner, Decroly, Montessori ipd.), lahko oblikujejo program osnovne šole ne glede na določbo prejšnjega odstavka tega člena v skladu s temi načeli tako, da zagotovijo minimalna znanja, ki omogočajo zaključitev osnovnošolskega izobraževanja.

2. Predmetnik in učni načrt

29. člen

(predmetnik in učni načrt)

S predmetnikom se določijo izbirni predmeti, letno in tedensko število ur pouka posameznih obveznih in izbirnih predmetov, dnevi dejavnosti, število ur oddelčne skupnosti in minimalno število ur, potrebnih za uresničevanje učnega načrta.

Z učnim načrtom se določijo vsebina predmetov, standardi znanj in cilji pouka pri predmetih.

Ne glede na določbe prvega odstavka tega člena lahko šola v posameznem razredu drugače razporedi tedensko število ur pouka posameznih predmetov (fleksibilni predmetnik). Pouk slovenščine in italijanščine ali madžarščine na narodno mešanih območjih, matematike, tujega jezika kot obveznega predmeta in športa šola lahko razporedi znotraj obdobja dveh zaporednih tednov.

S predmetniki prilagojenih programov se določijo tudi specialno-pedagoške dejavnosti.

30. člen

(zasebne šole)

Program zasebne osnovne šole mora pri predmetih iz drugega odstavka 28. člena tega zakona zagotavljati učencem doseganje vsaj enakovrednega izobrazbenega standarda, kot ga zagotavlja program javne osnovne šole.

3. Načrtovanje dela v osnovni šoli

31. člen

(letni delovni načrt)

V letnem delovnem načrtu se določijo vsebina, obseg in razporeditev vzgojno-izobraževalnega ter drugega dela v skladu s predmetnikom in učnim načrtom ter obseg, vsebina in organizacija razširjenega programa, ki ga izvaja osnovna šola, načrt vzgojnih dejavnosti in druge oblike organiziranega dela z učencem zunaj oddelka ali skupine. Določi se delo šolske svetovalne službe in drugih služb, vzgojno-izobraževalno delo z nadarjenimi učenci, delo šolske knjižnice, aktivnosti, s katerimi se osnovna šola vključuje v okolje, obseg dejavnosti, s katerimi osnovna šola zagotavlja zdrav razvoj učencev, oblike sodelovanja s starši, strokovno izpopolnjevanje učiteljev in drugih delavcev osnovne šole, sodelovanje z visokošolskimi zavodi, ki izobražujejo učitelje, raziskovalnimi inštitucijami, vzgojnimi posvetovalnicami oziroma svetovalnimi centri, sodelovanje z zunanjimi sodelavci, dejavnosti za ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti s samoevalvacijo in druge naloge, potrebne za uresničitev programa osnovne šole.

Letni delovni načrt sprejme svet osnovne šole v skladu z zakonom in drugimi predpisi najkasneje do konca meseca septembra v vsakem šolskem letu.

31.a člen

(hišni red)

Šola s hišnim redom določi območje šole in površine, ki sodijo v šolski prostor, poslovni čas in uradne ure, uporabo šolskega prostora in organizacijo nadzora, ukrepe za zagotavljanje varnosti, vzdrževanje reda in čistoče ter drugo.

32. člen

(predstavitev osnovne šole)

Osnovna šola na svoji spletni strani predstavi podatke o šoli, značilnosti programa šole, organizacijo dela šole v skladu z letnim delovnim načrtom, pravice in dolžnosti učencev, hišni red in druge podatke.

Predstavitev iz prvega odstavka tega člena je staršem na vpogled v pisni obliki v prostorih osnovne šole.

4. Organizacija osnovnošolskega izobraževanja

33. člen

(vzgojno-izobraževalna obdobja)

Osnovnošolsko izobraževanje se deli na tri vzgojno-izobraževalna obdobja (v nadaljnjem besedilu: obdobja).

Prvo obdobje traja od 1. do 3. razreda.

Drugo obdobje traja od 4. do 6. razreda.

Tretje obdobje traja od 7. do 9. razreda.

Izobraževanje po posebnem programu vzgoje in izobraževanja se deli na stopnje. Posamezna stopnja traja tri leta.

34. člen

(šolsko leto)

Šolsko leto se začne 1. septembra in konča 31. avgusta.

Šolsko leto se deli na ocenjevalna obdobja.

Pouk v šolskem letu traja največ 38 tednov po 5 dni v tednu.

Izjemoma lahko pouk v posameznem tednu traja 6 dni, če je tako določeno v letnem delovnem načrtu.

35. člen

(tedenska obveznost učencev)

Tedenska obveznost učencev po obveznem programu, brez ur oddelčne skupnosti, je v prvem obdobju lahko največ 24 ur pouka, v drugem obdobju največ 26 ur pouka in v tretjem obdobju največ 30 ur pouka.

Tedenska obveznost učencev po obveznem programu, brez ur oddelčne skupnosti, je v šolah na narodno mešanih območjih ter v šolah, ki izvajajo prilagojene izobraževalne programe, v prvem obdobju lahko največ 26 ur pouka, v drugem obdobju največ 28 ur pouka in v tretjem obdobju največ 32 ur pouka.

Ne glede na določbe prvega in drugega odstavka tega člena se zaradi organizacije pouka obveznost učencev po obveznem programu, brez ur oddelčne skupnosti, v posameznem tednu lahko poveča za največ dve uri pouka. Pri tem povprečna tedenska obveznost v šolskem letu ne sme biti večja od obveznosti, določene v skladu s prvim ali drugim odstavkom tega člena. Izbirni predmeti, katerih vsebina in dejavnosti iz učnega načrta so vezane na daljšo strnjeno izvedbo, se lahko izvedejo v obsegu do največ osem ur pouka dnevno.

Ura pouka traja praviloma 45 minut, razen v posebnem programu vzgoje in izobraževanja, v katerem ura pouka traja 60 minut.

36. člen

(šolski koledar)

Razporeditev pouka, pouka proste dneve in trajanje ter razporeditev šolskih počitnic v šolskem letu s šolskim koledarjem določi minister.

37. člen

(razredi, oddelki, učne skupine)

Osnovna šola izvaja vzgojno-izobraževalno delo po razredih, v oddelkih in učnih skupinah.

Razred je vzgojno-izobraževalna celota, ki v skladu s predmetnikom in učnim načrtom obsega učno snov enega šolskega leta.

Učenci posameznega razreda so razporejeni v oddelke.

Izjemoma so zaradi majhnega števila učenci dveh ali več razredov lahko razporejeni v en kombiniran oddelek.

Če zaradi majhnega števila učencev ni mogoče organizirati pouka po razredih in oddelkih – majhne osnovne šole, osnovne šole v zdravstvenih organizacijah in podobno, osnovna šola organizira individualno ali skupinsko vzgojno-izobraževalno delo z učenci.

Učenci enega ali več razredov ali oddelkov so pri vzgojno-izobraževalnem delu lahko razporejeni v učne skupine.

Standarde in normative za oblikovanje oddelkov in učnih skupin določi minister.

38. člen

(izvajanje vzgojno-izobraževalnega dela)

Vzgojno-izobraževalno delo v osnovni šoli obsega pouk in druge oblike organiziranega dela z učenci.

Vzgojno-izobraževalno delo v osnovni šoli opravljajo učitelji, svetovalni delavci in drugi strokovni delavci.

V prvem obdobju osnovne šole obvezni program poučuje učitelj razrednega pouka.

Tuji jezik v prvem obdobju poučuje učitelj razrednega pouka, če ima opravljen ustrezen študijski program izpopolnjevanja, lahko pa tudi učitelj predmetnega pouka, če ima opravljen ustrezen študijski program izpopolnjevanja.

V 1. razredu osnovne šole hkrati poučujeta učitelj razrednega pouka in vzgojitelj predšolskih otrok, izjemoma pa lahko tudi dva učitelja razrednega pouka. Drugi učitelj oziroma vzgojitelj predšolskih otrok poučuje polovico ur pouka.

Pri pouku glasbene umetnosti, likovne umetnosti in športa lahko z učiteljem razrednega pouka sodeluje tudi učitelj predmetnega pouka. Tečaj plavanja v 2. oziroma 3. razredu lahko izvaja tudi učitelj predmetnega pouka.

V drugem obdobju poučuje:

-       v 4. razredu učitelj razrednega pouka, tuji jezik, glasbeno umetnost, likovno umetnost in šport pa tudi učitelj predmetnega pouka, vendar ne več kot dva predmeta,

-       v 5. razredu učitelj razrednega pouka, tuji jezik, glasbeno umetnost, likovno umetnost in šport pa tudi učitelj predmetnega pouka, vendar ne več kot tri predmete in

-       v 6. razredu učitelj predmetnega pouka, lahko pa tudi učitelj razrednega pouka.

V tretjem obdobju osnovne šole poučujejo učitelji predmetnega pouka.

V oddelku, v katerega so vključeni učenci s posebnimi potrebami iz prvega odstavka 12. člena tega zakona, lahko poleg učitelja sodeluje učitelj z ustrezno specialnopedagoško izobrazbo.

Dejavnosti razširjenega programa izvajajo učitelji, ki imajo znanja za poučevanje obveznih ali izbirnih predmetov v predmetniku osnovne šole.

S prilagojenimi izobraževalnimi programi in s posebnim programom vzgoje in izobraževanja se za učence s posebnimi potrebami lahko določi tudi drugačno izvajanje vzgojno-izobraževalnega dela.

V šolah na narodno mešanih območjih lahko v prvem in drugem obdobju poučujejo slovenščino, italijanščino in madžarščino, ki se jih učenci učijo kot drugi jezik, tudi učitelji predmetnega pouka.

38.a člen

(izobraževanje na daljavo)

Osnovna šola lahko za zagotovitev nemotenega poteka vzgojno-izobraževalnega dela organizira in izvaja vzgojno-izobraževalno delo na daljavo, če je to potrebno zaradi preprečevanja ali blažitev posledic naravnih in drugih nesreč v skladu z zakonom, ki ureja varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami.

O izvajanju vzgojno-izobraževalnega dela na daljavo odloči na obrazložen predlog ravnatelja minister s sklepom, ki se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. O izvajanju vzgojno-izobraževalnega dela na daljavo osnovna šola nemudoma obvesti starše.

Ravnatelj vsaj vsakih 10 delovnih dni preveri, če so še podane okoliščine, ki zahtevajo izvajanje vzgojno-izobraževalnega dela na daljavo in o ugotovitvah obvesti ministrstvo. Po prenehanju okoliščin in razlogov za izobraževanje na daljavo, osnovna šola nadaljuje z izvajanjem izobraževanja v šoli in o tem obvesti starše.

Z izvajanjem vzgojno-izobraževalnega dela na daljavo v skladu s tem členom se dosegajo realizacija ur in cilji, določeni s predmetnikom in učnimi načrti. Osnovna šola mora z uporabo informacijsko-komunikacijske tehnologije ali na drug način zagotoviti izvajanje pouka za vse učence in posebno podporo učencem s posebnimi potrebami.

Ta člen se ne uporablja za izvajanje prilagojenih in posebnih programov vzgoje in izobraževanja.

Ne glede na prvi odstavek tega člena se za primer naravne nesreče pojava nalezljive bolezni vzgojno-izobraževalno delo na daljavo izvaja v skladu z zakonom, ki ureja nalezljive bolezni.

39. člen

(zasebne šole)

Določbe 33., 36., 37. in 38. člena, razen določbe devetega odstavka 38. člena tega zakona, niso obvezne za zasebne šole.

39.a člen

(šola v naravi)

Šola izvaja del obveznega programa in drugih dejavnosti kot šolo v naravi.

Šola v naravi je organizirana oblika vzgojno-izobraževalnega dela, ki poteka strnjeno tri ali več dni izven prostora šole. Za učence, ki se šole v naravi ne udeležijo, osnovna šola v tem času organizira primerljive dejavnosti.

5. Organizacija pouka

40. člen

(manjše učne skupine)

Učitelj od 1. do 9. razreda pri pouku in pri drugih oblikah organiziranega dela diferencira delo z učenci glede na njihove zmožnosti.

V 4., 5., 6. in 7. razredu se pri slovenščini in italijanščini ali madžarščini na narodno mešanih območjih ter pri matematiki in tujem jeziku lahko pouk v obsegu največ ene četrtine ur, namenjenih tem predmetom, organizira v manjših učnih skupinah. Pouk v manjših učnih skupinah se v 4. razredu začne izvajati v mesecu aprilu.

V 8. in 9. razredu se pri slovenščini in italijanščini ali madžarščini na narodno mešanih območjih ter pri matematiki in tujem jeziku lahko pouk vse leto organizira z razporeditvijo učencev v manjše učne skupine.

Če zaradi majhnega števila učencev ni mogoče organizirati pouka v skladu s prejšnjim odstavkom, učitelj pri pouku in pri drugih oblikah organiziranega dela, delo z učenci diferencira glede na njihove zmožnosti.

40.a člen

(črtan)

41. člen

(črtan)

42. člen

(prilagojeni programi)

V šolah, ki izvajajo prilagojen izobraževalni program z nižjim izobrazbenim standardom, učitelj od 1. do 9. razreda pri pouku vseh predmetov in pri drugih oblikah organiziranega dela diferencira delo z učenci glede na njihove zmožnosti (notranja diferenciacija).

Določbe 40. člena tega zakona se ne uporabljajo za otroke s posebnimi potrebami, ki so usmerjeni v posebni program vzgoje in izobraževanja.

43. člen

(zasebne šole)

Določbe 40. člena tega zakona niso obvezne za zasebne osnovne šole.

III. VPIS

44. člen

(vpis v 1. razred)

Osnovna šola vpisuje otroke v 1. razred v mesecu februarju za naslednje šolsko leto.

Starši morajo v 1. razred osnovne šole vpisati otroke, ki bodo v koledarskem letu, v katerem bodo začeli obiskovati osnovno šolo, dopolnili šest let.

Starši imajo pravico in dolžnost vpisati otroka v javno osnovno šolo ali v zasebno osnovno šolo s koncesijo v šolskem okolišu, v katerem ima otrok prijavljeno stalno oziroma začasno prebivališče, javna osnovna šola oziroma zasebna osnovna šola s koncesijo v tem okolišu pa otroka mora vpisati. Javna osnovna šola oziroma zasebna osnovna šola s koncesijo mora otroka vpisati v 1. razred tudi po preteku roka za vpis, če se preseli v šolski okoliš te osnovne šole ali če so starši otroka vpisali v zasebno osnovno šolo in je slednja vpis zavrnila.

Seznam otrok iz šolskega okoliša, ki jih javna ali zasebna osnovna šola s koncesijo vpiše v 1. razred, si osnovna šola pridobi iz evidence šoloobveznih otrok, ki jo vodi ministrstvo.

Vpis v osnovno šolo zunaj šolskega okoliša, v katerem ima otrok prijavljeno stalno oziroma začasno prebivališče, se izvede tako, da starši vpišejo otroka v osnovno šolo v svojem šolskem okolišu, najpozneje v 14 dneh po izteku roka za vpis pa vložijo pri osnovni šoli, v katero želijo vpisati otroka, vlogo za prepis.

Osnovna šola tri mesece pred začetkom pouka staršem izda potrdilo o šolanju.

45. člen

(odložitev šolanja)

Otroku se lahko začetek šolanja na predlog staršev, zdravstvene službe oziroma na podlagi odločbe o usmeritvi odloži za eno leto, če se ugotovi, da otrok ni pripravljen za vstop v osnovno šolo. Starši oziroma zdravstvena služba lahko predlog za odložitev šolanja vložijo najpozneje do 31. marca tekočega leta za naslednje šolsko leto.

Učencu se lahko med šolskim letom v 1. razredu na predlog staršev oziroma na predlog šolske svetovalne službe ali zdravstvene službe v soglasju s starši iz zdravstvenih in drugih razlogov odloži šolanje do naslednjega šolskega leta. Predlog za odložitev šolanja se lahko vloži do 31. oktobra tekočega šolskega leta.

46. člen

(ugotavljanje pripravljenosti)

Ob vpisu otroka v osnovno šolo se lahko na željo staršev ugotavlja pripravljenost otroka za vstop v šolo.

Če starši predlagajo odložitev šolanja, ker menijo, da njihov otrok ni pripravljen za vstop v šolo, oziroma če odložitev šolanja predlaga zdravstvena služba, je ugotavljanje pripravljenosti otroka za vstop v šolo obvezno.

47. člen

48. člen

(vpis in prepis)

Če se učenec, ki se je preselil v šolski okoliš druge šole, želi prepisati na to osnovno šolo, mu mora osnovna šola omogočiti prepis. Učenec, ki se je preselil v šolski okoliš druge osnovne šole, ima pravico dokončati šolanje na osnovni šoli, v katero je že vpisan.

Starši lahko prepišejo otroka v šolo zunaj svojega šolskega okoliša tudi v drugem in naslednjih razredih, vendar najpozneje 15 dni pred začetkom novega šolskega leta, če osnovna šola, v katero želijo starši prepisati učenca, s tem soglaša.

Če se želi učenec prepisati iz zasebne osnovne šole v javno osnovno šolo, ga javna osnovna šola v šolskem okolišu, v katerem ima učenec prijavljeno stalno oziroma začasno bivališče, mora sprejeti.

V primeru vpisa šoloobveznih otrok s tujimi listinami o izobraževanju v osnovnošolsko izobraževanje v Republiki Sloveniji osnovna šola na podlagi dokazil ugotovi, v kateri razred se bo otrok vključil. Pri tem osnovna šola upošteva predložena dokazila o predhodnem izobraževanju in starost otroka. Osnovna šola pri vključitvi otroka lahko upošteva tudi njegovo poznavanje slovenskega jezika.

49. člen

(učenci s posebnimi potrebami)

Starši imajo pravico otroka s posebnimi potrebami iz prvega odstavka 12. člena tega zakona vpisati v osnovno šolo v šolskem okolišu, v katerem otrok stalno oziroma začasno prebiva, razen če je otroku z odločbo o usmeritvi določena druga ustrezna osnovna šola.

Otroku s posebnimi potrebami se z odločbo o usmeritvi določi praviloma najbližja ustrezna šola.

IV. PRAVICE IN DOLŽNOSTI UČENCEV V OSNOVNI ŠOLI

50. člen

(obiskovanje pouka)

Učenec ima pravico obiskovati pouk in se udeleževati ostalih dejavnosti v okviru obveznega in razširjenega programa.

Starši morajo zagotoviti, da učenec redno obiskuje pouk in se udeležuje dejavnosti v okviru obveznega programa ter ravna skladno z dolžnostmi in odgovornostmi, ki so določene z zakonom, drugimi predpisi, pravili šolskega reda in hišnim redom.

Učenci priseljenci iz drugih držav, katerih materni jezik ni slovenski (v nadaljnjem besedilu: učenci priseljenci iz drugih držav), se k pouku obveznih predmetov lahko vključujejo postopoma glede na znanje slovenskega jezika, v skladu s smernicami za vključevanje učencev iz drugih jezikovnih in kulturnih okolij v slovenski vzgojno-izobraževalni sistem, ki jih sprejme strokovni svet, pristojen za splošno izobraževanje. Ob vključitvi v osnovno šolo se udeležijo začetnega pouka slovenščine v okviru dopolnilnega izobraževanja, ki se lahko izvaja med izvajanjem obveznega programa.

Učenci priseljenci iz drugih držav in učenci, katerih materni jezik ni italijanski in se vključujejo v osnovno šolo z italijanskim učnim jezikom, se k pouku obveznih predmetov lahko vključujejo postopoma glede na znanje italijanskega jezika. Ob vključitvi v osnovno šolo z italijanskim učnim jezikom se udeležijo začetnega pouka italijanščine v okviru dopolnilnega izobraževanja, ki se lahko izvaja med izvajanjem obveznega programa.

51. člen

(perspektivni in vrhunski športnik, perspektivni in vrhunski mladi umetnik)

Status učenca perspektivnega športnika lahko pridobi učenec, ki je registriran pri nacionalni panožni športni zvezi in tekmuje v uradnih tekmovalnih sistemih nacionalnih panožnih zvez. Status učenca perspektivnega mladega umetnika lahko pridobi učenec, ki se udeležuje državnih tekmovanj s področja umetnosti.

Status učenca vrhunskega športnika lahko pridobi učenec, ki doseže vrhunski športni dosežek mednarodne vrednosti. Status učenca vrhunskega mladega umetnika lahko pridobi učenec, ki dosega najvišja mesta oziroma nagrade na državnih tekmovanjih s področja umetnosti.

Pridobitev statusa iz prvega ali drugega odstavka tega člena lahko predlagajo starši učenca.

Učencu s statusom iz prvega ali drugega odstavka tega člena se prilagodijo šolske obveznosti. Prilagajanje šolskih obveznosti se uredi s pisnim dogovorom med šolo in starši. Prilagodijo se obiskovanje pouka in drugih dejavnosti ter načini in roki za ocenjevanje znanja.

Status iz prvega ali drugega odstavka tega člena učencu preneha na zahtevo staršev učenca, s potekom časa, za katerega je bil učencu dodeljen, če prenehajo razlogi, zaradi katerih je bil status dodeljen, če ni več učenec šole, na kateri je pridobil status, ali če se mu status odvzame.

Če učenec ne izpolnjuje obveznosti iz dogovora iz četrtega odstavka tega člena, mu šola lahko status iz prvega ali drugega odstavka tega člena odvzame na predlog razrednika ali učiteljskega zbora.

Učencu zaradi bolezni oziroma poškodbe ali drugih utemeljenih razlogov status iz prvega ali drugega odstavka tega člena lahko miruje, dokler obstajajo razlogi, na podlagi katerih je bilo odločeno o mirovanju. Mirovanje statusa lahko predlagajo razrednik, učiteljski zbor ali starši učenca.

O dodelitvi, mirovanju oziroma prenehanju statusa odloči ravnatelj. Pred tem si v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju pridobi mnenje razrednika, v drugem in tretjem vzgojno-izobraževalnem obdobju pa tudi mnenje oddelčnega učiteljskega zbora.

Šola s pravili o prilagajanju šolskih obveznosti podrobneje uredi postopek za pridobitev statusa in prilagajanje šolskih obveznosti.

52. člen

(oprostitev)

Učenec je iz zdravstvenih razlogov lahko oproščen sodelovanja pri posameznih oblikah vzgojno-izobraževalnega dela v šoli.

Učenec 7., 8. in 9. razreda, ki obiskuje glasbeno šolo z javno veljavnim programom, je na predlog staršev oproščen sodelovanja pri izbirnih predmetih.

O oprostitvi iz prejšnjih odstavkov odloči ravnatelj.

53. člen

(izostanki)

Starši morajo ob vsakem izostanku učenca najpozneje v dveh delovnih dneh razredniku sporočiti vzrok za izostanek. Po vrnitvi učenca v osnovno šolo, najpozneje pa v petih delovnih dneh, starši razredniku predložijo opravičilo za izostanek.

Če starši v roku iz prejšnjega odstavka razredniku ne predložijo opravičila, razrednik izostanka ne opraviči. Če razrednik posumi v verodostojnost opravičila, o tem obvesti starše in o opravičenosti izostanka odloči na podlagi dodatnih informacij staršev. Neopravičen izostanek se zabeleži pri urah pouka in dejavnostih obveznega programa.

V primeru ponavljajočih se ali daljših neopravičenih izostankov učenca iz prejšnjega odstavka osnovna šola deluje vzgojno, in v primerih, ko gre za sum ogroženosti otroka zaradi neizpolnjevanja starševske skrbi in odgovornosti v smislu neizpolnjevanja osnovnošolske obveznosti otroka lahko obvesti center za socialno delo in poda predlog za uvedbo prekrškovnega postopka zoper starše.

Učenec lahko izostane od pouka, ne da bi starši sporočili vzrok izostanka, če njegov izostanek vnaprej napovejo, vendar ne več kot pet dni v šolskem letu.

Ravnatelj lahko na željo staršev iz opravičljivih razlogov dovoli učencu daljši izostanek od pouka.

54. člen

(prepoved izključitve)

Učenec ne sme biti izključen iz osnovnošolskega izobraževanja, dokler je šoloobvezen, lahko pa se ga prepiše ali prešola v skladu s tem zakonom.

55. člen

(podaljšanje statusa učenca)

Učenec, ki v devetih letih ni končal osnovnošolskega izobraževanja, sme nadaljevati šolanje še dve leti in tako obdrži status učenca. Šola učenca in njegove starše posebej seznani s pravico do podaljšanega statusa.

Če učenec, ki ima podaljšan status, z neprimernim odnosom ovira vzgojno-izobraževalno delo, lahko ravnatelj na predlog učiteljskega zbora ne glede na določilo prvega odstavka tega člena med šolskim letom oziroma ob koncu šolskega leta odloči, da je učenec izključen iz te osnovne šole.

Kdor ne ponavlja 9. razreda in opravlja popravne izpite v naslednjem šolskem letu, obdrži status učenca za to šolsko leto.

56. člen

(brezplačen prevoz)

Učenec ima pravico do brezplačnega prevoza, če je njegovo prebivališče oddaljeno več kot štiri kilometre od osnovne šole. O načinu prevoza se osnovna šola dogovori z lokalno skupnostjo.

Učenec ima pravico do brezplačnega prevoza ne glede na oddaljenost njegovega prebivališča od osnovne šole v 1. razredu, v ostalih razredih pa, če pristojni organ za preventivo v cestnem prometu ugotovi, da je ogrožena varnost učenca na poti v šolo.

Pravica do brezplačnega prevoza se zagotovi z organiziranim prevozom. Če ga ni mogoče zagotoviti ali ni gospodarno, se lahko staršem povrne strošek mesečne vozovnice za javni prevoz. Izjemoma, ko ni organiziranega ali javnega prevoza, se lahko staršem povrne strošek kilometrine za prevozne stroške po najkrajši javni cesti v skladu s predpisi, ki veljajo za javne uslužbence v državni upravi.

Kilometrina se obračuna v skladu s kolektivno pogodbo za negospodarske dejavnosti za pot, ki jo opravijo do osnovne šole in nazaj, in sicer v višini, kot velja za povračilo stroškov prevoza na delo in z njega. Staršem se strošek kilometrine za prevozne stroške povrne, če ne dobijo teh stroškov povrnjenih iz drugega pravnega naslova, kar potrdijo s pisno izjavo.

Učenec, ki obiskuje osnovno šolo zunaj šolskega okoliša, v katerem prebiva, ima pravico do povračila stroškov prevoza v višini, ki bi mu pripadala, če bi obiskoval osnovno šolo v šolskem okolišu, v katerem prebiva.

Starši imajo pravico povrnitve stroškov prevoza v skladu s tem členom od 1. septembra tekočega leta, če so vložili vlogo za povrnitev stroškov do začetka šolskega leta, če so vložili vlogo med šolskim letom, pa od prvega dne naslednjega meseca od njene vložitve. Glede povrnitve stroškov za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami pravica povrnitve stroškov prevoza pripada staršem otrok od začetka obiskovanja izobraževalnega ali posebnega programa, določenega v odločbi o usmeritvi v tekočem šolskem letu, ne glede na datum izdaje te odločbe.

Lokalna skupnost lahko s svojimi akti podrobneje določi način organizacije prevozov in povračila prevoznih stroškov za zagotavljanje pravice učenca do brezplačnega prevoza.

Otroci s posebnimi potrebami iz prvega odstavka 12. člena tega zakona imajo pravico do prevoza ne glede na oddaljenost njihovega prebivališča od osnovne šole, če je tako določeno v odločbi o usmeritvi. Otroci s posebnimi potrebami, vključeni v posebni program vzgoje in izobraževanja v socialnovarstvenem zavodu, kjer se pedagoške dejavnosti izvajajo skozi celo šolsko leto, imajo pravico do brezplačnega prevoza tudi v času šolskih počitnic. Osnovna šola na podlagi odločbe o usmeritvi za otroka s posebnimi potrebami, ki zaradi zdravstvenega stanja potrebuje spremstvo, na organiziranem prevozu zagotovi spremstvo odrasle osebe, ki po opravljenem usposabljanju v zdravstveni ustanovi kot laični sodelavec nudi tudi zdravstveno pomoč na prevozu.

Otroci s posebnimi potrebami, ki imajo z odločbo o usmeritvi določeno izvajanje dodatne strokovne pomoči v zavodu za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami, imajo pravico do povračila stroškov prevoza do zavoda, v katerem se ta pomoč izvaja, če je njihovo prebivališče od tega zavoda oddaljeno več kot štiri kilometre. Otroci s posebnimi potrebami se lahko na podlagi odločbe o usmeritvi vključijo v oskrbo in vzgojni program v zavod za vzgojo in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami, socialnovarstveni zavod ali v dom za učence in imajo pravico do brezplačnega prevoza do prebivališča in nazaj ob pouka prostih dnevih.

Osnovna šola učencem, ki čakajo na organiziran prevoz, zagotovi varstvo.

Učenec, ki se prešola v skladu s 60.k členom tega zakona, ima pravico do prevoza, če je njegovo prebivališče oddaljeno več kot štiri kilometre od osnovne šole, v katero je prešolan.

57. člen

(prehrana)

Osnovna šola za vse učence organizira prehrano v skladu z zakonom, ki ureja šolsko prehrano.

58. člen

(črtan)

59. člen

(črtan)

60. člen

(črtan)

IV.A ODLOČANJE O PRAVICAH IN DOLŽNOSTIH UČENCEV

60.a člen

(odločanje o pravicah in dolžnostih učenca)

Določbe zakona, ki ureja splošni upravni postopek, se uporabljajo v postopkih v zvezi z vpisom, prestopom, prešolanjem, odložitvijo šolanja, oprostitvijo sodelovanja pri posameznem predmetu, prepovedjo obiskovanja osnovne šole po izpolnitvi osnovnošolske obveznosti, statusom učenca športnika oziroma umetnika in v zvezi z dodelitvijo sredstev učencem, katerih starši zaradi socialnega položaja ne zmorejo v celoti plačati prispevkov za materialne stroške programa šole v naravi.

60.b člen

(pristojni organ odločanja)

Če za posamezno odločitev ni posebej določen pristojni organ, o pravicah in dolžnostih učenca na prvi stopnji odloča ravnatelj.

O odložitvi začetka šolanja in odložitvi šolanja med šolskim letom v prvem razredu odloči ravnatelj na podlagi obrazloženega mnenja strokovne komisije, ki jo imenuje ravnatelj in jo sestavljajo šolski zdravnik, svetovalni delavec ter vzgojitelj oziroma učitelj.

O pritožbah v zvezi z uresničevanjem pravic in dolžnosti otroka oziroma učenca odloča pritožbena komisija.

60.c člen

(pritožbena komisija)

Svet šole imenuje pritožbeno komisijo. V pritožbeno komisijo se imenuje najmanj 10 članov, od katerih mora biti več kot polovica strokovnih delavcev šole.

Izmed članov pritožbene komisije predsednik sveta imenuje pet članov, ki odločajo v posameznem primeru. Člani komisije za posamezni primer so trije predstavniki delavcev šole in dva zunanja člana (predstavniki staršev in strokovni delavci druge šole).

Pritožbena komisija je imenovana za štiri leta. Ista oseba se lahko imenuje za člana pritožbene komisije večkrat.

Pritožbena komisija odloča z večino glasov vseh članov. Pri odločanju morajo biti prisotni vsi člani.

IV.B VZGOJNO DELOVANJE ŠOLE

60.č člen

(vzgojno delovanje)

Vzgojno delovanje je strokovno delo, ki se izvaja v skladu s pravili stroke, v skladu s tem zakonom, na njegovi podlagi izdanimi predpisi, pravili šolskega reda in hišnim redom.

Vzgojne dejavnosti so proaktivne in preventivne dejavnosti, svetovanje, usmerjanje in druge dejavnosti (pohvale, priznanja, nagrade in podobno), s katerimi osnovna šola razvija varno in spodbudno okolje, ter dejavnosti, ki jih osnovna šola izvede, ko učenec krši svoje dolžnosti in odgovornosti, določene z zakonom, drugimi predpisi, pravili šolskega reda in hišnim redom, in so kršitve storjene med izvajanjem pouka ali ostalih dejavnosti v okviru obveznega ali razširjenega programa ali med drugimi dejavnostmi, ki so opredeljene z letnim delovnim načrtom.

Z vzgojnimi dejavnostmi ni mogoče omejiti pravic učencev iz 5. do 13. člena in iz 50. do 57. člena tega zakona.

V načrtu vzgojnih dejavnosti, ki je sestavni del letnega delovnega načrta, so opredeljene in opisane vzgojne dejavnosti ter načini njihovega spremljanja in evalviranja.

60.d člen

60.e člen

(pravila šolskega reda)

Osnovna šola v pravilih šolskega reda podrobneje opredeli dolžnosti in odgovornosti učencev, zlasti pa načine in časovno opredelitev prihoda v šolo in odhoda iz šole ter možnosti predčasnega odhoda, načine opravičevanja odsotnosti, gibanje in dostop staršev ter ostalih obiskovalcev v šolskem prostoru, posebna pravila v specializiranih učilnicah in v šolski knjižnici, pravila vedenja med poukom, pravila vedenja v času odmorov ter pravila za zagotavljanje reda in čistoče. V pravilih šolskega reda se opredelijo tudi vzgojne dejavnosti, ki jih šola izvede v primeru kršitev dolžnosti in odgovornosti, pravila zagotavljanja varnosti ter načine in ukrepe zagotavljanja varnosti. V pravilih šolskega reda se določi prostor in način odlaganja elektronskih naprav učencev ter utemeljene primere uporabe elektronskih naprav, mesto hrambe začasno odvzetih elektronskih naprav ter podrobnejši postopek vrnitve elektronskih naprav staršem.

Pri pripravi pravil šolskega reda sodelujejo strokovni delavci šole, učenci in starši. Pravila šolskega reda sprejme svet šole na predlog ravnatelja, ki si predhodno pridobi mnenje učiteljskega zbora in sveta staršev.

60.f člen

(vzgojni opomini)

Vzgojni opomin je vzgojni ukrep, ki se lahko izreče učencu, kadar med izvajanjem obveznega ali razširjenega programa ali med drugimi dejavnostmi, ki so opredeljene z letnim delovnim načrtom, krši dolžnosti oziroma odgovornosti, določene z zakonom, drugimi predpisi, pravili šolskega reda in hišnim redom, in ko vzgojne dejavnosti ob predhodnih kršitvah niso dosegle namena.

Ne glede na prejšnji odstavek se učencu izreče vzgojni opomin v primeru:

1. ogrožanja življenja ali zdravja učencev oziroma zaposlenih na šoli;

2. posedovanja predmetov oziroma sredstev, ki ogrožajo premoženje, varnost, življenje in zdravje;

3. 15 ur ali več neopravičenih izostankov v šolskem letu;

4. posedovanja ali preprodaje ali uporabe pirotehničnih sredstev;

5. namernega poškodovanja ali uničevanja šolske lastnine ali lastnine drugih učencev, delavcev ali obiskovalcev šole;

6. tatvine;

7. nedovoljenega snemanja ali fotografiranja učencev, delavcev ali obiskovalcev šole oziroma objave vsebin;

8. ponarejanja ali uničevanja šolske dokumentacije;

9. vdora v varovani podatkovni sistem, s katerim je bila povzročena škoda ali pridobljena korist;

10. posedovanja ali preprodaje tobačnih izdelkov, elektronskih cigaret, alkohola ali prepovedanih drog;

11. prisotnosti pri vzgojno-izobraževalnih dejavnostih pod vplivom alkohola ali prepovedanih drog oziroma zaradi uživanja alkohola, tobačnih izdelkov, elektronskih cigaret ali prepovedanih drog;

12. spolnega nadlegovanja učencev ali delavcev šole;

13. spletnega nasilja.

Za kršitve iz prejšnjega odstavka se postopek lahko uvede v 30 dneh, ko se je izvedelo za kršitev in za učenca, ki je kršitev storil.

Obrazložen pisni predlog za izrek vzgojnega opomina poda strokovni delavec osnovne šole razredniku.

Razrednik preveri, ali je učenec kršil dolžnosti in odgovornosti, določene z zakonom, drugimi predpisi, pravili šolskega reda in hišnim redom ter katere vzgojne dejavnosti in vzgojne ukrepe je za učenca osnovna šola predhodno že izvedla. Nato razrednik opravi razgovor z učencem in njegovimi starši oziroma strokovnim delavcem šole, ki zastopa interese učenca, če se starši ne udeležijo pogovora. Če po razgovoru razrednik oceni, da so podani razlogi, pripravi pisni obrazložen predlog za izrek vzgojnega opomina in ga posreduje učiteljskemu zboru, ki izreče vzgojni opomin. Če razrednik oceni, da ni razlogov za izrek vzgojnega opomina iz prvega odstavka tega člena, o tem seznani učiteljski zbor.

O poteku postopka izrekanja vzgojnega opomina osnovna šola vodi zabeležke.

Posamezen vzgojni opomin se izreče za dobo 12 mesecev. V tem obdobju osnovna šola izvaja posamezne aktivnosti v zvezi z vzgojnim delovanjem, v katerih mora sodelovati učenec, ki mu je bil izrečen vzgojni opomin, in njegovi starši.

Osnovna šola starše učenca seznani o izrečenem opominu z obvestilom o vzgojnem opominu.

60.g člen

(ugovor na vzgojni opomin)

Učenec in njegovi starši lahko v 8 dneh po prejemu obvestila o vzgojnem opominu pri ravnatelju vložijo obrazložen pisni ugovor na vzgojni opomin.

Ravnatelj najpozneje v treh dneh po prejemu ugovora na vzgojni opomin imenuje tričlansko komisijo, ki jo sestavljajo strokovni delavci na področju vzgoje in izobraževanja ali svetovalci Zavoda Republike Slovenije za šolstvo. Med člani komisije mora biti vsaj ena oseba, ki ni zaposlena na tej osnovni šoli. Komisija mora o ugovoru odločiti najpozneje v 15 dneh od imenovanja.

Če komisija na podlagi pregledane dokumentacije o vzgojnem ukrepanju ugotovi, da je bil izrečeni vzgojni opomin ustrezen, ugovor kot neutemeljen zavrne. Če komisija ugotovi, da so bile v postopku obravnave kršitve in izreka vzgojnega opomina nepravilnosti, izrečeni vzgojni opomin razveljavi in zadevo vrne v vnovično obravnavo in odločanje. V tem primeru mora učiteljski zbor odločiti najpozneje v 15 dneh, odločitev učiteljskega zbora je dokončna.

60.h člen

IV.C ZAGOTAVLJANJE VARNOSTI

60.i člen

(zagotavljanje varnosti)

Osnovna šola zagotavlja varno in spodbudno učno okolje z izvajanjem različnih aktivnosti in ukrepov za zagotavljanje varnosti vseh udeležencev v vzgojno-izobraževalnem programu in za preprečevanje nasilja.

Ukrepe za zagotavljanje varnosti izvaja osnovna šola preventivno, in ko je ukrepanje potrebno, da se vsem udeležencem vzgojno-izobraževalnega procesa zagotovi varnost.

Osnovna šola poleg izvajanja ukrepov za zagotavljanje varnosti z učencem, ki s svojim nevarnim ravnanjem krši svoje dolžnosti in odgovornosti, deluje tudi vzgojno.

60.j člen

(druge oblike vzgojno-izobraževalnega dela)

Učencu, ki s svojim ravnanjem ovira izvajanje pouka in dejavnosti v okviru obveznega in razširjenega programa ali drugih dejavnosti, ki so opredeljene z letnim delovnim načrtom, tako, da dela pri pouku in navedenih dejavnostih ni možno izvajati, lahko osnovna šola občasno zagotovi doseganje ciljev vzgoje in izobraževanja tudi z drugimi oblikami organiziranega dela z učencem zunaj oddelka ali skupine, če je to potrebno, da se zagotovi nemoteno nadaljevanje vzgojno-izobraževalnega dela. O tem odloči strokovni delavec, ki izvaja pouk oziroma posamezno dejavnost, in s tem seznani ravnatelja.

Učencu, ki s svojim ravnanjem ogroža zdravje in varnost sebe ali drugih udeležencev pri pouku in dejavnostih v okviru obveznega ali razširjenega programa ter pri drugih dejavnostih, ki so opredeljene z letnim delovnim načrtom, lahko osnovna šola občasno zagotovi doseganje ciljev vzgoje in izobraževanja tudi z drugimi oblikami organiziranega dela z učencem zunaj oddelka ali skupine, če je to potrebno, da se učencem in udeležencem vzgojno-izobraževalnega procesa zagotovita varnost in nemoteno nadaljevanje vzgojno-izobraževalnega dela. O tem odloči ravnatelj, ki mora pisno opredeliti vsebine, oblike, čas in trajanje drugih oblik organiziranega dela z učencem ter način ponovnega vključevanja učenca v oddelek.

Druge oblike organiziranega dela iz tega člena se zagotavljajo tako, da se pouk prilagodi časovno in prostorsko znotraj osnovne šole.

60.k člen

(prešolanje)

Osnovna šola lahko učenca prešola na drugo osnovno šolo:

-        če so bili učencu v 12 mesecih izrečeni trije veljavni vzgojni opomini;

-        če so kršitve takšne narave, da ogrožajo življenje ali zdravje učenca oziroma življenje ali zdravje drugih ter je šola predhodno že ukrepala v skladu z drugim odstavkom 60.j člena tega zakona, izvajanje vzgojnih dejavnosti in vključevanje učenca nazaj v oddelek ali skupino pa ni bilo uspešno.

Učence s posebnimi potrebami iz prvega odstavka 12. člena tega zakona je mogoče prešolati na drugo osnovno šolo, če ta izpolnjuje pogoje, ki so določeni v odločbi o usmeritvi.

Pred prešolanjem učenca na drugo osnovno šolo je treba pridobiti soglasje druge osnovne šole, na katero se namerava učenca prešolati.

Osnovna šola, ki učenca prešola, drugi osnovni šoli posreduje vso dokumentacijo o izvedenem vzgojnem delovanju.

Osnovna šola staršem vroči odločbo o prešolanju učenca, v kateri navede tudi ime druge osnovne šole in datum vključitve v to osnovno šolo. Ob prešolanju učenca osnovna šola obvesti center za socialno delo.

60.l člen

(uporaba elektronskih naprav)

Uporaba učenčevih elektronskih naprav med izvajanjem vzgojno-izobraževalne dejavnosti je dovoljena le, če je to potrebno za izvajanje vzgojno-izobraževalnega in drugega dela v skladu z letnim delovnim načrtom. O uporabi učenčevih elektronskih naprav v skladu s tem odstavkom odloči strokovni delavec, ki izvaja pouk oziroma posamezno dejavnost.

Uporaba učenčevih elektronskih naprav je dovoljena tudi, če učenec potrebuje elektronsko napravo iz zdravstvenih razlogov.

Če učenec prinese elektronsko napravo v šolski ali drugi prostor med izvajanjem vzgojno-izobraževalne dejavnosti in je ne uporablja za namene iz prvega in drugega odstavka tega člena, jo odloži v za to določen prostor.

Osnovna šola lahko v internem aktu določi način uporabe elektronskih naprav za druge udeležence in izvajalce vzgojno-izobraževalne dejavnosti.

60.m člen

(pregled in odvzem osebnih predmetov)

Če zaposleni na šoli sumi, da učenec v šolskem prostoru uporablja elektronske naprave ali poseduje predmete, katerih uporaba je v šolskem prostoru z zakonom prepovedana (orožje, pirotehnični izdelki, alkohol, prepovedane droge, tobačni izdelki, elektronske cigarete in drugo) ali so lahko nevarni za življenje ali zdravje učenca ali drugih (palice, vžigalniki in drugo) zaposleni na šoli učenca pozove, da elektronske naprave ali prepovedane oziroma nevarne predmete izroči prostovoljno, sicer se opravi pregled osebnih predmetov.

Pri pregledu osebnih predmetov se upošteva dostojanstvo učenca. Pregled opravita ravnatelj ali oseba, ki jo ravnatelj pooblasti, in vsaj še en strokovni delavec osnovne šole, ki ga izbere učenec v prostoru oziroma na način, ki učencu zagotavlja diskretnost. Če učenec strokovnega delavca osnovne šole ne izbere, ga določi ravnatelj. Pred pregledom se učenca seznani s postopkom pregleda. Pregled se opravi tako, da se učencu naroči, naj izroči osebne predmete oziroma omogoči dostop, da se jih v njegovi prisotnosti pregleda. Odkrite elektronske naprave se začasno odvzame, prepovedane oziroma nevarne predmete pa odvzame.

O vsakem pregledu osebnih predmetov in prostora se napiše poročilo. Ravnatelj ali oseba, ki jo ravnatelj pooblasti, odloči o izročitvi nevarnega ali prepovedanega predmeta policiji. V primeru začasnega odvzema elektronskih naprav jih osnovna šola hrani v varnem prostoru.

Če učenec ne želi sodelovati pri pregledu osebnih predmetov, ravnatelj o tem obvesti starše učenca. V primeru ogrožanja zdravja in varnosti sebe ali drugih udeležencev pa tudi policijo.

60.n člen

(odgovornost staršev)

Starši morajo skrbeti in izvajati nadzorstvo nad svojim otrokom, da v osnovno šolo ne prinaša stvari, ki so z zakonom, pravili šolskega reda in hišnim redom prepovedane. Za spoštovanje omejitve uporabe elektronskih naprav učencev so odgovorni starši.

V. PREVERJANJE, OCENJEVANJE IN NAPREDOVANJE UČENCEV

1. Preverjanje in ocenjevanje

61. člen

(ocenjevanje)

Znanje učenca se v osnovni šoli ocenjuje opisno oziroma številčno.

V 1. in 2. razredu osnovne šole se učenčevo znanje pri vseh predmetih ocenjuje z opisnimi ocenami, od 3. razreda dalje pa s številčnimi ocenami.

V prilagojenem izobraževalnem programu z nižjim izobrazbenim standardom se v prvem izobraževalnem obdobju osnovne šole učenčevo znanje ocenjuje z opisnimi ocenami, v drugem in tretjem izobraževalnem obdobju pa s številčnimi ocenami. Če učenec pri posameznih predmetih prehaja v izobraževalni program osnovne šole, se njegovo znanje pri teh predmetih ocenjuje v skladu z drugim odstavkom tega člena.

V posebnem programu vzgoje in izobraževanja se napredek učenca ocenjuje z opisnimi ocenami.

62. člen

(obveščenost o oceni)

Učitelj omogoči učencu sodelovanje pri načrtovanju preverjanja in ocenjevanja znanja.

Učenec mora biti seznanjen z oceno.

63. člen

(obveščanje o uspehu)

Osnovna šola ob koncu vsakega ocenjevalnega obdobja starše pisno obvesti o ocenah učenca.

V 1. razredu osnovne šole in v posebnem programu vzgoje in izobraževanja je obvestilo o ocenah učenca med šolskim letom lahko tudi samo ustno.

Med šolskim letom dobijo starši obvestila o ocenah učenca. Ob zaključku pouka dobijo učenci spričevala.

Učenci 3. in 6. razreda, ki opravljajo nacionalno preverjanje znanja, dobijo obvestilo o dosežkih učenca in državnih povprečjih pri nacionalnem preverjanju znanja, izraženih v odstotnih točkah.

Osnovna šola ob zaključku pouka učencu izroči obvestilo o sodelovanju pri dejavnostih razširjenega programa in drugih dejavnostih osnovne šole.

64. člen

(nacionalno preverjanje znanja)

V 3., 6. in 9. razredu se znanje učencev preverja z nacionalnim preverjanjem znanja, s katerim se preverjajo cilji in standardi znanja, določeni z učnim načrtom. Nacionalno preverjanje znanja je za učence 3., 6. in 9. razreda obvezno.

V 3. razredu osnovna šola izvede nacionalno preverjanje znanja iz slovenščine in matematike. Na narodno mešanem območju osnovna šola z italijanskim učnim jezikom izvede nacionalno preverjanje znanja iz italijanščine in matematike, dvojezična osnovna šola pa iz slovenščine ali madžarščine in matematike.

V 6. razredu osnovna šola izvede nacionalno preverjanje znanja iz slovenščine, matematike in prvega tujega jezika. Na narodno mešanem območju osnovna šola z italijanskim učnim jezikom izvede nacionalno preverjanje znanja iz italijanščine, matematike in prvega tujega jezika, dvojezična osnovna šola pa iz slovenščine ali madžarščine, matematike in prvega tujega jezika.

V 9. razredu osnovna šola izvede nacionalno preverjanje znanja iz slovenščine, matematike in tretjega predmeta, ki ga določi minister. Na narodno mešanem območju osnovna šola s slovenskim učnim jezikom izvede nacionalno preverjanje znanja iz slovenščine, matematike in tretjega predmeta, ki ga določi minister, pri čemer mora biti tretji predmet italijanščina v vsakih treh zaporednih letih vsaj enkrat, osnovna šola z italijanskim učnim jezikom iz italijanščine, matematike in tretjega predmeta, ki ga določi minister, pri čemer mora biti tretji predmet slovenščina v vsakih treh zaporednih letih vsaj enkrat, dvojezična osnovna šola pa iz slovenščine ali madžarščine, matematike in tretjega predmeta, ki ga določi minister.

Tretji predmet določi minister s sklepom tako, da v septembru tekočega leta izmed obveznih predmetov 8. in 9. razreda izbere največ štiri in določi, iz katerega tretjega predmeta se bo preverjalo znanje na posamezni osnovni šoli. Če je med izbranimi predmeti tudi jezik okolja na narodno mešanem območju slovenske Istre, je izbranih predmetov lahko pet.

Dosežki nacionalnega preverjanja znanja so dodatna informacija o znanju učencev.

Učenci priseljenci iz drugih držav opravljajo nacionalno preverjanje znanja prvo in drugo šolsko leto od vključitve v osnovno šolo v Republiki Sloveniji prostovoljno, razen v 9. razredu, ko je nacionalno preverjanje znanja za njih obvezno.

Nacionalno preverjanje znanja je za odrasle prostovoljno.

Podrobnejši postopek priprave in izvedbe nacionalnega preverjanja znanja, pristojnosti organov, komisij in osnovnih šol pri pripravi in izvedbi nacionalnega preverjanja znanja, načine izvedbe in trajanje, roke, potek, pripravo gradiv, vrednotenje, obveščanje učencev o dosežkih, vpogled in ugovor na dosežke, ravnanje s podatki in hranjenje dokumentacije določi minister.

65. člen

(namen preverjanja)

Dosežki nacionalnega preverjanja znanja se lahko uporabljajo samo za namen, ki ga določa ta zakon.

Dosežki učencev v 9. razredu pri nacionalnem preverjanju znanja se lahko uporabijo kot eno od meril za izbiro kandidatov v primeru omejitve vpisa v programe srednješolskega izobraževanja.

Podatki in analize o dosežkih nacionalnega preverjanja znanja so namenjeni učencem, staršem, učiteljem, osnovnim šolam, ministrstvu ter univerzam in raziskovalnim organizacijam s področja vzgoje in izobraževanja. Podatke in analize iz prejšnjega stavka osnovne šole, ministrstvo, univerze in raziskovalne organizacije uporabljajo za ugotavljanje doseganja ciljev in standardov znanja, določenih z učnimi načrti, za zagotavljanje kakovosti in pravičnosti v vzgoji in izobraževanju ter za sprejemanje odločitev o razvoju vzgojno-izobraževalnega sistema.

66. člen

(organizacija preverjanja znanja)

Strokovne, tehnične, razvojne in druge naloge, povezane z nacionalnim preverjanjem znanja, opravljajo zavodi, določeni v zakonu, ki ureja organizacijo in financiranje vzgoje in izobraževanja.

67. člen

(nacionalno preverjanje znanja v prilagojenih izobraževalnih programih)

V prilagojenih izobraževalnih programih osnovne šole z enakovrednim izobrazbenim standardom se nacionalno preverjanje znanja izvaja v skladu s 64. členom tega zakona.

V prilagojenem izobraževalnem programu osnovne šole z nižjim izobrazbenim standardom je za učence 6. in 9. razreda nacionalno preverjanje znanja obvezno.

V 6. razredu osnovna šola s prilagojenim izobraževalnim programom z nižjim izobrazbenim standardom izvede nacionalno preverjanje znanja iz slovenščine in matematike, na narodno mešanem območju osnovna šola z italijanskim učnim jezikom izvede nacionalno preverjanje znanja iz italijanščine in matematike, dvojezična osnovna šola pa iz slovenščine ali madžarščine in matematike.

V 9. razredu osnovna šola s prilagojenim izobraževalnim programom z nižjim izobrazbenim standardom izvede nacionalno preverjanje znanja iz slovenščine, matematike in tretjega predmeta, ki ga določi minister. Na narodno mešanem območju osnovna šola s slovenskim učnim jezikom izvede nacionalno preverjanje znanja iz slovenščine, matematike in tretjega predmeta, ki ga določi minister, pri čemer mora biti tretji predmet italijanščina v vsakih treh zaporednih letih vsaj enkrat, osnovna šola z italijanskim učnim jezikom iz italijanščine, matematike in tretjega predmeta, ki ga določi minister, pri čemer mora biti tretji predmet slovenščina v vsakih treh zaporednih letih vsaj enkrat, dvojezična osnovna šola pa iz slovenščine ali madžarščine, matematike in tretjega predmeta, ki ga določi minister.

V posebnem programu vzgoje in izobraževanja se nacionalno preverjanje znanja za učence ne izvaja.

67.a člen

(vpogled v preizkuse iz nacionalnega preverjanja znanja in zahteva za ponovno vrednotenje posameznih nalog ter odprava napak pri zapisu dosežkov)

Učenec, starši in učitelj imajo pravico do vpogleda v učenčeve ovrednotene preizkuse znanja iz nacionalnega preverjanja znanja.

Če učenec in starši ali učitelj menijo, da je pri vrednotenju posameznih nalog nacionalnega preverjanja znanja prišlo do napake, lahko pri ravnatelju v treh dneh po začetku vpogledov v ovrednotene preizkuse nacionalnega preverjanja znanja podajo pisno zahtevo za ponovno vrednotenje teh nalog.

Za učence 6. in 9. razreda ravnatelj na Državni izpitni center (v nadaljnjem besedilu: RIC) posreduje zahtevo za ponovno vrednotenje posameznih nalog nacionalnega preverjanja znanja. RIC opravi postopek ponovnega vrednotenja posameznih nalog nacionalnega preverjanja znanja in osnovni šoli posreduje obvestilo o končnem dosežku ponovnega vrednotenja nacionalnega preverjanja znanja.

Osnovna šola učenca 3., 6. in 9. razreda ter njegove starše obvesti o končnem dosežku po ponovnem vrednotenju nalog nacionalnega preverjanja znanja.

Po prejemu obvestila o končnem dosežku iz prejšnjega odstavka zahteva za ponovno vrednotenje posameznih nalog nacionalnega preverjanja znanja ni več dovoljena.

Če učenec in starši menijo, da je v 3. in 6. razredu prišlo do napake pri zapisu dosežkov učenca in državnih povprečij pri nacionalnem preverjanju znanja v obvestilu o dosežkih, v 9. razredu pa v zaključnem spričevalu osnovne šole, se izvede postopek ugotavljanja napake in popravljanja podatkov v dokumentu ter izdaje novega obvestila oziroma spričevala v skladu s pravilnikom, ki ureja dokumentacijo v osnovni šoli.

Postopek izvedbe ponovnega vrednotenja nalog nacionalnega preverjanja znanja za učence 3. razreda določi minister.

2. Ugovor na oceno

68. člen

(ugovor na oceno)

Če učenec in starši menijo, da je bil učenec ob koncu pouka v šolskem letu nepravilno ocenjen, lahko starši v treh dneh po prejemu spričevala, zaključnega spričevala oziroma obvestila o zaključnih ocenah ob koncu pouka v šolskem letu pri ravnatelju vložijo obrazložen ugovor.

Ravnatelj najpozneje v treh dneh po prejemu ugovora imenuje tričlansko komisijo, ki jo sestavljajo strokovni delavci na področju vzgoje in izobraževanja ali svetovalci Zavoda Republike Slovenije za šolstvo. Med člani komisije mora biti vsaj en član, ki ni zaposlen na tej osnovni šoli.

Če komisija ugotovi, da je ocena učenca ob koncu pouka v šolskem letu neustrezna, učenca ponovno oceni. Komisija mora opraviti morebitno ocenjevanje ter o svoji odločitvi starše in učenca obvestiti najpozneje v osmih dneh po vložitvi ugovora. Odločitev komisije je dokončna.

3. Napredovanje iz razreda v razred

69. člen

(napredovanje)

Učenci v prvem in drugem obdobju razredov ne ponavljajo.

Učenci v tretjem obdobju napredujejo v naslednji razred, če so ob koncu šolskega leta pozitivno ocenjeni iz vseh predmetov.

Ne glede na prvi in drugi odstavek tega člena lahko učenec zaradi slabših ocen, ki so posledica daljše odsotnosti od pouka, bolezni, preselitve ali drugih razlogov, ponavlja razred, če tako zahtevajo njegovi starši ali s pisno obrazložitvijo predlaga razrednik v soglasju s starši.

Ne glede na prvi odstavek tega člena lahko učenec 3., 4., 5. in 6. razreda na podlagi pisnega obrazloženega predloga razrednika ponavlja razred brez soglasja staršev. Učenec lahko ponavlja razred, kadar je ob koncu šolskega leta negativno ocenjen iz enega ali več predmetov, čeprav mu je šola omogočila vključitev v ustrezne dejavnosti razširjenega programa.

Ne glede na prvi odstavek tega člena lahko učenec 3., 4., 5. in 6. razreda v prilagojenem izobraževalnem programu osnovne šole z nižjim izobrazbenim standardom na podlagi pisnega obrazloženega predloga razrednika ponavlja razred brez soglasja staršev. Učenec lahko ponavlja razred, če ni dosegel standardov znanja, ki so potrebni za napredovanje v naslednji razred, oziroma če je ob koncu šolskega leta negativno ocenjen iz enega ali več predmetov, čeprav mu je šola omogočila vključitev v ustrezne dejavnosti razširjenega programa.

Odločitev o ponavljanju razreda sprejme učiteljski zbor. Če se učenec in starši ne strinjajo z odločitvijo o ponavljanju razreda, lahko v treh dneh po prejemu spričevala pri ravnatelju vložijo obrazložen ugovor. O ugovoru se odloči na način in po postopku iz 68. člena tega zakona.

69.a člen

(napredovanje učencev priseljencev iz drugih držav)

Učenci priseljenci iz drugih držav so lahko ob koncu pouka v šolskem letu, v katerem so prvič vključeni v osnovno šolo v Republiki Sloveniji, neocenjeni iz posameznih predmetov, vendar lahko vseeno napredujejo v naslednji razred.

Učenci priseljenci iz drugih držav, ki se prvič vključijo v osnovno šolo v Republiki Sloveniji v drugem ocenjevalnem obdobju šolskega leta, so lahko neocenjeni iz posameznih predmetov tudi ob zaključku pouka v naslednjem šolskem letu, vendar lahko vseeno napredujejo v naslednji razred.

O napredovanju učenca priseljenca iz druge države, ki pri posameznih predmetih ni ocenjen, odloča učiteljski zbor.

Učenci priseljenci iz drugih držav, ki se vključijo v 9. razred, morajo biti ob zaključku šolskega leta ocenjeni iz vseh predmetov.

Določbe tega člena veljajo tudi za učence priseljence iz drugih držav in učence, katerih materni jezik ni italijanski in se vključujejo v osnovno šolo z italijanskim učnim jezikom na narodno mešanem območju občin, v katerih živi italijanska narodna skupnost.

70. člen

(popravni izpit)

Učenci, ki so v 7. in 8. razredu ob koncu pouka v šolskem letu negativno ocenjeni iz največ dveh predmetov, do konca šolskega leta opravljajo popravni izpit. Popravni izpit lahko opravljajo največ dvakrat v šolskem letu.

Učenci 9. razreda lahko opravljajo popravni izpit tudi iz več predmetov, iz katerih so ob koncu šolskega leta negativno ocenjeni. Popravni izpit lahko opravljajo dvakrat v istem šolskem letu in štirikrat v naslednjem šolskem letu

Popravni izpit opravljajo tudi učenci od 3. do vključno 9. razreda, ki niso pristopili k predmetnemu izpitu ali predmetnega izpita niso uspešno opravili. Učenci od 3. do 8. razreda lahko popravni izpit opravljajo največ dvakrat v šolskem letu. Učenci 9. razreda lahko popravni izpit opravljajo dvakrat v istem šolskem letu in štirikrat v naslednjem šolskem letu.

Če učenec v predpisanem roku iz opravičljivih razlogov ne pristopi k opravljanju popravnega izpita ali ga prekine, lahko opravlja popravni izpit v okviru istega roka v času, ki ga določi ravnatelj.

Če učenec tudi v zadnjem možnem roku iz neopravičljivih razlogov ne pristopi k opravljanju popravnega izpita ali ga prekine oziroma popravnega izpita ne opravi uspešno, ponavlja razred ne glede na določbe 69. člena tega zakona. Učenca in starše o tem obvesti razrednik.

Starši morajo zagotoviti, da se učenec udeleži popravnih izpitov.

71. člen

(prilagojeni programi)

Ne glede na določbe 69. člena tega zakona učenci v posebnem programu vzgoje in izobraževanja napredujejo.

Določba 70. člena tega zakona ne velja za posebni program vzgoje in izobraževanja.

72. člen

(uspešno dokončanje devetega razreda)

Učenec uspešno konča 9. razred, če ima pozitivne ocene iz vseh predmetov 9. razreda.

Učenci s posebnimi potrebami, ki so usmerjeni v posebni program vzgoje in izobraževanja, uspešno končajo izobraževanje na način, kot je določeno s tem programom.

73. člen

(črtan)

74. člen

(črtan)

75. člen

(podaljšanje izobraževanja za učence s posebnimi potrebami)

Učenci s posebnimi potrebami, ki so bili vključeni v osnovnošolsko izobraževanje po prilagojenem programu z nižjim izobrazbenim standardom in so izpolnili osnovnošolsko obveznost, vendar niso končali osnovnošolskega izobraževanja, lahko ne glede na prvi odstavek 55. člena tega zakona nadaljujejo izobraževanje v istem programu še največ tri leta in obdržijo status učenca. Izjemoma lahko ravnatelj na predlog strokovne skupine, ki pripravlja in spremlja individualizirani program, odloči, da se učencu, ki po treh letih podaljšanega statusa ni končal osnovnošolskega izobraževanja, šolanje podaljša še za eno šolsko leto. Odločitev ravnatelja je dokončna. Če učenec v tem času ne konča osnovnošolskega izobraževanja, ga lahko zaključi s predmetnimi izpiti.

Učenci s posebnimi potrebami, ki so bili vključeni v posebni program vzgoje in izobraževanja in so izpolnili osnovnošolsko obveznost, lahko ne glede na določbo prvega odstavka 55. člena tega zakona nadaljujejo izobraževanje v posebnem programu vzgoje in izobraževanja še največ 11 let, vendar največ do 26. leta starosti.

Učenci iz prvega odstavka tega člena s podaljšanim statusom morajo redno obiskovati pouk in izpolnjevati dolžnosti in odgovornosti, ki so določene z zakonom, drugimi predpisi, pravili šolskega reda in hišnim redom. Če učenec, ki ima podaljšan status v skladu s prvim odstavkom tega člena, pouka ne obiskuje več kot en mesec strnjeno brez ustreznega opravičila ali z neprimernim odnosom, ki ne izvira iz njegovega primanjkljaja, ovire oziroma motnje, ovira vzgojno-izobraževalno delo, lahko ravnatelj na predlog učiteljskega zbora, ne glede na prvi odstavek tega člena, med šolskim letom oziroma ob koncu šolskega leta odloči, da je učenec izključen iz osnovne šole.

Učenci iz drugega odstavka tega člena s podaljšanim statusom morajo redno obiskovati pouk. Če učenec, ki ima podaljšan status v skladu z drugim odstavkom tega člena, pouka ne obiskuje več kot en mesec strnjeno brez ustreznega opravičila in so izčrpane vse možnosti šole, da bi s starši dosegli ustrezen dogovor, lahko ravnatelj na predlog učiteljskega zbora, ne glede na drugi odstavek tega člena, ob koncu šolskega leta odloči, da se mu status v naslednjem šolskem letu ne podaljša več.

Izobraževanje za učence, ki so se izobraževali po prilagojenih izobraževalnih programih, se izvaja v skladu s programom, ki je prilagojen vrsti in stopnji primanjkljaja, ovire oziroma motnje posameznega učenca, za učence, ki so bili vključeni v posebni program vzgoje in izobraževanja, pa v skladu s posebnim programom vzgoje in izobraževanja.

76. člen

(neocenjenost in prilagoditve ocenjevanja)

Učenec je ob koncu pouka neocenjen pri posameznem predmetu, če učitelj zaradi učenčeve odsotnosti znanja učenca ni mogel oceniti v skladu s tem zakonom in pravilnikom, ki ureja ocenjevanje znanja.

Učenec, ki je ob koncu pouka v šolskem letu pri enem ali več predmetih neocenjen in pri posameznem predmetu ni pridobil nobene ocene, opravlja do konca šolskega leta predmetni izpit iz teh predmetov.

Učenec, ki je ob koncu pouka neocenjen le pri posameznih temah in ni pridobil zadostnega števila ocen, skladno s pravilnikom, ki ureja ocenjevanje znanja, opravlja predmetni izpit v delu, iz katerega ni bil ocenjen.

Ne glede na drugi in tretji odstavek tega člena se lahko učencu, ki je neocenjen zaradi opravičenih odsotnosti (bolezen, poškodba ali drugi utemeljeni razlogi), za manjkajoči del neocenjene snovi v dogovoru z njegovimi starši prilagodijo načini in roki za ocenjevanje znanja ter število ocen. O prilagoditvah odloča oddelčni učiteljski zbor na predlog razrednika.

76.a člen

(predmetni izpit)

Predmetni izpit obsega teme celotnega ocenjevalnega obdobja ali dela ocenjevalnega obdobja, v katerem je bil učenec neocenjen.

O obsegu predmetnega izpita odloči učitelj, ki predmet poučuje.

Predmetni izpit iz posameznega predmeta lahko učenec opravlja enkrat v šolskem letu v rokih, ki so določeni s pravilnikom, ki ureja šolski koledar. Starši morajo zagotoviti, da se učenec udeleži predmetnih izpitov.

77. člen

(izpitna komisija)

Popravni in predmetni izpit opravlja učenec pred izpitno komisijo.

78. člen

(oprostitev)

Učenec, ki je iz zdravstvenih razlogov v celoti oproščen sodelovanja pri posameznem predmetu, se iz tega predmeta ne ocenjuje.

Učenec 7., 8. in 9. razreda, ki je oproščen sodelovanja pri izbirnih predmetih v skladu z drugim in tretjim odstavkom 52. člena tega zakona, se iz teh predmetov ne ocenjuje.

79. člen

(hitrejše napredovanje)

Učencem, ki dosegajo nadpovprečne rezultate v učenju, mora osnovna šola na predlog staršev, učiteljev ali šolske svetovalne službe omogočiti, da prej kot v devetih letih končajo osnovnošolsko izobraževanje in s tem izpolnijo osnovnošolsko obveznost.

O hitrejšem napredovanju učenca odloča učiteljski zbor v soglasju s starši.

80. člen

(izvršilni predpis o ocenjevanju in napredovanju učencev)

Podrobnejše določbe o ocenjevanju znanja in napredovanju učencev iz razreda v razred izda minister.

81. člen

(zasebne šole)

Določbe 61. in 62. člena, prvega, drugega in petega odstavka 63. člena, 69., 70., 76., 76.a in 77. člena, drugega odstavka 78. člena ter 79. in 80. člena tega zakona niso obvezne za zasebne osnovne šole.

VI. SPRIČEVALA

82. člen

(spričevalo)

Osnovna šola izda učencu spričevalo ob koncu vsakega razreda. Spričevalo je javna listina.

Učencem, ki so vključeni v posebni program vzgoje in izobraževanja, se ob koncu šolskega leta izda potrdilo z opisno oceno napredka učenca po posameznih področjih.

83. člen

(vsebina spričeval)

Osnovna šola izda učencem 1. in 2. razreda spričevala z opisnimi ocenami in učencem od 3. do 9. razreda spričevala s številčnimi ocenami.

Učencem, ki se izobražujejo po prilagojenem izobraževalnem programu z nižjim izobrazbenim standardom, od 1. do 3. razreda osnovna šola izda spričevala z opisnimi ocenami, učencem od 4. do 9. razreda pa spričevala s številčnimi ocenami. Če učenec pri posameznih predmetih prehaja v program osnovne šole, se to v spričevalu navede ter se pri tem predmetu 1. in 2. razreda zapiše opisno oceno, od 3. do 9. razreda pa številčno oceno.

Učencem, ki se izobražujejo v zasebni osnovni šoli, osnovna šola izda spričevala z ocenami, kot to določa program, po katerem se izobražujejo.

84. člen

(zaključno spričevalo)

Osnovna šola izda učencem, ki zaključijo osnovnošolsko izobraževanje, zaključna spričevala.

V zaključno spričevalo se vpišejo učenčeve ocene iz 9. razreda ter dosežki učenca in državna povprečja pri nacionalnem preverjanju znanja, izraženi v odstotnih točkah.

Učencem, ki so končali prilagojeni izobraževalni program z nižjim izobrazbenim standardom, se v zaključno spričevalo vpišejo ocene iz 9. razreda ter dosežki učenca in državna povprečja pri nacionalnem preverjanju znanja, izražena v odstotnih točkah. Če učenec pri posameznih predmetih prehaja v izobraževalni program osnovne šole, se to navede v zaključnem spričevalu.

Učencem, ki so končali posebni program vzgoje in izobraževanja, se izda zaključno potrdilo z opisno oceno napredka učenca. Če se je učenec občasno vključeval v prilagojeni izobraževalni program, se to navede v zaključnem potrdilu.

V zasebni osnovni šoli se v zaključno spričevalo vpišejo učenčeve ocene, kot jih določa program zasebne osnovne šole, ter dosežki učencev in državna povprečja pri nacionalnem preverjanju znanja, izraženi v odstotnih točkah.

84.a člen

(obvestilo o zaključnih ocenah)

Učencu, ki ima pravico opravljati predmetne in popravne izpite, šola ob zaključku pouka izda obvestilo o zaključnih ocenah ob koncu pouka v šolskem letu.

85. člen

(potrdilo o izpolnjeni osnovnošolski obveznosti)

Učencu, ki je izpolnil osnovnošolsko obveznost, ni pa končal osnovnošolskega izobraževanja, osnovna šola izda potrdilo o izpolnjeni osnovnošolski obveznosti.

86. člen

(izvršilni predpis o šolski dokumentaciji)

Šolsko dokumentacijo, ki jo vodi oziroma izdaja osnovna šola, predpiše minister.

87. člen

(potrdilo, izdano v upravnem postopku)

V primerih, ko je spričevalo izgubljeno ali uničeno in ni ohranjen arhiv osnovne šole, šola v skladu z zakonom o splošnem upravnem postopku izda potrdilo, da je učenec obiskoval osnovno šolo.

VII. IZOBRAŽEVANJE NA DOMU

88. člen

(pravica do izobraževanja na domu)

Starši imajo pravico organizirati osnovnošolsko izobraževanje svojega otroka na domu (v nadaljnjem besedilu: izobraževanje na domu). Starši z izbiro izobraževanja na domu prevzamejo obveznosti, povezane z izvedbo izobraževanja svojega otroka.

Starši najpozneje do 16. avgusta tekočega šolskega leta za naslednje šolsko leto o izobraževanju na domu pisno obvestijo osnovno šolo, v katero je otrok vpisan. Pravice do izobraževanja na domu med šolskim letom ni mogoče uveljavljati. Starši o izobraževanju na domu osnovno šolo pisno obvestijo za vsako šolsko leto posebej.

Obvestilo iz prejšnjega odstavka vsebuje ime in priimek otroka, kraj, kjer bo izobraževanje potekalo, ter ime in priimek oseb, ki bodo otroka poučevale.

Osnovna šola vodi dokumentacijo o izobraževanju učenca na domu.

Starši lahko med šolskim letom prekinejo izobraževanje na domu. Vključitev učenca v izobraževanje v osnovni šoli je mogoča do začetka rokov za ocenjevanje znanja za učence, ki se izobražujejo na domu, določenih v pravilniku, ki ureja šolski koledar za osnovne šole. O prekinitvi izobraževanja na domu so starši dolžni pisno obvestiti osnovno šolo.

89. člen

(obveznosti osnovne šole do učencev, ki se izobražujejo na domu)

Osnovna šola za učenca, ki se izobražuje na domu:

-       ob začetku šolskega leta staršem predstavi cilje, standarde znanja, merila ocenjevanja in pogoje za napredovanje v naslednji razred,

-       starše sproti obvešča o rokih in načinu izvedbe ocenjevanja znanja učenca ter izvede ocenjevanje znanja v rokih, ki so določeni s pravilnikom, ki ureja šolski koledar,

-       omogoči izposojo učbenikov iz učbeniškega sklada,

-       omogoči opravljanje teoretičnega in praktičnega dela kolesarskega izpita,

-       obvesti starše o terminih pregledov učencev iz 13. člena tega zakona.

90. člen

(ocenjevanje znanja)

Za učenca, ki se izobražuje na domu, se ocenjuje znanje iz vseh predmetov glede na predmetnik posameznega razreda javno veljavnega programa osnovne šole, v katerem se učenec izobražuje.

Učenec, ki se izobražuje na domu, se udeleži ocenjevanja znanja, ki je določeno v skladu s tem zakonom in podzakonskimi akti. Ocenjevanje znanja izvaja osnovna šola, v katero je učenec vpisan. Znanje učenca oceni izpitna komisija.

Če učenec, ki se izobražuje na domu, ne doseže minimalnih standardov znanja oziroma je negativno ocenjen pri posameznem predmetu, ima pravico do ponovnega ocenjevanja znanja pred začetkom naslednjega šolskega leta.

Če učenec, ki se izobražuje na domu, ponovnega ocenjevanja znanja ne opravi uspešno, mora v naslednjem šolskem letu nadaljevati osnovnošolsko izobraževanje v javni ali zasebni osnovni šoli iz prve ali druge alineje 5. člena tega zakona. V tem primeru starši pravice do izobraževanja učenca na domu v naslednjih razredih ne smejo več uveljavljati.

Če učenec 9. razreda, ki se izobražuje na domu, ponovnega ocenjevanja znanja ne opravi uspešno, lahko opravlja popravni izpit ali 9. razred ponavlja.

91. člen

(nacionalno preverjanje znanja za učence, ki se izobražujejo na domu)

Za učence, ki se izobražujejo na domu, se za nacionalno preverjanje znanja uporablja določba 64. člena tega zakona.

92. člen

(spričevalo o izobraževanju na domu)

Osnovna šola, v katero je učenec, ki se izobražuje na domu, vpisan, izda učencu ob koncu vsakega razreda spričevalo. Spričevalo je javna listina.

Pri izdajanju spričeval se uporabljajo 83. do 87. člen tega zakona.

VII.a IZOBRAŽEVANJE NA DOMU ZA UČENCE S POSEBNIMI POTREBAMI

92.a člen

(pravica do izobraževanja na domu za učence s posebnimi potrebami)

Starši imajo pravico organizirati osnovnošolsko izobraževanje na domu za svojega otroka s posebnimi potrebami, vključenega v program osnovne šole s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo, prilagojene programe ali v prve štiri stopnje posebnega programa vzgoje in izobraževanja, če je tako odločeno v odločbi o usmeritvi. Starši za pomoč pri izvajanju izobraževanja na domu zagotovijo osebo, ki izpolnjuje pogoje za izvajanje javno veljavnega programa (v nadaljnjem besedilu: učitelj za izobraževanje na domu), v katerega je učenec usmerjen, in opremo oziroma didaktične pripomočke, potrebne za doseganje ciljev in standardov znanja, določenih z učnimi načrti.

Starši z izbiro izobraževanja na domu prevzamejo vse obveznosti, povezane z izvedbo izobraževanja svojega otroka, vključno s prevozi v šolo in nazaj.

Osnovna šola vodi dokumentacijo o izobraževanju učenca na domu.

Starši lahko med šolskim letom prekinejo izobraževanje na domu. Vključitev učenca v izobraževanje v osnovni šoli je mogoča do začetka rokov za ocenjevanje znanja za učence, ki se izobražujejo na domu, določenih v pravilniku, ki ureja šolski koledar za osnovne šole. O prekinitvi izobraževanja na domu starši pisno obvestijo osnovno šolo.

Podrobnejši postopek uveljavljanja pravice staršev do izobraževanja na domu učencev s posebnimi potrebami določi minister.

92.b člen

(obveznosti osnovne šole do učenca s posebnimi potrebami, ki se izobražuje na domu)

Osnovna šola za učenca iz prvega odstavka 92.a člena tega zakona poleg obveznosti osnovne šole iz 89. člena tega zakona zagotovi izvajanje dodatne strokovne pomoči v skladu z odločbo o usmeritvi.

Osnovna šola skupaj z učiteljem za izobraževanje na domu v skladu z zakonom, ki ureja usmerjanje otrok s posebnimi potrebami, pripravi individualiziran program, v katerem določi način, razporeditev in obseg neposrednega opravljanja vzgojno-izobraževalnega dela učitelja za izobraževanje na domu.

92.c člen

(ocenjevanje znanja učenca s posebnimi potrebami, ki se izobražuje na domu)

Znanje učenca iz prvega odstavka 92.a člena tega zakona se ocenjuje iz vseh predmetov glede na predmetnik posameznega razreda javno veljavnega izobraževalnega programa osnovne šole, v katerega je učenec usmerjen.

Znanje učenca, ki se izobražuje po posebnem programu vzgoje in izobraževanja za otroke z zmerno, težjo in težko motnjo v duševnem razvoju, osnovna šola preverja kot napredovanje po operativnih ciljih iz individualiziranega programa s področja razvijanja samostojnosti, splošne poučenosti in enega izbranega področja iz obveznega dela programa.

Učenec iz prvega odstavka 92.a člena tega zakona se udeleži ocenjevanja znanja, ki je določeno v skladu s tem zakonom in na njegovi podlagi izdanimi podzakonskimi predpisi. Ocenjevanje znanja se izvaja na osnovni šoli, v katero je učenec vpisan. Strokovna skupina lahko z individualiziranim programom v skladu z zakonom, ki ureja usmerjanje otrok s posebnimi potrebami, zaradi bolezni učenca izjemoma odloči, da ocenjevanje poteka na domu. Znanje učenca iz prvega odstavka 92.a člena tega zakona oceni izpitna komisija.

Ocenjevanje znanja se za učenca iz prvega odstavka 92.a člena tega zakona, ki se izobražuje na domu, opravlja v rokih, določenih s pravilnikom, ki ureja šolski koledar za osnovne šole, lahko pa se opravlja tudi predhodno ali v dveh delih, in sicer v rokih, ki jih na predlog strokovne skupine, ki pripravlja in spremlja individualizirani program učenca s posebnimi potrebami določi ravnatelj.

Če učenec iz prvega odstavka 92.a člena tega zakona ne doseže minimalnih standardov znanja oziroma je negativno ocenjen pri posameznem predmetu, ima pravico do ponovnega ocenjevanja znanja pred začetkom naslednjega šolskega leta.

Učenec iz prvega odstavka 92.a člena tega zakona, ki ponovnega ocenjevanja znanja ne opravi uspešno, mora v naslednjem šolskem letu nadaljevati osnovnošolsko izobraževanje v šoli. Če učenec 9. razreda iz prvega odstavka 92.a člena tega zakona, ponovnega ocenjevanja znanja ne opravi uspešno, lahko opravlja popravni izpit ali 9. razred ponavlja.

92.č člen

(nacionalno preverjanje znanja za učenca s posebnimi potrebami, ki se izobražuje na domu)

Nacionalno preverjanje znanja se za učenca iz prvega odstavka 92.a člena tega zakona opravlja v skladu 67. členom tega zakona.

92.d člen

(spričevalo o izobraževanju na domu za učenca s posebnimi potrebami)

Osnovna šola, v katero je učenec vpisan, izda učencu iz prvega odstavka 92.a člena tega zakona ob koncu šolskega leta spričevalo oziroma potrdilo z opisno oceno napredka učenca po posameznih področjih. Spričevalo je javna listina.

Pri izdajanju spričeval se uporabljajo 83. do 87. člen tega zakona.

92.e člen

(posebne oblike izobraževanja na domu za učenca s posebnimi potrebami in učenca, nameščenega v strokovni center)

Učencu iz prvega odstavka 92.a člena tega zakona, ki se izobražuje na domu zaradi življenjsko ogrožajočih zdravstvenih težav ali zdravstvenih omejitev in bi lahko občasno sodeloval pri pouku, se lahko z odločbo o usmeritvi omogoči prilagodljiva oblika izobraževanja kot kombinacija izobraževanja v osnovni šoli in na domu. Starši zagotovijo učitelja za izobraževanje na domu, dodatna strokovna pomoč se lahko izvaja na domu ali v osovni šoli, fizična pomoč v skladu z zakonom, ki ureja usmerjanje otrok s posebnimi potrebami, se izvaja le v času obiskovanja pouka v osnovni šoli.

Za učenca iz prvega odstavka 92.a člena tega zakona, ki je v skladu z zakonom, ki ureja celostno obravnavo otrok in mladostnikov s čustvenimi in vedenjskimi težavami in motnjami v vzgoji in izobraževanju, nameščen v strokovni center, strokovna skupina v individualiziranem programu določi, da se lahko izobražuje na domu. V tem primeru se učenec izobražuje v strokovnem centru, ocenjevanje znanja pa izvaja osnovna šola, v katero je učenec vpisan.

Podrobnejši postopek uveljavljanja pravice do posebnih oblik izobraževanja učencev s posebnimi potrebami na domu določi minister.

92.f člen

(financiranje izobraževanja na domu)

Učencu iz prvega odstavka 92.a člena tega zakona se zagotovijo sredstva v višini javnih izdatkov na ravni države in lokalne skupnosti za osnovnošolsko izobraževanje.

Za učenca, ki je v skladu z zakonom, ki ureja celostno obravnavo otrok in mladostnikov s čustvenimi in vedenjskimi težavami in motnjami v vzgoji in izobraževanju, nameščen v strokovni center, je financiranje izobraževanja na domu zagotovljeno v okviru programsko odvisnih stroškov strokovnega centra v skladu s pravilnikom, ki ureja merila in metodologijo za določanje obsega sredstev za materialne stroške v zavodih za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami.

Podrobnejši način financiranja izobraževanja učencev s posebnimi potrebami na domu določi minister.

VIII. IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH

93. člen

(izobraževanje odraslih)

Osnovnošolsko izobraževanje odraslih se izvaja po programu osnovne šole za odrasle.

Kot odrasli se lahko izobražujejo tisti, ki so izpolnili osnovnošolsko obveznost in niso zaključili osnovnošolskega izobraževanja.

Izobraževanje odraslih se izvaja v skladu s tem zakonom tako, da se prilagodijo organizacija, preverjanje, ocenjevanje, napredovanje in časovna razporeditev pouka.

Glede drugih pogojev za izvajanje osnovnega izobraževanja odraslih se smiselno uporabljajo določbe tega zakona.

IX. ZBIRANJE IN VARSTVO OSEBNIH PODATKOV

94. člen

(uporaba predpisov o varstvu osebnih podatkov)

Osnovna šola zbira, obdeluje, shranjuje, posreduje in uporablja podatke, vsebovane v zbirkah podatkov, ki jih vodi v skladu s predpisi o varstvu osebnih podatkov, če s tem zakonom ni drugače določeno.

95. člen

(zbirke podatkov, ki jih vodi osnovna šola)

Osnovna šola vodi naslednje zbirke podatkov:

-       zbirko podatkov o otrocih, vpisanih v osnovno šolo, in o učencih, vključenih v osnovno šolo, in njihovih starših,

-       zbirko podatkov o napredovanju učencev, izdanih spričevalih, vzgojnih opominih in drugih listinah,

-       zbirko podatkov o gibalnih sposobnostih in morfoloških značilnostih učencev,

-       zbirko podatkov o učencih, ki potrebujejo pomoč oziroma svetovanje.

Zbirka podatkov iz prve alineje prejšnjega odstavka obsega:

-       podatke o otroku, učencu: ime in priimek, EMŠO, spol, pripadnost romski skupnosti, kraj in država rojstva, prebivališče in državljanstvo, oddelek in razred, v katerega se razporedi učenec, podatek o izobraževanju na domu, zdravstvene posebnosti, katerih poznavanje je nujno za učenčevo varnost in za delo z učencem (alergije, kronične bolezni ipd.),

-       podatke o starših: ime in priimek, naslov prebivališča, telefonska številka, na katero je mogoče posredovati nujna sporočila v času, ko je učenec v šoli, e-naslov in davčna številka.

Zbirka podatkov iz druge alineje prvega odstavka tega člena obsega poleg podatkov iz prve alineje drugega odstavka tega člena še podatke o napredovanju učenca v višji razred, izdanih spričevalih, vzgojnih opominih in drugih listinah.

Zbirka podatkov iz tretje alineje prvega odstavka tega člena obsega poleg podatkov iz prve alineje drugega odstavka tega člena še podatke o gibalnih sposobnostih in morfoloških značilnostih učenca, ki se nanašajo na: telesno višino, voluminoznost telesa, hitrost alternativnih gibov, eksplozivno moč, koordinacijo gibanja telesa, fizično vzdržljivost trupa, gibljivost, mišično vzdržljivost ramenskega obroča in rok, sprintersko hitrost in vzdržljivost v submaksimalnem kontinuiranem naprezanju.

Osebni podatki iz tretje alineje prvega odstavka tega člena in podatek o pripadnosti romski skupnosti iz prve alineje drugega odstavka tega člena se zbirajo v soglasju s starši.

Zbirka podatkov iz četrte alineje prvega odstavka tega člena obsega poleg podatkov iz prve in druge alineje prvega odstavka tega člena še:

1.     družinsko in socialno anamnezo,

2.     razvojno anamnezo,

3.     strokovno interpretirane rezultate diagnostičnih postopkov,

4.     podatke o postopkih strokovne pomoči oziroma svetovanja,

5.     dokumentacijo v zvezi s postopkom usmerjanja učenca s posebnimi potrebami,

6.     strokovna mnenja drugih inštitucij: centrov za socialno delo, zdravstvenih inštitucij, svetovalnih centrov oziroma vzgojnih posvetovalnic.

Osebni podatki iz četrte alineje prvega odstavka tega člena se zbirajo v soglasju s starši učencev, razen v primeru, ko je učenec v družini ogrožen in ga je potrebno zavarovati.

95.a člen

(evidenci, ki ju vodi ministrstvo, in evidenca, ki jo vodi RIC)

Ministrstvo vodi:

-       evidenco šoloobveznih otrok,

-       evidenco učencev za prijavo na nacionalno preverjanje znanja, obveščanje učencev o dosežkih na nacionalnem preverjanju znanja ter za vpis v srednje šole (v nadaljnjem besedilu: evidenca ministrstvo-NPZ).

RIC vodi evidenco učencev, ki opravljajo nacionalno preverjanje znanja (v nadaljnjem besedilu: evidenca RIC-NPZ).

Evidenca šoloobveznih otrok, ki jo vodi ministrstvo, obsega:

-       podatke o otroku: ime in priimek, EMŠO, naslov prebivališča, kraj in država rojstva, državljanstvo, ter

-       podatke o starših: ime in priimek, naslov prebivališča.

Ministrstvo pridobi podatke o šoloobveznih otrocih iz Centralnega registra prebivalstva s povezovanjem zbirk z uporabo EMŠO.

Evidenca ministrstvo-NPZ vsebuje:

1.     ime in priimek učenca, EMŠO, spol, kraj in državo rojstva,

2.     ime osnovne šole oziroma podružnice, na kateri učenec opravlja nacionalno preverjanje znanja, izobraževalni program ter razred in oddelek,

3.     številko matičnega lista in evidenčno številko učenca,

4.     šolsko leto, v katerem učenec opravlja nacionalno preverjanje znanja,

5.     seznam predmetov, iz katerih učenec opravlja nacionalno preverjanje znanja,

6.     prijave učencev 3., 6. in 9. razreda na nacionalno preverjanje znanja,

7.     zaključne ocene učenca pri vseh predmetih v 3., 6., 7., 8. in 9. razredu,

8.     dosežke učenca na nacionalnem preverjanju znanja,

9.     ime in priimek učenčevega razrednika v 9. razredu.

Za vpis v srednje šole se uporabljajo podatki iz 1., 7. in 8. točke prejšnjega odstavka.

Ministrstvo RIC za izvedbo nacionalnega preverjanja znanja posreduje podatke iz 1., 2., 4., 5., 6. in 7. točke petega odstavka tega člena.

V evidenco ministrstvo-NPZ se iz centralne evidence udeležencev vzgoje in izobraževanja v skladu z zakonom, ki ureja financiranje vzgoje in izobraževanja, s povezovanjem zbirk z uporabo EMŠO pridobivajo naslednji podatki:

-       ime in priimek učenca, spol, kraj in država rojstva,

-       ime osnovne šole oziroma podružnice, na kateri učenec opravlja nacionalno preverjanje znanja, izobraževalni program ter razred in oddelek,

-       šolsko leto, v katerem učenec opravlja nacionalno preverjanje znanja.

V evidenco ministrstvo-NPZ se iz evidence RIC-NPZ pridobivajo podatki o dosežkih učencev na nacionalnem preverjanju znanja z uporabo EMŠO.

V evidenco ministrstvo-NPZ osnovne šole za svoje učence zagotavljajo naslednje podatke:

-       številko matičnega lista in evidenčno številko učenca,

-       seznam predmetov, iz katerih učenec opravlja nacionalno preverjanje znanja,

-       prijave učencev 3., 6. in 9. razreda na nacionalno preverjanje znanja,

-       zaključne ocene učenca pri vseh predmetih v 3., 6., 7., 8. in 9. razredu,

-       ime in priimek učenčevega razrednika v 9. razredu.

Evidenca RIC-NPZ vsebuje:

1.     ime in priimek učenca, EMŠO, spol, kraj in državo rojstva,

2.     ime osnovne šole oziroma podružnice, na kateri učenec opravlja nacionalno preverjanje znanja, izobraževalni program ter razred in oddelek,

3.     šolsko leto, v katerem učenec opravlja nacionalno preverjanje znanja,

4.     seznam predmetov, iz katerih učenec opravlja nacionalno preverjanje znanja,

5.     podatke iz odločbe o usmeritvi učenca s posebnimi potrebami o vrsti in stopnji primanjkljajev, ovir oziroma motenj, ki so potrebni za prilagojeno opravljanje nacionalnega preverjanja znanja,

6.     prijave učencev 3., 6. in 9. razreda na nacionalno preverjanje znanja,

7.     zaključne ocene učenca pri posameznih predmetih v 3., 6. in 9. razredu, pri predmetih tehnika in tehnologija ter domovinska in državljanska kultura in etika pa zaključni oceni iz 8. razreda,

8.     dosežke učenca na nacionalnem preverjanju znanja.

V evidenco RIC-NPZ za svoje udeležence vzgojno-izobraževalni zavodi vnašajo podatke iz odločbe o usmeritvi učenca s posebnimi potrebami o vrsti in stopnji primanjkljajev, ovir oziroma motenj, ki so potrebni za prilagojeno opravljanje nacionalnega preverjanja znanja.

96. člen

(pridobivanje podatkov)

Osebni podatki iz 95. člena tega zakona se pridobivajo iz obstoječih zbirk pristojnih upravljavcev. Če se teh podatkov ne da pridobiti iz obstoječih zbirk, se podatki pridobijo neposredno od posameznika, na katerega se nanašajo, oziroma od staršev učenca.

Starši so dolžni vsako spremembo podatkov, vsebovanih v zbirkah podatkov iz 95. člena tega zakona, sporočiti šoli najkasneje v sedmih dneh od nastale spremembe.

Starši imajo pravico do vpogleda v osebne podatke iz 95. člena tega zakona, ki se nanašajo na njihovega otroka. Staršem je treba omogočiti pregledovanje, prepisovanje in kopiranje teh podatkov.

97. člen

(namen in uporaba zbirk podatkov in evidenc)

Osebni podatki učencev iz zbirk podatkov in evidenc iz prvega odstavka 95. člena in prvega ter drugega odstavka 95.a člena tega zakona se obdelujejo za potrebe obveznega izobraževanja.

Ministrstvo pridobljene podatke uporablja za izvajanje z zakonom določenih nalog, za razvoj sistema vzgoje in izobraževanja ter ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti v vzgoji in izobraževanju.

Podatke o pripadnosti romski skupnosti iz prve alineje drugega odstavka 95. člena tega zakona osnovna šola uporablja za namen vzpodbujanja in zagotavljanja enakega obravnavanja, enakih možnosti in zajamčenih osebnih pravic pripadnikov romske skupnosti.

RIC pridobljene podatke uporablja za izvajanje in razvoj nacionalnega preverjanja znanja, podporo razvoja sistema vzgoje in izobraževanja ter ugotavljanja in zagotavljanja kakovosti. Podatkov in analiz podatkov iz evidence RIC-NPZ tega zakona ni dovoljeno obdelovati, uporabljati in objavljati za namen razvrščanja osnovnih šol.

Za potrebe znanstveno-raziskovalnega dela in pri izdelavi analiz smejo ministrstvo, RIC, univerze in raziskovalne organizacije osebne podatke uporabljati in objavljati tako, da identiteta učenca ni razvidna.

97.a člen

(posredovanje in objava podatkov iz zbirk in evidenc)

RIC na zahtevo ministra ministrstvu posreduje anonimizirane analize podatkov iz evidence RIC-NPZ z razkrito identiteto osnovnih šol. Analize podatkov iz prejšnjega stavka lahko RIC uporablja za razvoj sistema vzgoje in izobraževanja ter za namene ugotavljanja in zagotavljanja kakovosti v vzgoji in izobraževanju. Ministrstvo anonimizirane analize podatkov, ki jih pridobi od RIC, uporablja za razvoj sistema vzgoje in izobraževanja, za namen ugotavljanja in zagotavljanja kakovosti v vzgoji in izobraževanju ter načrtovanje ukrepov na področju vzgoje in izobraževanja.

Podatkov in analiz podatkov iz evidenc ministrstvo-NPZ in RIC-NPZ za eno ali več osnovnih šol z razkrito identiteto se ne sme posredovati in objavljati.

RIC ne glede na prejšnji odstavek podatke za posamezno osnovno šolo iz evidence RIC-NPZ posreduje le tej osnovni šoli.

RIC lahko anonimizirane podatke in anonimizirane analize podatkov iz evidence RIC-NPZ posreduje univerzam in raziskovalnim organizacijam za potrebe in namen znanstveno-raziskovalnega dela.

RIC lahko ob izvajanju nacionalnega preverjanja znanja s soglasjem staršev zbira dodatne sistemsko relevantne podatke za namen ugotavljanja in zagotavljanja kakovosti na področju vzgoje in izobraževanja z vprašalniki za učence, pri čemer za zbiranje soglasij uporabi podatke iz evidence RIC-NPZ. Podatki, zbrani z vprašalniki, se v povezavi s podatki iz evidence RIC-NPZ obdelujejo v anonimizirani obliki.

Podatki in analize podatkov iz evidence ministrstvo-NPZ in RIC-NPZ, ki bi lahko razkrili identiteto učencev ali osnovnih šol, niso informacije javnega značaja.

98. člen

(shranjevanje zbirk podatkov in evidenc)

Zbirke podatkov iz prve in druge alineje prvega odstavka 95. člena tega zakona ter evidence iz prvega in drugega odstavka 95.a člena tega zakona se hranijo trajno.

Zbirke podatkov iz tretje in četrte alineje prvega odstavka 95. člena tega zakona se hranijo eno leto po zaključku šolanja učenca.

99. člen

(izvršilni predpis)

Podrobnejša navodila o načinu zbiranja podatkov, o delavcih šole, ki so pooblaščeni za uporabo podatkov, vsebovanih v posameznih zbirkah, o načinu evidentiranja uporabe in posredovanja osebnih podatkov, o načinu njihovega uničenja po poteku roka uporabe in druge postopke in ukrepe zavarovanja podatkov predpiše minister.

X. NADZOR

100. člen

(nadzor)

Nadzor nad izvajanjem določb tega zakona izvaja inšpekcija, pristojna za šolstvo.

XI. KAZENSKE DOLOČBE

101. člen

(globa za prekrške za pravne in odgovorne osebe)

Z globo od 1.000 do 2.000 eurov se za prekršek kaznuje osnovna šola in z globo od 500 do 1.000 eurov odgovorna oseba osnovne šole, če:

-        ne izvaja vzgojno-izobraževalnega dela za učence s posebnimi potrebami iz prvega odstavka 12. člena tega zakona v skladu z odločbo o usmeritvi;

-        ne prilagaja metod in oblik dela pri pouku ter ne omogoča vključitve v ustrezno dejavnost v okviru razširjenega programa (12.a člen);

-        ne izvaja vzgojno-izobraževalnega dela v obsegu, kot ga določata predmetnik in učni načrt (29. in 30. člen);

-        ne izvaja vzgojno-izobraževalnega dela ter drugega dela v skladu s predmetnikom in učnim načrtom ter načrta vzgojnih dejavnosti v skladu z letnim delovnim načrtom (31. člen);

-        odkloni vpis otroka iz svojega šolskega okoliša (tretji odstavek 44. člena in tretji odstavek 48. člena);

-        ne izvaja vzgojnih dejavnosti v skladu s pravili šolskega reda (60.e člen);

-        ne zagotavlja doseganja ciljev vzgoje in izobraževanja z izvajanjem drugih oblik organiziranega dela zunaj oddelka ali skupine (60.j člen);

-        ne izpolnjuje obveznosti do učencev, ki se izobražujejo na domu (89. in 92.b člen);

-        ne vodi predpisanih zbirk podatkov (95. člen).

102. člen

(globa za prekrške za starše)

Z globo od 100 do 300 eurov se za prekršek kaznuje starše, če v roku iz 96. člena tega zakona osnovni šoli ne sporočijo sprememb podatkov, vsebovanih v zbirkah podatkov iz 95. člena tega zakona (96. člen).

Z globo od 500 do 1.000 eurov se za prekršek kaznuje starše, če:

-        ne vpišejo otroka v osnovno šolo v skladu z drugim odstavkom 44. člena tega zakona;

-        ne zagotovijo, da njihov otrok v skladu s 50. členom tega zakona obiskuje pouk in druge dejavnosti v okviru obveznega programa osnovne šole (drugi odstavek 50. člena);

-        opustijo dolžno skrb in nadzorstvo v skladu s 60.n členom tega zakona, na način, da omogočijo, dovolijo ali dopustijo, da učenec v osnovno šolo prinaša stvari, ki so z zakonom, pravili šolskega reda in hišnim redom prepovedane;

-        iz neupravičenih razlogov ne zagotovijo udeležbe učenca na predmetnih izpitih v skladu s tretjim odstavkom 76.a člena tega zakona ter na popravnih izpitih v skladu s šestim odstavkom 70. člena tega zakona;

-        iz neupravičenih razlogov ne zagotovijo udeležbe učenca, ki se izobražuje na domu, na ocenjevanjih znanja v skladu z drugim odstavkom 90. člena in tretjim odstavkom 92.c člena tega zakona;

-        ne zagotovijo učitelja za izobraževanje na domu v skladu s prvim odstavkom 92.a člena tega zakona.

102.a člen

(globa za prekrške zaradi nedovoljene uporabe podatkov nacionalnega preverjanja znanja)

Z globo se za prekršek, če pošilja, objavlja ali uporablja podatke o nacionalnem preverjanju znanja v nasprotju s 97. členom tega zakona, kaznuje:

-       od 600 do 3.000 eurov posameznik;

-       od 1.000 do 60.000 eurov samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost;

-       od 5.000 do 100.000 eurov pravna oseba;

-       od 10.000 do 300.000 eurov pravna oseba, če se po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo;

-       od 2.000 do 10.000 eurov odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika oziroma posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, in odgovorna oseba v državnem organu ali v samoupravni lokalni skupnosti.

XII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

103. člen

(izpopolnjevanje znanja)

Učitelji, ki bodo poučevali v prvem razredu osnovne šole in so si pridobili ustrezno izobrazbo po študijskih programih, ki so bili sprejeti pred uveljavitvijo tega zakona, morajo na podlagi posebnega programa za izpopolnjevanje izkazati znanje, potrebno za izvajanje programa osnovne šole po tem zakonu.

Če ni ustreznega visokošolskega programa za izpopolnjevanje iz prejšnjega odstavka, določi program za pridobitev znanja, potrebnega za izvajanje programa osnovne šole po tem zakonu, minister po predhodnem mnenju Sveta za visoko šolstvo Republike Slovenije.

V program iz prvega odstavka se lahko vključijo učitelji in vzgojitelji predšolskih otrok, ki v skladu s 146. členom zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 12/96 in 23/96) oziroma 56. členom zakona o vrtcih (Uradni list RS, št. 12/96 in 44/00) lahko opravljajo delo učitelja v prvem razredu osnovne šole oziroma vzgojitelja v vrtcu.

Vključevanje v program za izpopolnjevanje se prične zagotavljati v okviru nenehnega strokovnega izobraževanja in usposabljanja učiteljev najkasneje v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona.

104. člen

(predmetnik in učni načrt)

Predmetnik in učni načrt v skladu s tem zakonom določi pristojni organ najkasneje do 1. 9. 1998.

105. člen

(postopno izvajanje programa)

Izvajanje programa osnovne šole po tem zakonu se uvaja postopoma.

V šolskih letih 1999/2000, 2000/2001 in 2001/2002 ter 2002/2003 se lahko uvede na osnovnih šolah, ki imajo dovolj prijavljenih učencev in izpolnjujejo kadrovske, prostorske in druge pogoje in imajo za izvajanje programa dovoljenje ministra.

Pogoje iz prejšnjega odstavka tega člena, postopek ugotavljanja izpolnjevanja pogojev in izdaje dovoljenja določi minister najkasneje do 1. 9. 1998.

Do začetka šolskega leta 2003/2004 morajo država in lokalne skupnosti zagotoviti pogoje za izvajanje osnovnošolskega izobraževanja po tem zakonu na vseh osnovnih šolah v državi.

106. člen

(prostovoljen vpis)

Starši lahko vpišejo otroke, ki bodo v koledarskih letih 1999, 2000 in 2001 ter 2002 dopolnili 6 let, v 1. razred osnovne šole po tem zakonu prostovoljno.

Starši lahko vpišejo otroka po prejšnjem odstavku v skladu s 48. členom tega zakona.

107. člen

(izvajanje pouka za učence 6. razreda)

V šolskih letih 1999/2000, 2000/2001 in 2001/2002 ter 2002/2003 se začne izvajati pouk po programu osnovne šole v skladu s tem zakonom za vse učence 6. razreda na šolah, ki imajo dovoljenje ministra in soglasje staršev.

V šolskem letu 2003/2004 se prične izvajati program iz prejšnjega odstavka za vse učence v državi, ki so vpisani v 6. razred osnovne šole.

108. člen

(zaključno preverjanje znanja)

Učenci, ki so pričeli obiskovati 1. razred osnovne šole najkasneje v šolskem letu 1997/1998 opravljajo zaključno preverjanje znanja v skladu s tem zakonom prostovoljno.

109. člen

(izpolnitev osnovnošolske obveznosti)

Kdor je izpolnil osnovnošolsko obveznost po predpisih, veljavnih do uveljavitve tega zakona, jo je izpolnil tudi v skladu s tem zakonom.

110. člen

(podzakonski predpisi)

Podzakonske predpise po tem zakonu sprejme minister v enem letu po uveljavitvi tega zakona.

Do uveljavitve predpisov iz prejšnjega odstavka se uporabljajo do sedaj veljavni izvršilni predpisi, razen določb, ki so v nasprotju s tem zakonom, in sicer:

-       pravilnik o šolskem koledarju za osnovne šole (Uradni list SRS, št. 20/80, 24/81, 24/83, 36/85, 36/86 in Uradni list RS, št. 22/90, 24/91-I in 36/93),

-       pravilnik o ocenjevanju in napredovanju učencev v osnovni šoli (Uradni list SRS, št. 20/80, 1/82 in 38/89),

-       pravilnik o pedagoški dokumentaciji v osnovni šoli (Uradni list SRS, št. 20/80, 16/82, 7/87 in Uradni list RS, št. 44/92),

-       pravilnik o dokumentaciji za nostrifikacijo v tujini pridobljenih šolskih spričeval (Uradni list SRS, št. 34/84 in 36/84),

-       pravilnik o stalnem izobraževanju in izpopolnjevanju delavcev v vzgojno-varstvenih organizacijah in osnovnih šolah (Uradni list SRS, št. 20/80),

-       sklep o sprejemu smernic za delo osnovnih šol in učnih načrtov za pouk fakultativnih predmetov (Uradni list SRS, št. 35/82) in

-       sklep o delu programa življenja in dela osnovne šole (Uradni list SRS, št. 18/83).

111. člen

(predpisi, ki prenehajo veljati)

Z uveljavitvijo tega zakona preneha veljati zakon o osnovni šoli (Uradni list SRS, št. 5/80, 29/86, 31/86 in Uradni list RS, št. 12/91-I) razen določb, ki so vezane na izvajanje programa življenja in dela osnovne šole in se uporabljajo za učence, ki se v ta program vpisujejo do šolskega leta 2003/2004 in prenehajo veljati, ko ti učenci zaključijo osnovnošolsko izobraževanje oziroma izpolnijo osnovnošolsko obveznost.

112. člen

(veljavnost zakona)

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.