Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače.
Neuradno prečiščeno besedilo Zakona o minimalni plači obsega:
- Zakon o minimalni plači – ZMinP (Uradni list RS, št. 13/10 z dne 22. 2. 2010),
- Zakon o dopolnitvi Zakona o minimalni plači – ZMinP-A (Uradni list RS, št. 92/15 z dne 4. 12. 2015),
- Zakon o spremembah Zakona o minimalni plači – ZMinP-B (Uradni list RS, št. 83/18 z dne 24. 12. 2018).
ZAKON
O MINIMALNI PLAČI (ZMinP)
(neuradno prečiščeno besedilo št. 2)
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina zakona)
Ta zakon določa pravico do minimalne plače, njeno višino in pogoje, pod katerimi se lahko izplačuje prehodni znesek minimalne plače ter način njenega določanja in objave.
2. člen
(opredelitev pravice do minimalne plače)
(1) Delavka oziroma delavec (v nadaljevanju besedila: delavec), ki pri delodajalcu v Republiki Sloveniji dela poln delovni čas, ima pravico do plačila za opravljeno delo najmanj v višini minimalne plače, določene v skladu s tem zakonom.
(2) Minimalna plača je mesečna plača za delo opravljeno v polnem delovnem času.
(3) Dodatki, določeni z zakoni in drugimi predpisi ter s kolektivnimi pogodbami, del plače za delovno uspešnost in plačilo za poslovno uspešnost, dogovorjeno s kolektivno pogodbo ali pogodbo o zaposlitvi, se ne vštevajo v minimalno plačo.
(4) Delavec, ki dela krajši delovni čas, ima pravico do sorazmernega dela minimalne plače.
3. člen
(določitev minimalne plače)
(1) Minimalna plača se določi kot seštevek zneska minimalnih življenjskih stroškov, povišanih za 20 % ter zneska davkov in obveznih prispevkov za socialno varnost za delavca, ki v davčnem letu, v katerem se določi višina minimalne plače, ne uveljavlja olajšav za vzdrževane družinske člane skladno z zakonom, ki ureja dohodnino, in ki razen minimalne plače in regresa, določenega z zakonom, nima drugih obdavčljivih dohodkov, ki bi vplivali na višino splošne olajšave.
(2) Upoštevaje rast cen življenjskih potrebščin, gibanje plač, gospodarske razmere oziroma gospodarsko rast in gibanje zaposlenosti se lahko minimalna plača določi v znesku, ki je višji od zneska iz prejšnjega odstavka.
(3) Znesek iz prejšnjega odstavka ne sme biti višji od seštevka zneska minimalnih življenjskih stroškov, povišanih za 40 % ter zneska davkov in obveznih prispevkov za socialno varnost za delavca, ki v davčnem letu, v katerem se določi višina minimalne plače, ne uveljavlja olajšav za vzdrževane družinske člane skladno z zakonom, ki ureja dohodnino, in ki razen minimalne plače in regresa, določenega z zakonom, nima drugih obdavčljivih dohodkov, ki bi vplivali na višino splošne olajšave.
4. člen
(višina minimalne plače)
Višino minimalne plače na podlagi prejšnjega člena zakona določi ministrica oziroma minister, pristojen za delo, in ga objavi v Uradnem listu Republike Slovenije najkasneje v roku treh mesecev po spremembi zneska minimalnih življenjskih stroškov, določenega z zakonom, ki ureja socialnovarstvene prejemke.
5. člen
(redno usklajevanje minimalne plače)
(1) Minimalna plača se enkrat letno uskladi najmanj z rastjo cen življenjskih potrebščin. Za uskladitev minimalne plače se uporabi uradni podatek Statističnega urada Republike Slovenije o medletni rasti cen življenjskih potrebščin decembra preteklega leta glede na december predpreteklega leta.
(2) Znesek minimalne plače, določen po prejšnjem odstavku, velja za plačilo dela, opravljenega od 1. januarja tekočega leta dalje.
6. člen
(pristojnost določanja zneska minimalne plače in način objave)
Znesek minimalne plače v skladu z drugim odstavkom 3. člena in 5. členom tega zakona določi ministrica oziroma minister, pristojen za delo, po predhodnem posvetu s socialnimi partnerji in ga objavi v Uradnem listu Republike Slovenije najkasneje do 31. januarja tekočega leta.
7. člen
(nadzor)
Nadzor nad izvajanjem določb tega zakona opravlja Inšpektorat Republike Slovenije za delo (v nadaljevanju besedila: inšpektorat za delo).
II. KAZENSKE DOLOČBE
8. člen
(kazenske določbe)
(1) Z globo od 3.000 eurov do 20.000 eurov se kaznuje delodajalec:
- ki delavcu ne izplača plače v skladu s 4. in 5. členom tega zakona, razen v primeru postopnega prehoda na določeno višino minimalne plače na podlagi sklenjenega sporazuma v skladu z 9. in 10. členom tega zakona;
- ki v primeru postopnega prehoda na določeno višino minimalne plače na podlagi sklenjenega sporazuma ne izplača plače v skladu z 9. in 10. členom tega zakona.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek se manjši delodajalec, ki zaposluje deset ali manj delavcev in stori prekršek iz prejšnjega odstavka, kaznuje z globo od 1.500 eurov do 8.000 eurov.
(3) Z globo od 1.000 eurov do 2.000 eurov se kaznuje odgovorna oseba delodajalca – pravne osebe ter odgovorna oseba v državnem organu ali samoupravni lokalni skupnosti, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
Zakon o minimalni plači – ZMinP (Uradni list RS, št. 13/10) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:
»III. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
9. člen
(pogoji za postopen prehod na določeno višino minimalne plače)
(1) Delodajalec, pri katerem bi izplačevanje minimalne plače, v višini določeni v skladu s tem zakonom, povzročilo velike izgube in ogrozilo obstoj podjetja ali imelo za posledico odpovedi pogodb o zaposlitvi iz poslovnih razlogov večjemu številu delavcev, lahko v prehodnem obdobju, ki ne sme trajati dlje kot do 31. 12. 2011, postopno preide na izplačilo minimalne plače v višini, določeni v skladu s tem zakonom.
(2) O postopnem prehodu, z določitvijo natančne dinamike prehoda, se je delodajalec iz prejšnjega odstavka v roku dveh mesecev po uveljavitvi tega zakona dolžan posvetovati in skleniti pisni sporazum s sindikatom pri delodajalcu, kot je opredeljen v zakonu, ki ureja delovna razmerja, če tega ni, pa s svetom delavcev ali z delavci na zboru delavcev.
(3) Z namero sklenitve sporazuma in s sklenjenim sporazumom mora delodajalec seznaniti inšpektorat za delo.
10. člen
(način prehoda na določeno višino minimalne plače)
(1) V primeru sklenitve pisnega sporazuma v skladu z drugim odstavkom prejšnjega člena, je dolžan delodajalec upoštevati, da plačilo ne sme biti nižje od prehodnega zneska minimalne plače, ki je:
- za delo opravljeno od prvega dne naslednjega meseca po uveljavitvi tega zakona dalje, 654,69 eurov;
- za delo opravljeno od 1. januarja 2011 dalje pa 685,25 eurov, povečanih za rast cen življenjskih potrebščin v letu 2010, po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije.
(2) V času posvetovanja v skladu z drugim odstavkom prejšnjega člena, vendar ne dlje kot dva meseca po uveljavitvi tega zakona, mora delodajalec pri izplačilu plač upoštevati prehodni znesek minimalne plače, najmanj v višini, določeni v prvi alineji prejšnjega odstavka.
(3) Znesek iz druge alineje prvega odstavka tega člena, določi ministrica oziroma minister, pristojen za delo, po predhodnem posvetovanju s socialnimi partnerji in ga objavi v Uradnem listu Republike Slovenije najkasneje do 31. januarja 2011.
11. člen
(prenehanje veljavnosti)
Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati Zakon o določitvi minimalne plače (Uradni list RS, št. 114/06 in 36/08), razen 4. člena, ki velja do spremembe predpisa, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
12. člen
(veljavnost)
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Zakon o dopolnitvi Zakona o minimalni plači – ZMinP-A (Uradni list RS, št. 92/15) vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo:
»PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA
2. člen
(začetek obračunavanja minimalne plače)
Minimalna plača se začne obračunavati v skladu s tem zakonom za plačilo dela, opravljenega od 1. januarja 2016.
3. člen
(veljavnost zakona)
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Zakon o spremembah Zakona o minimalni plači – ZMinP-B (Uradni list RS, št. 83/18) vsebuje naslednje prehodne in končno določbo:
»PREHODNE IN KONČNA DOLOČBA
5. člen
(višina minimalne plače v prehodnem obdobju)
(1) Minimalna plača se začne obračunavati v skladu s tretjim odstavkom 2. člena zakona za plačilo dela, opravljenega od 1. januarja 2020 dalje.
(2) Minimalna plača znaša:
- za plačilo dela, opravljenega od 1. januarja 2019 do 31. decembra 2019, 886,63 evrov,
- za plačilo dela, opravljenega od 1. januarja 2020 do 31. decembra 2020, 940,58 evrov,
- za plačilo dela, opravljenega od 1. januarja 2021 dalje, kot določa 3. člen zakona.
6. člen
(kazenske določbe v prehodnem obdobju)
(1) Z globo od 3.000 eurov do 20.000 eurov se kaznuje delodajalec, ki delavcu ne izplača plače v skladu s prejšnjim členom.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek se manjši delodajalec, ki zaposluje deset ali manj delavcev in stori prekršek iz prejšnjega odstavka, kaznuje z globo od 1.500 eurov do 8.000 eurov.
(3) Z globo od 1.000 eurov do 2.000 eurov se kaznuje odgovorna oseba delodajalca – pravne osebe ter odgovorna oseba v državnem organu ali samoupravni lokalni skupnosti, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
7. člen
(podaljšanje uporabe zakona)
Do uveljavitve tega zakona se uporabljajo določbe Zakona o minimalni plači (Uradni list RS, št. 13/10 in 92/15).
8. člen
(začetek veljavnosti)
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.