Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače.
Neuradno prečiščeno besedilo Pravilnika o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost obsega:
- Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS, št. 141/06 z dne 30. 12. 2006),
- Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS, št. 52/07 z dne 12. 6. 2007),
- Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS, št. 120/07 z dne 27. 12. 2007),
- Pravilnik o spremembah Pravilnika o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS, št. 21/08 z dne 29. 2. 2008),
- Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS, št. 123/08 z dne 29. 12. 2008),
- Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS, št. 105/09 z dne 21. 12. 2009),
- Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS, št. 27/10 z dne 2. 4. 2010),
- Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS, št. 104/10 z dne 23. 12. 2010),
- Pravilnik o spremembi Pravilnika o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS, št. 110/10 z dne 31. 12. 2010),
- Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS, št. 82/11 z dne 17. 10. 2011),
- Pravilnika o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS, št. 106/11 z dne 27. 12. 2011),
- Pravilnik o spremembah Pravilnika o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS, št. 108/11 z dne 29. 12. 2011),
- Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS, št. 102/12 z dne 21. 12. 2012),
- Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS, št. 54/13 z dne 24. 6. 2013),
- Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS, št. 85/14 z dne 28. 11. 2014),
- Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS, št. 95/14 z dne 29. 12. 2014),
- Pravilnik o dopolnitvah Pravilnika o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS, št. 39/16 z dne 3. 6. 2016),
- Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS, št. 45/16 z dne 27. 6. 2016),
- Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS, št. 86/16 z dne 29. 12. 2016),
- Pravilnik o spremembah Pravilnika o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS, št. 50/17 z dne 15. 9. 2017),
- Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS, št. 84/18 z dne 28. 12. 2018),
- Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS, št. 77/19 z dne 20. 12. 2019),
- Pravilnik o dopolnitvi Pravilnika o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS, št. 58/21 z dne 14. 4. 2021),
- Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS, št. 205/21 z dne 29. 12. 2021),
- Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS, št. 16/22 z dne 9. 2. 2022),
- Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS, št. 82/22 z dne 15. 6. 2022),
- Pravilnik o spremembah Pravilnika o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS, št. 17/23 z dne 10. 2. 2023),
- Pravilnik o spremembah in dopolnitvi Pravilnika o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS, št. 133/23 z dne 27. 12. 2023),
- Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS, št. 112/24 z dne 27. 12. 2024),
- Pravilnik o pogojih in načinu oprostitve davkov za diplomatska predstavništva, konzulate, agencije in organe Evropske unije ter mednarodne organizacije v skladu z mednarodnimi pogodbami, ki zavezujejo Republiko Slovenijo (Uradni list RS, št. 15/25 z dne 12. 3. 2025),
- Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS, št. 110/25 z dne 24. 12. 2025).
PRAVILNIK
o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost
(neuradno prečiščeno besedilo št. 30)
I. SPLOŠNA DOLOČBA
1. člen
(Vsebina)
Ta pravilnik podrobneje ureja izvajanje Zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 18/11, 78/11, 38/12, 83/12, 86/14, 90/15, 77/18, 59/19, 72/19, 196/21 – ZDOsk, 3/22, 29/22 – ZUOPDCE, 40/23 – ZDavPR-B, 122/23 in 104/24; v nadaljnjem besedilu: ZDDV-1).
II. DAVČNI ZAVEZANCI
2. člen
(Splošno)
(1) Davčni zavezanec je vsaka oseba (pravna ali fizična) iz prvega odstavka 5. člena ZDDV-1, ne glede na to, ali je vpisana v sodni register oziroma drug ustrezen register ali predpisano evidenco.
(2) Fizična oseba, ki opravlja dejavnost deloma neodvisno (samostojno) in deloma odvisno (nesamostojno), je davčni zavezanec v delu, ki se nanaša na neodvisno dejavnost.
(3) Davčni zavezanec je tudi oseba, ki v Sloveniji nima sedeža svoje dejavnosti niti stalne poslovne enote niti stalnega ali običajnega prebivališča (v nadaljevanju: davčni zavezanec, ki nima sedeža v Sloveniji), ki opravlja ekonomsko dejavnost, opredeljeno v drugem odstavku 5. člena ZDDV-1.
(4) Za namene opredelitve skupine za DDV iz prvega odstavka 5.a člena ZDDV-1 je stalna poslovna enota, ki jo ima davčni zavezanec na ozemlju Slovenije, podružnica podjetja, ustanovljenega v drugi državi članici ali tretji državi, vpisana v sodni register v Sloveniji.
(5) Šteje se, da davčni zavezanci opravljajo pretežno istovrstne dejavnosti iz točke a) tretjega odstavka 5.a člena ZDDV-1, če opravljajo primarne dejavnosti, ki spadajo v isti oddelek Standardne klasifikacije dejavnosti (označen z dvomestno številčno oznako).
(6) Šteje se, da so davčni zavezanci iz četrtega odstavka 5.a člena ZDDV-1 v celoti ali delno pod istim upravljanjem, če imajo davčni zavezanci vsaj enega skupnega člana upravljanja.
(7) Šteje se, da davčni zavezanci iz četrtega odstavka 5.a člena ZDDV-1 poslujejo po enotni strategiji upravljanja, če davčni zavezanec predpiše strategijo upravljanja, po kateri morajo delovati uprave drugih davčnih zavezancev.
3. člen
(Davčni zavezanec, ki nima sedeža v Sloveniji)
(1) Podružnica, prek katere opravlja dejavnost v Sloveniji davčni zavezanec, ki nima sedeža v Sloveniji, nastopa v imenu in za račun davčnega zavezanca, ki nima sedeža v Sloveniji, pri čemer mora uporabljati firmo matičnega podjetja, njegov sedež in svoje ime.
(2) Davčni zavezanec, ki nima sedeža v Sloveniji, ima pa sedež v drugi državi članici, lahko uveljavi oprostitev plačila DDV ob uvozu blaga v skladu z drugim odstavkom 50. člena ZDDV-1 le, če se identificira za namene DDV ali če imenuje davčnega zastopnika.
(3) Davčni zavezanec, ki nima sedeža v Sloveniji, ima pa sedež v tretji državi ali na tretjem ozemlju, lahko uveljavi oprostitev plačila DDV ob uvozu blaga v skladu z drugim odstavkom 50. člena ZDDV-1 le, če se identificira za namene DDV in če imenuje davčnega zastopnika, ki za njegov račun izpolnjuje obveznosti iz naslova DDV.
4. člen
(Davčni zastopnik)
(1) Davčni zavezanec, ki nima sedeža v Sloveniji, lahko za davčnega zastopnika imenuje pravno ali fizično osebo, ki:
- opravlja dejavnost v skladu z drugim odstavkom 5. člena ZDDV-1;
- ima sedež oziroma stalno bivališče v Sloveniji in
- je identificirana za namene DDV v skladu z 79. členom ZDDV-1.
(2) Davčni zastopnik iz prejšnjega odstavka ne more biti podružnica tuje osebe.
(3) Davčni zastopnik v imenu davčnega zavezanca, ki nima sedeža v Sloveniji, izpolnjuje obveznosti in uveljavlja pravice iz naslova DDV (sestavlja in predlaga obračune DDV, plačuje DDV, vlaga zahtevke za vračilo presežka odbitka DDV itd.).
(4) Če istega davčnega zastopnika imenuje več davčnih zavezancev, ki nimajo sedeža v Sloveniji, tak davčni zastopnik predlaga davčnemu organu obračune DDV in izpolnjuje druge obveznosti oziroma uveljavlja pravice iz naslova DDV za vsakega davčnega zavezanca posebej.
(5) Davčni zavezanec, ki nima sedeža v Sloveniji, mora davčnemu zastopniku za potrebe izpolnjevanja obveznosti iz naslova DDV poslati po en izvod izdanih računov, na katerih je poleg drugih predpisanih podatkov v skladu s 17. točko 82. člena ZDDV-1 navedeno tudi ime, naslov in identifikacijska številka za DDV davčnega zastopnika.
(6) Davčni organ lahko, v skladu z zakonom, ki ureja davčni postopek, od davčnega zavezanca, ki nima sedeža v Sloveniji, zahteva predložitev ustreznega instrumenta zavarovanja plačila davčne obveznosti. Davčni organ lahko sprejme instrument zavarovanja plačila davčne obveznosti tudi od davčnega zastopnika, če ima za tako predložitev davčni zastopnik pooblastilo davčnega zavezanca, ki nima sedeža v Sloveniji.
(7) Če davčni organ ugotovi, da davčni zastopnik ne izpolnjuje obveznosti iz naslova DDV, mu lahko prepove nadaljnje zastopanje.
(8) Davčni organ vodi o davčnih zastopnikih posebno evidenco.
(9) Ta člen se ne nanaša na dobave blaga in storitev, v zvezi s katerim je plačnik DDV izključno prejemnik blaga ali storitev.
4.a člen
(Davčni zastopnik, solidarno odgovoren za plačilo DDV od uvoza blaga)
(1) Davčni zastopnik, ki je v skladu s sedmim odstavkom 77. člena ZDDV-1 solidarno odgovoren za plačilo DDV od uvoza blaga, mora pred začetkom zastopanja davčnemu organu predložiti pooblastilo prejemnika blaga za zastopanje z izjavo davčnega zastopnika, da brezpogojno prevzema solidarno odgovornost za plačilo DDV od uvoza blaga za določeno obdobje.
(2) Določbe prvega, drugega, šestega in sedmega odstavka prejšnjega člena veljajo tudi za davčnega zastopnika iz prvega odstavka tega člena.
(3) Davčni zavezanci, ki obračunavajo DDV le od pridobitev blaga znotraj Unije oziroma obračunavajo DDV le od prejetih storitev oziroma davčni zavezanci iz 94. člena ZDDV-1, ki so identificirani za namene DDV na podlagi četrtega odstavka 78. člena ZDDV-1, ne morejo biti davčni zastopniki iz prvega odstavka tega člena.
(4) Davčni zavezanec, ki nima sedeža v Sloveniji, za določeno davčno obdobje imenuje le enega davčnega zastopnika, solidarno odgovornega za plačilo DDV.
(5) Davčni zastopnik predloži pooblastilo za zastopanje s svojo izjavo iz prvega odstavka tega člena v elektronski obliki prek sistema eDavki na obrazcu Pooblastilo za davčno zastopanje v skladu s 77. členom ZDDV-1, ki je v Prilogi XVI tega pravilnika in njegov sestavni del.
III. OBDAVČLJIVE TRANSAKCIJE
5. člen
(Popravilo stvari, opustitev in dopustitev dejanja)
(1) Popravilo stvari, opustitev in dopustitev nekega dejanja štejejo za opravljanje storitev.
(2) Opustitev dejanja pomeni predvsem odrekanje konkuriranju na trgu in prenehanje opravljanja dejavnosti. Dopustitev dejanja med drugim pomeni tudi dovolitev uporabe premičnih oziroma nepremičnih stvari in premoženjskih pravic.
6. člen
(Uporaba naročnikovega materiala)
(1) Če naročnik izroči proizvajalcu material zaradi predelave, obdelave, dodelave ali izdelave določenega izdelka, ta izročitev ne šteje za dobavo blaga po ZDDV-1.
(2) Če proizvajalec iz prvega odstavka tega člena ne porabi vsega materiala, ki mu ga je izročil naročnik, in mu neporabljenega materiala ne vrne, se šteje, da je naročnik v tem delu opravil dobavo materiala proizvajalcu.
7. člen
(Zamenjava)
(1) Pri zamenjavi blaga ali storitev se šteje, da je vsak dobavitelj oziroma izvajalec storitev opravil obdavčljivo dobavo.
(2) Zamenjava vračljive embalaže se ne šteje za zamenjavo blaga, če dobavitelj blaga v vračljivi embalaži spremlja zamenjavo polne embalaže za prazno le evidenčno v skladu z uzancami o vračanju in prevzemanju vračljive embalaže.
(3) Če dobavitelj zamenja blago z drugim blagom iste vrste, enake količine, enake trgovske kakovosti in tehničnih karakteristik in ostane davčna osnova nespremenjena se šteje, da je bila opravljena prvotno nameravana dobava blaga, ki se šteje za obdavčljivo dobavo.
8. člen
(Prenos podjetja)
(1) Pri prenosu podjetja ali dela podjetja na drugega davčnega zavezanca se šteje, da dobava blaga ni bila opravljena samo, če prevzemnik podjetja ali dela podjetja, identificiran za namene DDV, kot pravni naslednik prenosnika nadaljuje dejavnost.
(2) Prejšnji odstavek se nanaša tudi na samostojne podjetnike in na druge osebe, ki opravljajo dejavnost po drugem odstavku 5. člena ZDDV-1.
(3) Prvi odstavek tega člena vključuje tudi statusna preoblikovanja družb, če so opravljena pod pogoji iz tega člena.
(4) Določbi prvega in drugega odstavka tega člena se smiselno uporabljata tudi pri prenosu dejavnosti na pravnega naslednika v primeru smrti davčnega zavezanca.
9. člen
(Stvarni vložki)
(1) Če davčni zavezanec prispeva v osnovni kapital drugega davčnega zavezanca stvarni vložek, se šteje, da dobava blaga ni bila opravljena.
(2) Če se stvarni vložek iz prejšnjega odstavka uporablja za druge namene kakor za tiste, za katere ima prevzemnik pravico do odbitka DDV, mora prevzemnik stvarnega vložka plačati DDV v skladu s pravili, ki veljajo za obračun DDV od uporabe blaga in storitev za zasebne namene.
10. člen
(Likvidacija in stečaj)
(1) Dobave blaga in storitev, opravljene v postopku likvidacije in v postopku stečaja, se štejejo za obdavčljivo dobavo blaga in storitev.
(2) Prvi odstavek tega člena se nanaša tudi na unovčenje stečajne mase (premoženja) stečajnega dolžnika, razen prodaje premoženja, ki je poslovna celota, kot je opredeljena z zakonom, ki ureja finančno poslovanje pravnih oseb, postopke zaradi insolventnosti nad pravnimi in fizičnimi osebami ter postopke prisilnega prenehanja pravnih oseb.
11. člen
(Prodaja blaga v postopku izvršbe)
(1) Če z zakonom pooblaščeni organ v postopku izvršbe proda blago, se šteje, da je dolžnik blago neposredno dobavil kupcu.
(2) DDV na dokumentu o prodaji blaga v imenu dolžnika obračuna organ, ki vodi postopek izvršbe.
12. člen
(Zastava stvari in ustanovitev zastavne pravice)
(1) Izročitev stvari v zastavo in ustanovitev zastavne pravice se ne štejeta za dobavo blaga oziroma storitev.
(2) Če zastavni upnik ali nekdo tretji, ki sta ga sporazumno določila zastavitelj in zastavni upnik, uporablja zastavljeno stvar proti plačilu, se taka uporaba šteje za obdavčljivo dobavo.
(3) Če zastavni upnik zastavljene stvari ne proda, nanj pa preide lastninska pravica na zastavljeni stvari, se šteje, da je opravljena dobava blaga, ki jo izvede zastavitelj zastavnemu upniku.
13. člen
(Odškodnina, delna izpolnitev pogodbe)
(1) Od odškodnin se ne obračunava in ne plačuje DDV.
(2) Za odškodnino iz prejšnjega odstavka se šteje predvsem:
- dobava, ki jo dobavitelj opravi kot povračilo za škodo, nastalo na podlagi prejšnje dobave, če dobavitelj odgovarja za škodo in njene posledice na podlagi zakona ali pogodbe;
- zamudne obresti, ki jih davčni zavezanec zaračunava svojim dolžnikom do višine predpisanih zamudnih obresti, in stroški opomina;
- pogodbene kazni;
- povračila škode zaradi razveljavitve pogodbe, če plačnik za to ni pridobil nobenega blaga oziroma ni prejel nobene storitve.
(3) Če se pogodba izpolni delno, je predmet DDV ta delna izpolnitev.
14. člen
(Zamenjava blaga v garancijskem roku)
(1) Če dobavitelj v garancijskem roku zamenja dobavljeno blago z drugim blagom iste vrste, enake trgovske kakovosti in tehničnih značilnosti, se ta dobava ne šteje za obdavčljivo dobavo.
(2) Če da dobavitelj iz prejšnjega odstavka v zameno drugo blago manjše ali večje vrednosti, te razlike zmanjšujejo oziroma povečujejo davčno osnovo.
15. člen
(Donacije)
Znesek, ki ga davčni zavezanec izplača osebam, ki so v skladu s predpisi ustanovljene za opravljanje humanitarne, kulturne, znanstvene, zdravstvene, socialnovarstvene, vzgojno-izobraževalne, športne, verske ali sindikalne dejavnosti in ne gre za plačilo za opravljeno dobavo blaga oziroma storitev, ni predmet DDV.
16. člen
(Članarine)
(1) Od članarin se ne obračunava DDV, če prejeta članarina ne predstavlja plačila za opravljanje enakih ali podobnih transakcij, kot jih v okviru dejavnosti iz drugega odstavka 5. člena ZDDV-1 opravlja drug davčni zavezanec.
(2) Če oseba iz petega odstavka 5. člena ZDDV-1, ki prejema članarino, opravlja izključno dejavnost oziroma transakcije, navedene v petem odstavku 5. člena ZDDV-1, članarina ni predmet DDV. Če oseba, ki prejema članarino, opravlja dejavnost iz drugega odstavka 5. člena ZDDV-1 in hkrati opravlja dejavnost oziroma transakcije, navedene v petem odstavku 5. člena ZDDV-1, se obračuna DDV od dela članarine, ki se nanaša na obdavčeno dejavnost.
(3) Od članarin, ki jih prejemajo nepridobitne organizacije iz 11. točke prvega odstavka 42. člena ZDDV-1, se DDV ne plačuje, če ni verjetno, da oprostitev DDV vodi k izkrivljanju konkurence, razen če članarina predstavlja plačilo za dobavo blaga oziroma storitev iz drugega odstavka 42. člena ZDDV‑1.
(4) Če članarino prejme davčni zavezanec, ki izpolnjuje pogoje iz prvega odstavka 43. člena ZDDV-1, lahko uveljavlja oprostitev plačila DDV tudi od članarin, razen če članarina predstavlja plačilo za dobavo blaga oziroma storitev iz drugega odstavka 42. člena ZDDV-1.
17. člen
(Primanjkljaj blaga)
Primanjkljaj blaga se šteje za dobavo blaga v skladu s 7. členom ZDDV-1, razen:
- primanjkljaja in uničenj, nastalih zaradi višje sile;
- primanjkljaja, ki je neločljivo povezan s procesom izdelave in predelave blaga;
- primanjkljaja in uničenja iz naslova kala, razsipa, razbitja in okvare blaga, ki sta neločljivo povezana s skladiščenjem in prevozom blaga v dejanskem obsegu, ki pa ne sme biti večji od običajnega, ki ga določi pristojno združenje;
- primanjkljaja oziroma izgub, nastalih zaradi tatvine oziroma kraje, če je o tem sestavljen zapisnik policijske uprave.
18. člen
(Uvoz blaga)
Uvoz blaga, ki je predmet DDV, zajema zakonit in nezakonit vnos blaga, ne glede na namen vnosa blaga v Unijo.
19. člen
(Neunijsko blago)
(1) Predmet DDV je tudi dobava neunijskega blaga, če so izpolnjeni pogoji iz 3. člena ZDDV-1.
(2) Če je za dobavo neunijskega blaga predpisana oprostitev plačila DDV, se ta oprostitev nanaša na dobavo neunijskega blaga v Sloveniji in na pridobitev neunijskega blaga znotraj Unije.
20. člen
(Trošarinski izdelki)
(1) Obveznost za obračun in plačilo DDV od trošarinskih izdelkov v skladu z 2.c) točko prvega odstavka 3. člena ZDDV-1, ki jih pridobi davčni zavezanec, ki ni identificiran za namene DDV, ali pravna oseba, ki ni davčni zavezanec, nastane, tudi če vrednost teh izdelkov, ki jih pridobi v koledarskem letu, ne presega zneska iz drugega odstavka 4. člena ZDDV-1.
(2) Če trošarinske izdelke pridobiva davčni zavezanec, identificiran za namene DDV, je taka pridobitev predmet DDV v skladu z 2.a) točko prvega odstavka 3. člena ZDDV-1.
21. člen
(črtan)
22. člen
(Pridobitev blaga znotraj Unije – točka d) prvega odstavka 4. člena ZDDV-1)
Oseba iz točke d) prvega odstavka 4. člena ZDDV-1, ki pridobiva blago znotraj Unije, mora, ob izpolnjevanju pogoja iz točke b) drugega odstavka 4. člena ZDDV-1, obračunati DDV od pridobitev blaga znotraj Unije že za pridobitev, s katero v tekočem koledarskem letu preseže vrednost pridobitev 10.000 eurov.
23. člen
(Pridobitev rabljenega prevoznega sredstva znotraj Unije)
(1) DDV se obračuna in plača od pridobitve rabljenega prevoznega sredstva iz druge države članice, če davčni zavezanec, ki je identificiran za namene DDV v Sloveniji, prevozno sredstvo pridobi pod pogoji iz drugega odstavka 93.a člena ZDDV-1.
(2) DDV se od pridobitve rabljenega prevoznega sredstva ne obračuna in ne plača, če je prodajalec:
- davčni zavezanec s sedežem v drugi državi članici in je od dobave prevoznega sredstva obračunal DDV od dosežene razlike v ceni po posebni ureditvi za rabljeno blago, ali
- fizična oseba, mali davčni zavezanec ali pravna oseba, ki ni davčni zavezanec, ki pri nabavi prevoznega sredstva, ki ga dobavi v Slovenijo, ni imel pravice do odbitka DDV v svoji državi članici.
(3) Davčni zavezanec iz prvega odstavka tega člena, ki pridobi rabljeno prevozno sredstvo iz druge države članice in to prevozno sredstvo ni namenjeno nadaljnji prodaji, pridobitev prijavi na obrazcu DDV-PPS, ki je Priloga I tega pravilnika in njegov sestavni del. Obrazec DDV-PPS davčni zavezanec predloži prek sistema eDavki.
(4) Davčni zavezanec, identificiran za namene DDV, ki pridobi rabljeno prevozno sredstvo zaradi nadaljnje prodaje in prevoznega sredstva ne registrira, ne predloži obrazca DDV-PPS.
24. člen
(Pridobitev novega prevoznega sredstva znotraj Unije)
(1) DDV se obračuna in plača od pridobitve novega prevoznega sredstva iz druge države članice, ki jo morajo davčnemu organu prijaviti osebe iz prvega odstavka 93.a člena ZDDV-1.
(2) Oseba, ki ni identificirana za namene DDV in pridobi novo prevozno sredstvo iz druge države članice, pridobitev prijavi na obrazcu DDV-PPS.
(3) Oseba, ki je identificirana za namene DDV, pridobitev novega prevoznega sredstva iz druge države članice prijavi na obrazcu DDV-PPS. DDV obračuna v skladu s splošno ureditvijo in izkaže DDV v obračunu DDV.
25. člen
(Prva uporaba novih prevoznih sredstev)
(1) Šteje se, da so bila kopenska motorna vozila iz prve alineje drugega odstavka 3. člena ZDDV-1 prvič dana v uporabo, ko:
- se je vozilo prvič registriralo za cestno uporabo v eni od držav članic ali
- je bilo vozilo dano na razpolago kupcu, če je bilo prepeljano iz države članice proizvajalca brez registracije za cestno uporabo v drugo državo članico ali
- je proizvajalec ali njegov koncesionar vozilo uporabil za demonstracijo vozila, če je bilo vozilo prepeljano iz države članice proizvajalca brez registracije za cestno uporabo v drugo državo članico ali
- je bil izdan račun, ki se nanaša na prvo dobavo, če davčni organ ne more ugotoviti nobene od okoliščin iz prejšnjih alinej.
(2) Šteje se, da so bila plovila iz druge alineje drugega odstavka 3. člena ZDDV-1 in zrakoplovi iz tretje alineje drugega odstavka 3. člena ZDDV-1 prvič dana v uporabo, ko:
- je proizvajalec dobavil plovilo ali zrakoplov prvemu kupcu ali
- je bilo plovilo ali zrakoplov prvič dano na uporabo kupcu ali
- je proizvajalec ali njegov koncesionar plovilo ali zrakoplov prvič uporabil za demonstracijo vozila ali
- je bilo plovilo ali zrakoplov prvič registrirano za uporabo v eni od držav članic ali
- je bil izdan račun, ki se nanaša na prvo dobavo, če davčni organ ne more ugotoviti nobene od okoliščin iz prejšnjih alinej.
26. člen
(Oproščene dobave novih prevoznih sredstev znotraj Unije)
(1) Davčni zavezanec, identificiran za namene DDV v Sloveniji, ki dobavi novo prevozno sredstvo v drugo državo članico kateri koli osebi, ki ni identificirana za namene DDV, izpolni obrazec DDV-DPS, ki je Priloga II tega pravilnika in je njegov sestavni del.
(2) Obrazec DDV-DPS izpolni tudi vsaka oseba iz tretjega odstavka 5. člena ZDDV-1, ki dobavi novo prevozno sredstvo pod pogoji iz 2. točke 46. člena ZDDV-1.
(3) Davčni zavezanec iz prvega odstavka tega člena predloži obrazec DDV-DPS davčnemu organu v elektronski obliki prek sistema eDavki v osmih dneh od dneva opravljene dobave.
(4) Oseba iz drugega odstavka tega člena predloži obrazec DDV-DPS davčnemu organu v kraju sedeža, stalnega oziroma običajnega prebivališča v osmih dneh od dneva opravljene dobave. Obrazec DDV-DPS se izpolni v treh izvodih (za pridobitelja, dobavitelja in davčni organ), v štirih izvodih pa le, če se obrazec potrebuje za registracijski organ.
(5) Oseba iz prejšnjega odstavka lahko obrazec DDV-DPS predloži davčnemu organu v elektronski obliki prek sistema eDavki.
(6) Davčni organ vodi evidenco dobav novih prevoznih sredstev iz tretjega in četrtega odstavka tega člena za namene izmenjave podatkov o dobavah novih prevoznih sredstev med državami članicami.
27. člen
(Tristranski posli)
Tristranski posli so verižni posli, v katerih sodelujejo trije davčni zavezanci, identificirani za namene DDV, vsak v svoji državi članici. Davčni zavezanec – dobavitelj blaga iz ene države članice izda račun za dobavo blaga znotraj Unije davčnemu zavezancu – pridobitelju blaga v drugi državi članici za blago, ki se neposredno odpošlje oziroma odpelje davčnemu zavezancu – prejemniku blaga v tretjo državo članico.
27.a člen
(Kuponi)
(1) Določbe 18.a, 18.b, 18.c in devetega odstavka 36. člena ZDDV-1 se ne uporabljajo za instrumente, ki imetniku zagotavljajo popust ob nakupu blaga in storitev, ne zagotavljajo pa mu pravice do prejema takšnega blaga ali storitev.
(2) Za kupone iz 18.a člena ZDDV-1 se za namene DDV ne štejejo vozovnice, vstopnice, potrdila o predplačilu za potovanja, ki jih izdajajo potovalne agencije in organizatorji potovanj po posebni ureditvi iz 97. člena ZDDV-1 ter poštne znamke, kolki in podobno.
IV. KRAJ OBDAVČLJIVIH TRANSAKCIJ
28. člen
(črtan)
29. člen
(črtan)
29.a člen
(Restavracijske storitve in storitve cateringa)
(1) Restavracijske storitve so storitve, ki se opravljajo v prostorih izvajalca storitev in obsegajo dobavo pripravljene ali nepripravljene hrane in/ali pijače za uporabo ljudi ter zadosten obseg pomožnih storitev, ki omogočajo njihovo takojšnje užitje.
(2) Storitve cateringa so storitve iz prejšnjega odstavka, ki se ne opravljajo v prostorih izvajalca storitev.
(3) Za restavracijske storitve in storitve cateringa ne štejejo:
- dobave pripravljene ali nepripravljene hrane (npr.: ponudba hrane kot »vzemi s seboj« v restavracijah, supermarketih in podobno);
- dobave, ki obsegajo le pripravo in prevoz hrane;
- v splošnem dobave, ki obsegajo pripravo in dostavo hrane in/ali pijače brez katerekoli druge pomožne storitve.
(4) V primerih iz prejšnjega odstavka je dobava hrane in/ali pijače brez spremljajočih storitev obravnavana kot dobava blaga, za katero se kraj obdavčitve določi v skladu z 19. do 21. členom ZDDV‑1.
(5) Če dobavi hrano in/ali pijačo en davčni zavezanec, pomožne storitve pa za istega prejemnika drug davčni zavezanec, se vsaka dobava obravnava ločeno.
29.b člen
(Najem prevoznih sredstev)
Čoln za razvedrilo iz 30.b člena ZDDV-1 je čoln, ki meri v dolžino manj kot 24 metrov in se pri najemniku uporablja za razvedrilo, šport ali rekreacijo.
29.c člen
(Poročilo in izjava o dobavah blaga in opravljanju storitev iz drugega odstavka 30.f člena ZDDV-1)
Davčni zavezanec pošlje poročilo in izjavo s podatki iz drugega odstavka 30.f člena ZDDV-1 v elektronski obliki, ki je dostopna v sistemu eDavki.
V. OBDAVČLJIVI DOGODEK IN OBVEZNOST OBRAČUNA DDV
30. člen
(Splošno)
(1) Rok plačila, odlog plačila ali kreditiranje dobave ne vplivajo na nastanek obveznosti obračuna DDV.
(2) Obveznost obračuna DDV pri odkupu zapadlih in nezapadlih terjatev z regresno pravico ali brez nastane v trenutku, ko prevzemnik terjatve prejme znesek, ki ga je izterjal nad zneskom, plačanem upniku, razen zneska, ki ustreza višini zakonitih zamudnih obresti.
31. člen
(Stvarni vložki)
Če davčni zavezanec uporabi stvarni vložek, od katerega ni bil obračunan DDV na podlagi drugega odstavka 9. člena tega pravilnika, za namene opravljanja dejavnosti, od katere se ne obračunava in plačuje DDV, nastane obveznost obračuna DDV v davčnem obdobju, v katerem začne uporabljati stvarni vložek za te namene.
32. člen
(Primanjkljaj blaga)
Davčna obveznost v zvezi s primanjkljajem blaga nastane na dan, ko je primanjkljaj ugotovljen.
33. člen
(Izročitev blaga po b) točki drugega odstavka 6. člena ZDDV-1)
Pri izročitvi blaga po b) točki drugega odstavka 6. člena ZDDV-1 nastane obveznost obračuna DDV za celotno vrednost blaga, in sicer v tistem davčnem obdobju, v katerem je blago izročeno.
34. člen
(Nevrnjena vračljiva embalaža)
(1) Pri zaračunavanju nevrnjene vračljive embalaže nastane obveznost obračuna DDV v obdobju, v katerem je bila embalaža zaračunana.
(2) Če se vračljiva embalaža vodi evidenčno, nastane v primeru prekinitve poslovnega sodelovanja med dobaviteljem blaga v vračljivi embalaži in uporabnikom ali uporabniki (na primer zaradi likvidacije, stečaja, prenehanja poslovanja, uničenja vračljive embalaže in podobno) obveznost obračuna DDV najpozneje zadnji dan davčnega obdobja, v katerem je bilo prekinjeno poslovno sodelovanje, ne da bi bila vračljiva embalaža vrnjena.
35. člen
(Uvoz blaga)
(1) V skladu s prvim, drugim in tretjim odstavkom 35. člena ZDDV-1 nastane davčna obveznost takrat, ko v skladu s carinskimi predpisi nastane obveznost obračuna carinskega dolga.
(2) Četrti odstavek 35. člena ZDDV-1 se uporabi vedno, ko bi obveznost obračuna carinskega dolga morala nastati v skladu s carinskimi predpisi, pa ne nastane, ker je za zadevno blago predpisana stopnja uvoznih dajatev “prosto”.
36. člen
(Predplačila pri pridobivanju in dobavah blaga znotraj Unije)
(1) Če davčni zavezanec izvrši plačilo, preden je opravljena pridobitev blaga znotraj Unije, ne nastane obveznost obračuna DDV.
(2) Če davčni zavezanec prejme plačilo, preden opravi dobavo blaga v drugo državo članico pod pogoji iz 46. člena ZDDV-1, ne nastane obveznost obračuna DDV.
36.a člen
(črtan)
36.b člen
(Predplačila v zvezi z uvozom ali izvozom blaga)
Če davčni zavezanec izvrši ali prejme plačilo v zvezi z uvozom ali izvozom blaga, ne nastane obveznost obračuna DDV.
36.c člen
(črtan)
Vi. DAVČNA OSNOVA
37. člen
(Neporabljen material)
Od neporabljenega materiala iz drugega odstavka 6. člena tega pravilnika se DDV obračunava in plačuje od tržne vrednosti tega materiala.
38. člen
(nabavna oziroma lastna cena blaga)
(1) Lastna cena po drugem in četrtem odstavku 36. člena ZDDV-1 se določa v skladu z računovodskimi standardi oziroma v skladu s predpisi o vodenju poslovnih knjig zasebnikov.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek je lastna cena oziroma nabavna cena blaga iz drugega odstavka 36. člena ZDDV-1 za donirano hrano, ki izpolnjuje pogoje za doniranje hrane po predpisih, ki urejajo kmetijstvo, enaka 0, če skupna vrednost donirane hrane davčnega zavezanca, ki donira hrano v tekočem letu ne presega 2% prihodkov, ugotovljenih po računovodskih predpisih za zadnje poslovno leto, zaključeno pred tekočim letom. Za obdobje, v katerem podatki o prihodkih za zadnje poslovno leto še niso na voljo, se začasno upoštevajo podatki o prihodkih, ugotovljeni po računovodskih predpisih za predzadnje poslovno leto. Ko so podatki o prihodkih za zadnje poslovno leto na voljo, se za izračun skupne vrednosti donirane hrane za celotno tekoče leto upoštevajo prihodki, ugotovljeni po računovodskih predpisih za zadnje poslovno leto. Pri davčnem zavezancu, ki šele začne poslovati, ali davčnem zavezancu, ki v zadnjem poslovnem letu ni imel prihodkov, skupna vrednost donirane hrane tega davčnega zavezanca v tekočem letu ne sme presegati 2% prihodkov, ki jih izračuna v odvisnosti od obsega pričakovanih poslov v tekočem poslovnem letu.
(3) Davčni zavezanec iz prejšnjega odstavka ugotovljene prihodke upošteva za določitev nabavne cene blaga ali podobnega blaga oziroma lastne cene blaga v tekočem koledarskem letu ne glede na to, kako je določeno poslovno leto.
38.a člen
(Celotni stroški iz tretjega odstavka 36. člena ZDDV-1 pri uporabi vozil za neposlovne namene)
(1) Pri uporabi motornega vozila, ki je del poslovnih sredstev davčnega zavezanca, za neposlovne namene (zasebne namene ali za zasebne namene njegovih zaposlenih ali kakršno koli uporabo za druge namene kot za namene opravljanja njegove dejavnosti), se celotni stroški iz tretjega odstavka 36. člena ZDDV-1 določijo z upoštevanjem števila kilometrov, prevoženih za neposlovne namene, ter najvišje neobdavčene višine povračila stroškov prevoza na službenem potovanju na prevožen kilometer pri uporabi lastnega prevoznega sredstva delojemalca, določene z uredbo, ki določa davčno obravnavo povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja za potrebe obdavčevanja z dohodnino.
(2) Pri izračunu celotnih stroškov pri uporabi vozila za neposlovne namene iz prejšnjega odstavka se upoštevajo:
- dejanski podatki o številu kilometrov, prevoženih za neposlovne namene,
ali
- število kilometrov, prevoženih za neposlovne namene, ki so ugotovljeni kot razlika med stanjem celotnih kilometrov in številom kilometrov, prevoženih za poslovne namene za obdobje za katerega davčni zavezanec ugotavlja celotne stroške pri uporabi vozila za neposlovne namene,
in
- najvišja neobdavčena višina povračila stroškov prevoza na službenem potovanju na prevožen kilometer, ki velja na zadnji dan obdobja, za katerega davčni zavezanec ugotavlja celotne stroške pri uporabi vozila za neposlovne namene.
(3) Davčni zavezanec celotne stroške pri uporabi vozil za neposlovne namene za koledarsko leto ugotovi najkasneje na dan 31. decembra koledarskega leta.
39. člen
(Finančne storitve)
(1) Davčna osnova za obračun DDV od storitev izterjave dolgov je vse, kar davčni zavezanec, ki opravi izterjavo, prejme za plačilo.
(2) Davčna osnova za obračun DDV od storitev faktoringa (pravi in nepravi faktoring) je enaka znesku (diskont, stroški, provizija), ki ga davčni zavezanec, prevzemnik terjatve (faktor), zaračuna upniku, razen zamudnih obresti.
(3) Davčna osnova za obračun DDV od storitev gospodarjenja z vrednostnimi papirji je plačilo (provizija), ne glede na to, na kakšen način je plačilo dogovorjeno.
(4) Davčna osnova za obračun DDV od storitev odkupa zapadlih in nezapadlih terjatev z regresno pravico ali brez nje je enaka znesku, ki ga davčni zavezanec, ki je prevzemnik terjatve, izterja nad zneskom, plačanim upniku, v kolikor ta znesek predstavlja plačilo za opravljeno storitev, razen zneska, ki ustreza višini zakonitih zamudnih obresti.
(5) Pri finančnem najemu obresti in drugih stroškov financiranja ni treba vštevati v davčno osnovo blaga, če sta dobava blaga in odobritev financiranja dogovorjeni in obračunani ločeno.
40. člen
(Davčna osnova pri pridobitvi novega prevoznega sredstva)
Davčno osnovo pri pridobitvi novega prevoznega sredstva sestavljajo skupni znesek, ki ga je oseba plačala za novo prevozno sredstvo, vključno z dodatno opremo, ki je bila vgrajena v novo prevozno sredstvo, preden je bilo novo prevozno sredstvo dobavljeno kupcu v Slovenijo, in druge dajatve in stroški iz petega odstavka 36. člena ZDDV-1.
41. člen
(Sprememba davčne osnove)
(1) Po osmem odstavku 36. člena ZDDV-1 se davčna osnova poveča, kadar je izvršeno višje plačilo od dogovorjenega, ne glede na razloge za višje plačilo.
(2) Po drugem odstavku 39. člena ZDDV-1 lahko davčni zavezanec zmanjša znesek DDV od naknadno priznanih popustov, kot so npr. superrabati in popusti zaradi slabše kakovosti blaga, če so bili dogovorjeni neposredno med dobaviteljem in prejemnikom.
(3) Če je prejemnik blaga ali storitev končni potrošnik, lahko davčni zavezanec, zmanjša davčno osnovo, če razpolaga z dokumentom, ki dokazuje prekinitev pogodbe oziroma odpoved dobave blaga oziroma storitve, in če dokaže, da je bila kupnina ali del kupnine vrnjen kupcu ali njeno plačilo odpuščeno.
42. člen
(Davčna osnova pri uvozu blaga)
(1) V skladu z b) točko drugega odstavka 38. člena ZDDV-1 se v davčno osnovo pri uvozu blaga vštevajo tisti dodatni stroški, ki so uvozniku neposredno zaračunani in katerih vrednost je v trenutku sprejema carinske deklaracije določena in dokazljiva na podlagi razpoložljivih listin.
(2) Če je bilo blago predmet carinskega skladiščenja, stroški skladiščenja in ohranjanja blaga med skladiščenjem pa niso izkazani ločeno in se zato vštevajo v carinsko vrednost blaga, se ti stroški vštevajo tudi v vrednost iz prvega odstavka 38. člena ZDDV-1.
(3) Če je bilo blago med carinskim skladiščenjem predmet običajnih ravnanj v skladu s carinskimi predpisi in se na zahtevo carinskega deklaranta vrednost teh postopkov ne všteva v carinsko vrednost blaga, se zahteva deklaranta upošteva tudi pri določanju vrednosti iz prvega odstavka 38. člena ZDDV-1.
(4) Če je bilo blago obdelano, dodelano, predelano ali popravljeno v okviru postopka aktivnega oplemenitenja, za oplemenitene proizvode pa nastane obveznost obračuna DDV pri uvozu, se za določitev davčne osnove po prvem odstavku 38. člena ZDDV-1 za plačilo DDV za uvoženo blago, vdelano v oplemeniteni proizvod, upošteva enaka metoda določitve deleža uvoženega blaga v oplemenitenem proizvodu, kakršna je bila v skladu s carinskimi predpisi uporabljena za določitev tega deleža zaradi izračuna višine carinskega dolga.
(5) Če je blago, katerega davčno osnovo je treba določiti, v prosti coni, stroški skladiščenja in ohranjanja blaga, medtem ko je blago v prosti coni, pa niso izkazani ločeno in se zato vštevajo v carinsko vrednost blaga, se ti stroški vštevajo tudi v vrednost iz prvega odstavka 38. člena ZDDV-1.
(6) Če je bilo blago v času, ko je bilo v prosti coni, v skladu s carinskimi predpisi predmet običajnih ravnanj in se na zahtevo carinskega deklaranta vrednost teh postopkov ne všteva v carinsko vrednost blaga, se zahteva deklaranta upošteva tudi pri določanju vrednosti iz prvega odstavka 38. člena ZDDV-1.
(7) V skladu z drugim in četrtim odstavkom 38. člena ZDDV-1 se dokazuje, da so v davčno osnovo vključeni posamezni elementi oziroma da so iz nje izključeni, z dokumenti, ki jih mora zadevna oseba predložiti carinskemu organu zaradi ugotavljanja carinske vrednosti blaga v skladu s carinskimi predpisi.
(8) Če so storitve, ki se opravijo na neunijskem blagu, medtem ko je blago v prosti coni ali v carinskem skladišču, oproščene plačila DDV v skladu s 57. členom ZDDV-1, deklarant, ne glede na prvi do osmi odstavek tega člena, ne more zahtevati, da se vrednost teh storitev izključi iz davčne osnove za obračun DDV od uvoza blaga.
(9) Če se za uvoz blaga, za katerega je bil izkazan obračunani DDV od uvoza blaga v obračunu DDV v skladu s šestim ali sedmim odstavkom 77. člena ZDDV-1, zahteva vložitev dopolnilne deklaracije in je ta bila vložena po roku za predložitev obračuna DDV za davčno obdobje, v katerem je bilo blago uvoženo, ter se davčna osnova za to uvoženo blago spremeni, se za davčno obdobje, v katerem je vložena dopolnilna deklaracija, davčna osnova določi kot razlika med davčno osnovo po dopolnilni deklaraciji in davčno osnovo po poenostavljeni deklaraciji.
43. člen
(Davčna osnova pri ponovnem uvozu blaga, ki je bilo v postopku pasivnega oplemenitenja)
(1) V skladu s petim odstavkom 38. člena ZDDV-1 se davčna osnova pri ponovnem uvozu blaga ugotovi v skladu s carinskimi predpisi, tako da se od carinske vrednosti ponovno uvoženega blaga odšteje vrednost začasno izvoženega blaga.
(2) Carinska vrednost ponovno uvoženega blaga in vrednost začasno izvoženega blaga se ugotovita v skladu s carinskimi predpisi.
(3) Če se v skladu s carinskimi predpisi carinska vrednost blaga, ki se ponovno uvaža, določa na podlagi stroškov popravila začasno izvoženega blaga, tako ugotovljena vrednost predstavlja tudi vrednost iz petega odstavka 38. člena ZDDV-1 za obračun DDV od uvoza blaga.
(4) Pri določitvi davčne osnove za obračun DDV od uvoza blaga, ki je bilo začasno izvoženo na pasivno oplemenitenje, se upoštevata tudi drugi in četrti odstavek 38. člena ZDDV-1.
44. člen
(Poenostavitve glede tečaja eura)
(1) Ne glede na sedmi odstavek 39. člena ZDDV-1 se davčni zavezanec lahko odloči, da bo pod pogoji iz tega člena za vse preračune vrednosti v tekočem mesecu uporabljal enoten mesečni tečaj.
(2) Mesečni tečaj iz prejšnjega odstavka je referenčni tečaj Evropske centralne banke, ki ga objavi Banka Slovenije predzadnjo sredo meseca pred mesecem, za katerega davčni zavezanec preračunava vrednosti.
(3) Če se referenčni tečaj Evropske centralne banke za posamezno valuto, ki ga uporablja v skladu z drugim odstavkom tega člena, spremeni za 1% ali več, mora davčni zavezanec ne glede na prvi odstavek tega člena uporabiti spremenjeni tečaj v tem mesecu. V tem primeru davčni zavezanec kot mesečni tečaj za preračun vrednosti v zvezi z davčnimi obveznostmi, ki nastanejo v okviru preostanka koledarskega meseca, uporablja referenčni tečaj Evropske centralne banke, ki ga objavi Banka Slovenije v sredo pred tednom, v katerem je zavezanec ugotovil, da so izpolnjeni pogoji za spremembo tečaja.
(4) Davčni zavezanec mora na zahtevo davčnega organa zagotoviti podatke o uporabljenih tečajih.
VII. STOPNJA DDV
45. člen
(Stopnje DDV)
(1) DDV se obračunava po stopnji 22%, 9,5% oziroma 5% od davčne osnove.
(2) Pri izračunu zneska DDV, ki je vsebovan v plačilu, se uporablja preračunana davčna stopnja, ki se izračuna na naslednji način:
| preračunana davčna stopnja = |
stopnja DDV x 100 |
| 100 + stopnja DDV |
(3) Preračunana stopnja 22% znaša 18,0328%, preračunana stopnja 9,5% znaša 8,6758%, preračunana stopnja 5 % znaša 4,7619 %.
(4) Če je za posamezno blago ob uvozu, glede na namen uporabe, mogoče uporabiti splošno ali nižjo davčno stopnjo, se lahko nižja davčna stopnja uporabi le, če davčni zavezanec blago uporabi za namen, za katerega je predpisana nižja davčna stopnja.
46. člen
(Predplačila)
(1) Od plačil, izvršenih v skladu s petim odstavkom 33. člena ZDDV-1, se DDV obračuna po preračunani stopnji.
(2) Od danih predplačil za dobave po 76.a členu ZDDV-1 se DDV obračuna po predpisani stopnji od danega predplačila.
47. člen
(Sklicevanje na kombinirano nomenklaturo)
Tarifne oznake, uporabljene v tem pravilniku, so navedene v kombinirani nomenklaturi Evropske unije, objavljeni kot Priloga I Uredbe Sveta (EGS) št. 2658/87 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi (UL L št. 256 z dne 7. 9. 1987, str. 1), zadnjič spremenjene z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2025/1926 z dne 22. septembra 2025 o spremembi Priloge I k Uredbi Sveta (EGS) št. 2658/87 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi (UL L št. 2025/1926 z dne 31. 10. 2025).
47.a člen
(Sklicevanje na standardno klasifikacijo dejavnosti)
Šifre standardne klasifikacije dejavnosti, uporabljene v tem pravilniku, so opredeljene v Uredbi o standardni klasifikaciji dejavnosti (Uradni list RS, št. 27/24).
48. člen
(Izdelki iz 1. točke Priloge I k ZDDV-1)
(1) Med izdelke (blago) iz 1. točke Priloge I k ZDDV-1 se uvrščajo izdelki in kmetijski pridelki, ki so samostojno ali kot dodatki in nadomestki, primerni za zaužitje brez predhodne priprave ali po običajnem postopku priprave hrane kot hrana za ljudi oziroma krma za živali (v nadaljevanju: hrana), ter kmetijski pridelki (semena, rastline in žive živali), ki se pridelujejo z namenom zagotavljanja surovin za pripravo hrane za ljudi oziroma krme za živali in spadajo pod naslednje oznake kombinirane nomenklature (v nadaljnjem besedilu: tarifna oznaka):
1. žive živali (tarifne oznake: od 0101 do vključno 0105), žive ribe, raki, mehkužci in drugi vodni nevretenčarji (tarifne oznake: 0301 razen 0301 11 00 in 0301 19 00, 0306, 0307 in 0308) ter živi kunci, žabe, srnjad, jerebice, fazani in druga divja perutnina;
2. meso in drugi užitni klavnični izdelki (tarifne oznake: od 0201 do vključno 0210);
3. druge užitne ribe, raki, mehkužci in drugi vodni nevretenčarji (tarifne oznake: od 0302 do vključno 0308);
4. mlečni izdelki (tarifne oznake: od 0401 do vključno 0406);
5. perutninska in ptičja jajca (tarifni oznaki: 0407 in 0408);
6. naravni med (tarifna oznaka: 0409 00 00);
7. drugi užitni izdelki živalskega izvora (tarifni oznaki: 0410 90 00 in 0504 00 00);
8. užitne vrtnine, koreni in gomolji (tarifne oznake: od 0701 do vključno 0714);
9. užitno sadje in oreški (tarifne oznake: od 0801 do vključno 0813);
10. kava, čaj in začimbe (tarifne oznake: od 0901 do vključno 0910);
11. žita (tarifne oznake: od 1001 do vključno 1008);
12. proizvodi mlinske industrije (tarifne oznake: od 1101 00 do vključno 1106), škrob pod tarifno oznako 1108;
13. oljna semena in plodovi (tarifne oznake: 1201 90 00, 1202 41 00, 1202 42 00, 1203 00 00, 1204 00 90, 1206 00 91, 1206 00 99, 1207 10 00, 1207 30 00, 1207 40 90, 1207 50 90, 1207 60 00, 1207 70 00, 1207 91 90, 1207 99 91), bučno seme pod tarifno oznako 1207 99 96, moka iz soje (tarifna oznaka: 1208 10 00), zdrobljeno ali mleto makovo seme pod tarifno oznako 1208 90 00;
14. razne rastline in njihovi deli (tarifna oznaka: 1211), rožiči (tarifna oznaka: 1212 92 00), alge (tarifna oznaka: 1212 21 00), koščice in jedrca in drugo, primerno za človeško prehrano (tarifni oznaki: 1212 94 00 in 1212 99 95), rastlinski sokovi in ekstrakti pod tarifno oznako 1302 19 70;
15. žitna slama in pleve (tarifna oznaka: 1213 00 00), rumena (podzemna) koleraba, krmna pesa, krmne korenovke; seno, lucerna, detelja, turška detelja, krmni ohrovt, volčji bob, grašica in podobni pridelki za krmo (tarifna oznaka: 1214);
16. masti in olja živalskega, rastlinskega ali mikrobnega izvora (tarifne oznake: 1501 10 90, 1501 20 90, 1501 90 00, 1502 10 90, 1502 90 90, 1506 00 00, 1507 10 90, 1507 90 90, 1508 10 90, 1508 90 90, 1509, 1511 10 90, 1511 90 11, 1511 90 19, 1511 90 99, 1512 11 91, 1512 11 99, 1512 19 90, 1512 21 90, 1512 29 90, 1513 11 91, 1513 11 99, 1513 19 11, 1513 19 19, 1513 19 91, 1513 19 99, 1513 21 30, 1513 21 90, 1513 29 11, 1513 29 19, 1513 29 50, 1513 29 90, 1514 11 90, 1514 19 90, 1514 91 90, 1514 99 90, 1515 19 90, 1515 21 90, 1515 29 90, 1515 30 90, 1515 50 19, 1515 50 99, 1515 90 29, 1515 90 39, 1515 90 51, 1515 90 59, 1515 90 91, 1515 90 99, 1516 in 1517), masti in olja rib ali morskih sesalcev pod tarifno oznako 1504;
17. izdelki iz mesa, rib, rakov, mehkužcev ali drugih vodnih nevretenčarjev (tarifne oznake: 0306, 0307, 0308, od 1601 00 do vključno 1605);
18. sladkor in sladkorni proizvodi (tarifne oznake: od 1701 do vključno 1704);
19. kakavov prah, brez dodatka sladkorja ali drugih sladil (tarifna oznaka: 1805 00 00) ter čokolada in drugi prehrambni proizvodi, ki vsebujejo kakav (tarifna oznaka: 1806);
20. proizvodi iz žit, moke, škroba ali mleka; slaščičarski proizvodi (tarifne oznake: od 1901 do vključno 1905);
21. proizvodi iz vrtnin, sadja, oreškov ali drugih delov rastlin (tarifne oznake: od 2001 do vključno 2009);
22. razna živila (tarifne oznake: 2101 do vključno 2106), razen sladkornih sirupov in pripravkov za pripravo pijač, ki vsebujejo dodan sladkor ali sladila (tarifne oznake: 2106 90 30 do vključno 2106 90 59 in 2106 90 98);
23. sokovi (tarifna oznaka: 2009); vode, vključno z mineralnimi vodami in sodavicami (tarifna oznaka: 2201); vode, vključno z mineralnimi vodami in sodavicami ter druge brezalkoholne pijače iz tarifne oznake 2202, ki ne vsebujejo dodanega sladkorja ali sladil; tekoča hrana za bolnike in prehranska dopolnila (tarifna oznaka: 2202 99); kis in nadomestki kisa (tarifna oznaka: 2209 00);
24. ostanki in odpadki živilske industrije (tarifne oznake: od 2301 do vključno 2306, 2308 00);
25. pripravki, ki se uporabljajo kot krma (hrana) za živali (t arifna oznaka: 2309);
26. sol pod tarifnima oznakama 2501 00 10 in 2501 00 91;
27. morska pena pod tarifno oznako 2530 90 70;
28. sladila, in sicer manitol (tarifna oznaka: 2905 43 00), sorbitol (tarifni oznaki: 2905 44 in 3824 60) in acesulfam (tarifna oznaka: 2934 99 90); lecitin (tarifna oznaka 2923 20 00); saharin in njegove soli (tarifna oznaka: 2925 11 00), provitamini in vitamini (tarifna oznaka: 2936); matični mleček pod tarifno oznako 0410 90 00;
29. preparati za zaslajevanje (tarifni oznaki: 3824 99 92 in 3824 99 93) in dietetična sol pod tarifno oznako 3824 99 96.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek se uporabi splošna stopnja DDV za izdelke in kmetijske pridelke, ki so sicer uvrščeni v eno izmed tarifnih oznak iz prejšnjega odstavka, vendar se ne uporabljajo kot hrana ali kot surovina za pripravo hrane niti niso uvrščeni med živali za pitanje ter semena in sadike, ki so namenjene izključno uporabi v kmetijstvu, gozdarstvu in ribištvu, določene v prvem, drugem in tretjem odstavku 55. člena tega pravilnika. Prav tako se splošna stopnja DDV, ne glede na prejšnji odstavek, uporabi za izdelke, ki vsebujejo več kot 0,5 volumskega odstotka alkohola pri 20 °C oziroma 0,4 masnega odstotka alkohola v izdelku.
(3) V skladu s prvim odstavkom tega člena je obdavčena tudi je obdavčena tudi prodaja pijač in hrane iz prodajnih avtomatov (sendvičev, čokolad, prigrizkov ...) in prodaja toplih in hladnih napitkov iz prodajnih avtomatov (šifra standardne klasifikacije dejavnosti: G/47.2), razen alkoholnih pijač in izdelkov, ki vsebujejo več kot 0,5 volumenskega odstotka alkohola pri 20 °C oziroma 0,4 masnega odstotka alkohola v izdelku. Če se pri prodaji napitkov iz prodajnih avtomatov glede na značilnosti prodajnega avtomata ne more zagotoviti podatka o tem, ali gre za napitek z dodanim sladkorjem ali sladili ali ne, je prodaja napitka obdavčena po nižji stopnji DDV le, če prodajni avtomat pripravi napitek brez vsebnosti sladkorja ali sladil, kupcu pa lahko omogoča, da sam izbere možnost dodajanja sladkorja ali sladil.
49. člen
(Zdravila, izdelki za nadzorovanje rojstev in izdelki za higiensko zaščito)
(1) Med zdravila, ki se uporabljajo za zdravljenje in preprečevanje bolezni v humani in veterinarski medicini, iz 3. točke Priloge I k ZDDV-1 se uvrščajo:
- zdravila pod tarifnima oznakama 3003 in 3004 za uporabo v zdravljenju ali preprečevanju internih in eksternih bolezni ljudi in živali;
- antiserumi in druge frakcije krvi ter modificirani imunološki proizvodi, ki se uporabljajo za zdravljenje; cepiva; toksini; kulture mikroogranizmov (razen kvasovk); človeški, živalski in rastlinski virusi in antivirusi ter bakteriofagi pod tarifno oznako 3002;
- diagnostični reagenti iz tarifne oznake 3822 11 00 (malarija), 3822 12 00 (zika in druge bolezni, ki jih prenašajo komarji rodu Aedes), 3822 19 00 (SARS-CoV in drugi) in 3822 13 00 (reagenti za določanje krvnih skupin).
(2) Med izdelke za nadzorovanje rojstev iz 3. točke Priloge I k ZDDV-1 se uvrščajo:
- kemična sredstva za kontracepcijo na osnovi hormonov ali spermicidov (tarifna oznaka: 3006 60 00);
- preservativi pod tarifnima oznakama 3926 90 97 in 4014 10 00;
- kontracepcijske spirale (tarifna oznaka: 9018 90 84).
(3) Med izdelke za higiensko zaščito iz 3. točke Priloge I k ZDDV-1 se uvrščajo:
- vata, gaza, obveze in podobni proizvodi (npr. obliži, obkladki) pod tarifno oznako 3005;
- izdelki pod tarifno oznako 3006 10 (sterilni kirurški katgut, sterilni materiali in sterilni adhezivi v kirurgiji za zapiranje ran; sterilna laminarija in sterilni tamponi; sterilna absorpcijska sredstva za zaustavljanje krvavitev v kirurgiji in zobarstvu);
- izdelki pod tarifno oznako 3006 40 00 (zobarski cementi in druga zobarska polnila; cementi za rekonstrukcijo kosti);
- plenice za enkratno uporabo in pralne plenice za večkratno uporabo pod tarifno oznako 9619 00;
- menstrualne skodelice pod tarifnima oznakama 3924 90 00 in 4014 90 00 ter higienski vložki, tamponi in podobni menstrualni izdelki pod tarifnimi oznakami 9619 00 30, 9619 00 40, 9619 00 71, 9619 00 75 in 9619 00 79.
(4) Med izdelke iz prve alineje prvega odstavka tega člena se ne uvrščajo: medicinski preparati, našteti v uradni zdravilniški knjigi (farmakopeji), ki ne vsebujejo zadosti aktivnih sestavin, da bi jih lahko šteli kot primerne za terapevtsko ali profilaktično rabo (na primer: preparati zoper aknavost, ki so namenjeni predvsem čiščenju kože); koloidno žveplo pod tarifno oznako 2802 00 00, razen, če je pripravljeno v odmerkih ali pakiranjih za prodajo na drobno za terapevtske ali profilaktične namene; koloidi plemenitih kovin, tudi če so pripravljeni za medicinsko rabo (tarifna oznaka: 2843); vodni destilati in vodne raztopine eteričnih olj in preparati pod tarifnimi oznakami od 3303 00 do 3307, tudi če imajo terapevtske ali profilaktične lastnosti; medicinska mila (tarifna oznaka: 3401); insekticidi, dezinfekcijska sredstva in druga sredstva pod tarifno oznako 3808.
(5) Med izdelke iz druge alineje prvega odstavka tega člena se ne uvrščajo: človeška kri in živalska kri, pripravljena za terapevtsko, profilaktično ali diagnostično uporabo, ki je oproščena plačila DDV v skladu s 3. točko prvega odstavka 42. člena ZDDV-1.
(6) Med izdelke iz prve alineje tretjega odstavka tega člena se ne uvrščajo: povoji, obliži itd., ki vsebujejo cinkov oksid, in povoji za zlome, ki so prevlečeni z mavcem in niso pripravljeni v pakiranjih za prodajo na drobno za medicinske, kirurške, zobarske ali veterinarske namene; sadra, specialno žgana in fino zmleta za zobarske potrebe, in preparati na osnovi sadre za uporabo v zobarstvu (tarifne oznake: 2520 ali 3407 00 00); izdelki pod tarifno oznako 3006 in sanitarne brisače in sanitarni tamponi (tarifne oznake: 4818, 5601, 6307 ali 9619 00).
50. člen
(Medicinska oprema in pripomočki)
(1) Med izdelke iz 4. točke Priloge I k ZDDV-1 se uvrščajo:
1. invalidski vozički (tarifna oznaka: 8713) ter deli in pribor za invalidske vozičke (tarifna oznaka: 8714 20 00);
2. ortopedski pripomočki, tudi bergle, kirurški in kilni pasovi; opornice in drugi pripomočki za prelome; umetni deli telesa; aparati za izboljšanje sluha in druge priprave, ki se nosijo na telesu ali vdelajo v telo, da bi odpravile hibo ali invalidnost (tarifna oznaka: 9021);
3. prsna proteza pod tarifno oznako 3926 90 97;
4. otroški tricikel za otroke z motorično prizadetostjo (tarifna oznaka: 8712 00 70), lesen stolček za otroke z motorično prizadetostjo (tarifna oznaka: 9401), terapevtski valji, terapevtske žoge, terapevtske gibalne deske in terapevtske blazine za otroke z motorično prizadetostjo (tarifne oznake: 3926 90 97 in 9506), sobno dvigalo in dvigalo za kopalnico (tarifna oznaka: 8428 90 90);
5. ortopedski čevlji, izdelani po meri (tarifna oznaka: 9021 90 90), in začasni čevlji, namenjeni za uporabo po težkih operacijah na stopalih (64. poglavje kombinirane nomenklature);
6. električni stimulatorji pri inkontinenci blata in urina ter mišično-živčni stimulatorji (tarifna oznaka: 9018 90 75);
7. dihalni aparati (tarifna oznaka: 9019 20), merilnik maksimalnega izdihanega pretoka zraka (PEF) za spremljanje stanja pljučnih bolezni (tarifna oznaka: 9018 90 84);
8. pripomočki za stomo: vrečke, rezane v oblike, za kolostomo, ileostomo in urostomo, lepilne kožne podloge ali ploščice, kožni kiti in lepila (tarifne oznake: 3006 91 00, 3214 10 10 in 3506 10 00, 9018 39 00);
9. pripomočki pri težavah z odvajanjem seča (pod tarifnimi oznakami: 3923, 9018 39 00, 9619 00, 9021 90 90, 3214 10 10, 3506 10 00), urinske vrečke (tarifna oznaka: 3926 90 97), podloge za bolnike (pod tarifno oznako: 4803 00 90), pletene mrežaste spodnje hlače za namestitev inkontinenčnih vložkov (pod tarifnimi oznakami 6108 21 00, 6108 22 00 in 6108 29 00);
10. aparati za določanje glukoze v krvi in aparati za neprekinjeno merjenje glukoze, vključno z deli in priborom, ki so predloženi v kompletu in so primerni izključno za uporabo z naštetimi aparati (tarifni oznaki: 9018 19 in 9027), diagnostični trakovi za aparate za določanje glukoze v krvi (tarifna oznaka: 9027 90 00), senzorji za neprekinjeno merjenje glukoze (tarifna oznaka: 9018 19), oddajniki, ki so primerni za uporabo izključno z aparati za neprekinjeno merjenje glukoze (tarifna oznaka: 8543 70 90), testni lističi z reagentom, ki se vstavijo v aparat za določanje glukoze v krvi (tarifna oznaka: 3822 19 00), mehanski injektorji (tarifni oznaki: 9018 31 10 in 9018 31 90), igle za mehanski injektor (tarifna oznaka: 9018 32 10), prožilna naprava v kompletu s priloženo lanceto, naprava za vstavljanje senzorjev za neprekinjeno merjenje glukoze (tarifna oznaka: 9018 90 84), brizga z iglo za enkratno uporabo (tarifni oznaki: 9018 31 10 in 9018 31 90), igle za enkratno uporabo (tarifna oznaka: 9018 32 10), diagnostični trakovi za optično branje in diagnostični testi (tarifni oznaki: 3822 19 00 in 9027 90 00), lanceta (tarifna oznaka: 9018 39 00), inzulinska črpalka (tarifna oznaka: 9021 90 90), infuzijski set za inzulinsko črpalko (tarifni oznaki: 9021 90 90 in 9018 39 00), rezervoar za inzulinsko črpalko (tarifni oznaki: 9021 90 90 in 9018 39 00), potisna paličica z navojem za inzulinsko črpalko (tarifni oznaki: 9021 90 90 in 9018 39 00), set za punkcijo (tarifna oznaka 9018 32 10);
11. sonde (rektalne, duodenalne, hranilne in želodčne), kanile in katetri, skupaj s priborom (tarifna oznaka 9018 39 00) in deli, ki so primerni izključno za uporabo teh izdelkov;
12. rokavice za poganjanje vozička (tarifne oznake: 6216 00 00 in 4203 29 90), navleke za krn, terapevtske kompresijske nogavice (tarifna oznaka: 6115), če imajo stopnjo kompresije 18 mmHg ali več;
13. pripomočki za slepe in slabovidne: očala za korekcijo vida (tarifne oznake: 9004 10 10, 9004 10 91, 9004 10 99, 9004 90 10 in 9004 90 90); leče za očala (tarifni oznaki: 9001 40 in 9001 50); kukala za slabovidne (tarifna oznaka: 9005); lupe za slabovidne (tarifna oznaka: 9013); leče in Fresnelove prizme ter dodatki za prizme (tarifna oznaka: 9002 90 00); kontaktne leče (tarifna oznaka: 9001 30 00); palice za slepe (tarifni oznaki 6602 00 00 ali 9021 90 90);
14. geli, namenjeni za uporabo pri porodih (tarifna oznaka: 3006 70 00).
(2) Med pripomočke za oskrbo stome iz 8. točke prvega odstavka se uvrščajo tudi vrečke za tanko črevo, debelo črevo ali sečila, prilagojevalniki, prilagojevalniki v kombinaciji z različnimi vrečkami pod tarifno oznako 3006 91 00.
(3) Med izdelke iz prvega odstavka tega člena se uvrščajo tudi deli in pribor za navedene izdelke, če se uvrščajo v isto tarifno oznako kot izdelek ter črpalke (kot del inzulinske dozirne naprave) pod tarifno oznako 8413.
(4) Po nižji stopnji DDV se v skladu s 4. točko Priloge I k ZDDV-1 obdavčuje tudi vzdrževanje in popravilo izdelkov iz tega člena.
(5) Med blago iz 1. točke prvega odstavka tega člena se ne uvrščajo vozila, ki so preprosto preurejena tako, da jih invalid lahko vozi (kot npr.: avtomobili z ročno krmiljeno sklopko, s pospeševalnikom itd., ki se uvrščajo pod tarifno oznako 8703, ali dvokolesa, opremljena s posebnim dodatkom, s pomočjo katerega jih invalid lahko poganja z eno nogo, ki se uvrščajo pod tarifno oznako 8712 00), in nosilni vozički za premeščanje bolnikov v bolnicah, na klinikah itd., ki se uvrščajo pod tarifno oznako 9402.
(6) Med pripomočke iz prvega odstavka tega člena se ne uvrščajo: nogavice za krčne žile (tarifna oznaka: 6115), razen kompresijskih nogavic iz 12. točke prvega odstavka tega člena; navadna zaščitna sredstva in naprave, namenjeni za zmanjševanje pritiska na nekatere dele stopala (tarifni oznaki: 3926, če so iz plastičnih mas, ali 4014, če so iz celularne gume, pritrjene z lepljivim obližem na gazo); oporni pasovi ali drugi podporni izdelki iz tekstila, katerih osnovna funkcija za podpiranje ali držanje organov izhaja iz njihove elastičnosti (na primer nosečniški pasovi, prsni povoji, trebušni povoji, trakovi za sklepe in mišice, navadno tarifni oznaki: 6212 ali 6307; serijsko izdelana obutev z dvignjenim lokom notranjega podplata za ublažitev ravnih stopal (64. poglavje kombinirane nomenklature), razen začasnih čevljev, namenjenih po težkih operacijah na stopalih iz četrte točke prvega odstavka tega člena; pripomočki, ki se namestijo v posteljo ali na podstavek (zaščitne obloge na postelji, naprave za raztegovanje zlomov, izdelane iz cevi itd.).
(7) Med ortopedske pripomočke iz 2. točke prvega odstavka tega člena se, ne glede na to, da so pod tarifno oznako 9021, ne uvrščajo ortopedski pripomočki za živali.
51. člen
(Prevoz oseb in njihove osebne prtljage)
(1) Prevoz oseb in njihove osebne prtljage iz 5. točke Priloge I k ZDDV-1 vključuje potniški promet na rednih ali izrednih linijah po železnici (šifra standardne klasifikacije dejavnosti: H/49.1), cestah (šifra standardne klasifikacije dejavnosti: H/49.3), vodi (šifra standardne klasifikacije dejavnosti: H/50) ali zraku (šifra standardne klasifikacije dejavnosti: H/51).
(2) Med storitve iz prvega odstavka tega člena se ne uvrščajo prevozi, ki so oproščeni plačila DDV.
(3) Osebna prtljaga je prtljaga, ki jo imajo uporabniki prevoznih storitev med prevozom s seboj, ter prtljaga, ki jo je potnik oddal zaradi prevoza istemu prevozniku v času začetka prevoza, prepeljana pa je bila pozneje, vendar le, če ta prevoz ni bil zaračunan posebej.
51.a člen
(Restavracijske storitve in storitve cateringa iz 6. točke Priloge I k ZDDV-1)
(1) Za restavracijske storitve in storitve cateringa iz 6. točke Priloge I k ZDDV-1 se štejejo storitve, ki vključujejo dobavo pripravljene ali nepripravljene hrane za prehrano ljudi in zadostne podporne storitve, ki omogočajo njeno takojšnje zaužitje. Zagotavljanje hrane je samo del celotne ponudbe, pri čemer prevladujejo storitve.
(2) Restavracijske storitve pomenijo opravljanje storitev iz prejšnjega odstavka v prostorih izvajalca storitev, storitve cateringa pa pomenijo opravljanje takšnih storitev izven prostorov izvajalca storitev.
52. člen
(črtan)
53. člen
(Storitve izvajalskih umetnikov)
Storitve izvajalskih umetnikov iz 8. točke Priloge I k ZDDV-1 so: igranje, petje, plesanje, recitiranje ali drugačno umetniško izvajanje avtorskih ali folklornih del igralcev, pevcev, glasbenikov, plesalcev in podobnih oseb. Za izvajalske umetnike se štejejo tudi režiserji dramskih predstav, dirigenti orkestrov, vodje pevskih zborov, oblikovalci tona ter varietejski in cirkuški umetniki.
53.a člen
(Manjša popravila koles)
(1) Med manjša popravila koles iz 9. točke Priloge I k ZDDV-1 se uvrščajo popravila koles pod šifro standardne klasifikacije dejavnosti: T/95.290.
(2) Za manjša popravila iz prejšnjega odstavka se štejejo tista popravila, pri katerih je vrednost rezervnih delov in potrošnega materiala, uporabljenih za izvršitev storitve, nižja od 50% skupne cene brez DDV, ki se zaračuna stranki.
54. člen
(Stanovanja in drugi objekti, ki so del socialne politike)
(1) Med objekte iz 11. točke Priloge I k ZDDV-1 se uvrščajo stanovanjski objekti (v nadaljnjem besedilu: stanovanja), če so namenjeni za trajno bivanje in so del socialne politike, ter stanovanjske stavbe za posebne namene, vključno s pripadajočimi deli teh objektov, in sicer pod pogojem, da je njihova dobava, gradnja, obnova ali popravilo zaračunana neposredno investitorju.
(2) Za pripadajoče dele objektov iz prejšnjega odstavka se štejejo individualni prostori ter skupni prostori ali gradbeni elementi ali instalacije, naprave in oprema teh objektov, in sicer kadar so ti deli zaradi trajnega bivanja v souporabi stanovalcev in v lasti lastnikov stanovanj ali stanovanjskih stavb za posebne namene v tem objektu. Kot pripadajoči del objektov iz prejšnjega odstavka se ne štejejo individualni prostori, naprave in oprema športnih, fitnes in drugih objektov, namenjenih za sprostitev.
(3) Za namene prvega odstavka tega člena je stanovanje del socialne politike, če v večstanovanjski stavbi ne presega 120 m2 ali v enostanovanjski stavbi ne presega 250 m2 uporabne površine stanovanjskega objekta. Uporabna površina je seštevek površine bivalnih prostorov.
(4) Za razvrščanje objektov glede na namen uporabe se uporablja klasifikacija vrst objektov (CC SI), ki je uvedena na podlagi predpisov o graditvi objektov, za natančnejšo opredelitev uporabne površine pa podrobnejši način določanja in evidentiranja površine stavbe ter površine dela stavbe, kot je uveden na podlagi predpisov o evidentiranju nepremičnin.
(5) Stanovanjske stavbe za posebne namene iz prvega odstavka tega člena so: stavbe, namenjene začasnemu reševanju stanovanjskih potreb socialno ogroženih, stavbe za bivanje starejših, študentov, otrok, kakor so dijaški in študentski domovi, delavski domovi, domovi za starejše, domovi za terapevtske skupine, zavetišča za brezdomce, vzgojni domovi, domovi za skupnosti ter druge stavbe, namenjene za izvajanje socialno varstvenih programov, ki vključujejo nastanitev.
(6) Storitve gradnje, obnove in popravil iz prvega odstavka tega člena so storitve, ki se uvrščajo pod šifro F/GRADBENIŠTVO standardne klasifikacije dejavnosti, organizacija izvedbe gradbenih projektov pod šifro standardne klasifikacije dejavnosti M/68.120 in čiščenje novogradenj takoj po zaključku gradbenih del pod šifro standardne klasifikacije dejavnosti O/81.220.
(7) Če so stanovanja ali stanovanjske stavbe za posebne namene iz prvega odstavka tega člena sestavni del poslovnih stavb ali stanovanj, od katerih se v skladu z 11. točko Priloge I k ZDDV-1 nižja stopnja DDV ne uporablja, se nižja stopnja uporabi v pripadajočem deležu.
54.a člen
(Obnova in popravila zasebnih stanovanj iz 11. točke Priloge I k ZDDV-1)
(1) V skladu z 11. točko Priloge I k ZDDV-1 se DDV po nižji stopnji obračunava od obnove in popravil stanovanjskih objektov ali njim pripadajočih delov, ki niso del socialne politike v skladu s tretjim odstavkom 54. člena tega pravilnika, kadar so zaračunani neposredno investitorju, ne pa tudi od dobave in gradnje teh objektov.
(2) Za pripadajoče dele objektov iz prejšnjega odstavka se obravnavajo pripadajoči deli iz drugega odstavka 54. člena tega pravilnika.
(3) Kot storitve obnove in popravil iz prvega odstavka tega člena se obravnavajo storitve iz šestega odstavka 54. člena tega pravilnika, razen novogradnja.
(4) Če v vrednosti obnove in popravil stanovanjskih objektov ali njim pripadajočih delov, ki niso del socialne politike, vrednost dobavljenih materialov presega 50% celotne vrednosti opravljene storitve brez DDV, se šteje, da gre za dobavo blaga in ne za opravljanje storitev obnove in popravil.
54.b člen
(Čiščenje oken in čiščenje zasebnih gospodinjstev)
Med čiščenje oken in čiščenje zasebnih gospodinjstev iz 21. točke Priloge I k ZDDV-1 se uvršča čiščenje oken pod šifro standardne klasifikacije dejavnosti: O/81.220 in čiščenje pod šifro standardne klasifikacije dejavnosti: O/81.210, v delu, ki se nanaša na zasebna gospodinjstva.
55. člen
(12. točka Priloge I k ZDDV-1)
(1) Med živali za pitanje iz 12. točke Priloge I k ZDDV-1 se uvrščajo domače živali, ki so običajno namenjene za razplod (reprodukcijo) in rejo v okviru dejavnosti živinoreje (šifra standardne klasifikacije dejavnosti: A/01.4) in akvakulture (šifra standardne klasifikacije dejavnosti: A/03.2) in se uvrščajo pod naslednje tarifne oznake:
- žive živali za razplod in nadaljnjo rejo (tarifne oznake: od 0101 do vključno 0105 ter kunci in čebele);
- žive ribe za razplod (tarifna oznaka: 0301 razen 0301 11 00 in 0301 19 00);
- raki in mehkužci za razplod pod tarifnima oznakama: 0306 in 0307.
(2) Med živali iz prvega odstavka tega člena se uvrščajo tudi oplojena jajca za valitev kokoši vrste Gallus domesticus (tarifna oznaka: 0407 11 00), perutnine (tarifni oznaki: 0407 19 11 in 0407 19 19) ali drugih ptic (tarifna oznaka: 0407 19 90), razen jajc za valitev okrasnih ptic, bikovo seme (tarifna oznaka: 0511 10 00), seme drugih živali (tarifna oznaka: 0511 99 85) ter neužitna ribja jajčeca in ikre (tarifna oznaka: 0511 91 90).
(3) Med semena in sadike iz 12. točke Priloge I k ZDDV-1 se uvrščajo semena in sadike kmetijskih in gozdnih rastlin, ki so dane v promet v skladu s predpisi, ki urejajo promet s semeni in sadikami in so uvrščene pod naslednje tarifne oznake:
- žive rastline, razen okrasnih (tarifne oznake: 0602 10, 0602 20, 0602 90 10, 0602 90 30 in 0602 90 41);
- semenski krompir (tarifna oznaka : 0701 10 00), čebulček, semenski česen in šalotka, druga semena užitnih čebulnic (tarifna oznaka: 0703), semenski hibrid sladke koruze (tarifna oznaka: 0712 90 11), sušena semena stročnic (tarifna oznaka: 0713);
- seme začimb (tarifni oznaki: 0909 in 0910 99 10);
- semenska žita (tarifne oznake: od 1001 do vključno 1008);
- oljna semena za setev (tarifne oznake: od 1201 do vključno 1207), seme, plodovi in trosi za setev (tarifna oznaka: 1209, razen 1209 30 00 in 1209 99 91), seme rožiča (tarifna oznaka: 1212 99 49).
(4) Med gnojila živalskega ali rastlinskega izvora iz 12. točke Priloge I k ZDDV-1 se uvrščajo gnojila pod tarifno oznako: 3101 00 00 in gnojila živalskega ali rastlinskega izvora iz tarifne oznake: 3105 10 00. Med mineralna ali kemična gnojila se uvrščajo gnojila pod tarifnimi oznakami: od 3102 do vključno 3105, razen gnojil živalskega ali rastlinskega izvora iz tarifne oznake: 3105 10 00.
(5) Med kemična fitofarmacevtska sredstva iz 12. točke Priloge I k ZDDV-1 se uvrščajo izdelki, ki so v skladu s predpisi o fitofarmacevtskih sredstvih uvrščeni na seznam fitofarmacevtskih sredstev, ki so registrirana za promet in uporabo v Republiki Sloveniji, razen fitofarmacevtskih sredstev, dovoljenih v ekološki pridelavi. Med fitofarmacevtska sredstva, dovoljena v ekološki pridelavi, iz 12. točke Priloge I k ZDDV-1 se uvrščajo izdelki, ki so v skladu s predpisi, ki urejajo razvrščanje in označevanje fitofarmacevtskih sredstev, dovoljeni v ekološki pridelavi. Biotična sredstva za varstvo rastlin so sredstva, katerih uporabo določajo predpisi o zdravstvenem varstvu rastlin.
(6) Med storitve iz 12. točke Priloge I k ZDDV-1 se uvrščajo:
- storitve za rastlinsko pridelavo pod šifro standardne klasifikacije dejavnosti: A/01.61 ter priprava pridelkov in obdelava semen pod šifro standardne klasifikacije dejavnosti: A/01.63;
- storitve za živinorejo, razen veterinarskih, pod šifro standardne klasifikacije dejavnosti: A/01.62;
- storitve pri gojenju gozdov pod šifro standardne klasifikacije dejavnosti: A/02.1, storitve sečnje pod šifro standardne klasifikacije dejavnosti: A/02.2 in storitve za gozdarstvo pod šifro standardne klasifikacije dejavnosti: A/02.4, razen svetovalnih storitev na področju gospodarjenja z gozdovi;
- storitve za ribištvo in akvakulturo pod šifro standardne klasifikacije dejavnosti: A/03.3;
- veterinarske storitve pod šifro standardne klasifikacije dejavnosti: N/75.00 za živali, navedene v prvem odstavku tega člena.
56. člen
(Nastanitvene zmogljivosti v hotelih in podobnih nastanitvenih obratih)
Nastanitvene zmogljivosti iz 13. točke Priloge I k ZDDV‑1, katerih oddaja v najem je obdavčena po nižji stopnji DDV, so:
- hoteli in podobni obrati pod šifro standardne klasifikacije dejavnosti I/55.1;
- domovi, kampi in drugi nastanitveni obrati pod šiframi standardne klasifikacije dejavnosti I/55.2, I/55.3 in I/55.9.
57. člen
(Uporaba športnih objektov)
(1) Športni objekti iz 14. točke Priloge I k ZDDV-1 so za športno dejavnost opremljene in urejene površine in prostori.
(2) V skladu s 14. točko Priloge I k ZDDV-1 se DDV obračunava od uporabe športnih objektov, ki jih upravljavec športnega objekta (lastnega ali najetega) za plačilo oddaja v uporabo končnim potrošnikom – osebam, ki objekt uporabljajo za ukvarjanje s športom, ali drugim osebam, ki športni objekt dajejo na razpolago osebam za ukvarjanje s športom (na primer svojim članom, zaposlenim, učencem), ne pa davčnim zavezancem, ki športni objekt uporabljajo za nadaljnje trženje.
(3) Če se športni objekti iz prvega odstavka tega člena dajejo v najem (šifra standardne klasifikacije: M/68.2), se ta dobava obravnava kot oproščena dobava v skladu z 2. točko 44. člena ZDDV-1 ali kot obdavčena v skladu s 45. členom ZDDV-1.
58. člen
(Storitve pokopa in upepelitev)
(1) Med storitve pokopa in upepelitve v skladu s 15. točko Priloge I k ZDDV-1 se uvrščajo storitve pod šifro standardne klasifikacije dejavnosti T/96.30, in sicer:
- pokop in upepelitev;
- priprava mrtvih za pokop ali upepelitev in balzamiranje ter storitve grobarjev;
- priprava pogrebnih in upepelitvenih obredov;
- izposojanje opremljenih prostorov in mrliških vež;
- prevoz pokojnikov.
(2) Za dejavnosti, ki niso navedene v prvem odstavku tega člena, uvrščajo pa se v šifro standardne klasifikacije T/96.30, se uporabi splošna stopnja DDV.
(3) Med dobave blaga, ki je neposredno povezano s pogrebnimi storitvami, se, pod pogojem, da jih opravi izvajalec teh storitev, uvrščajo: krste, sarkofagi, vključno z vložki za pogreb, žare, zabojčki za kosti, pogrebni simboli izključno za na krsto in sarkofag, tekstil za krsto in sarkofag, tekstil za pokojnika, pregrinjala, pogrebne vreče za pokojnika in žalne knjige.
59. člen
(Storitve javne higiene)
Med storitve javne higiene iz 16. točke Priloge I k ZDDV-1 se uvrščajo:
- ravnanje z odplakami pod šifro standardne klasifikacije dejavnosti: E/37.00;
- zbiranje in odvoz odpadkov ter odstranjevanje odpadkov pod šiframa standardne klasifikacije dejavnosti: E/38.1 in E/38.3;
- pometanje in pranje ulic, cest in parkirišč na javnih površinah, odstranjevanje snega in ledu s cest, letališč in drugih javnih površin, posipanje javnih površin s soljo ali peskom itd. ter dezinfekcija, dezinsekcija in deratizacija pod šifro standardne klasifikacije dejavnosti: O/81.23.
59.a člen
(Manjša popravila čevljev, usnjenih izdelkov, oblačil in gospodinjskega perila)
(1) Med manjša popravila čevljev, usnjenih izdelkov, oblačil in gospodinjskega perila (vključno s krpanjem in predelavo) iz 17. točke Priloge I k ZDDV-1 se uvrščajo:
- popravila obutve in usnjene galanterije pod šifro standardne klasifikacije dejavnosti: T/95.230;
- popravila in predelovanje oblačil in gospodinjske opreme iz blaga pod šifro standardne klasifikacije dejavnosti: T/95.290.
(2) Za manjša popravila iz prejšnjega odstavka se štejejo tista popravila, pri katerih je vrednost rezervnih delov in potrošnega materiala, uporabljenih za izvršitev storitve, nižja od 50% skupne cene brez DDV, ki se zaračuna stranki.
59.b člen
(Storitve domačega varstva)
Med storitve domačega varstva iz 18. točke Priloge I k ZDDV‑1 se, če ni oproščeno plačila DDV v skladu s 6. ali 7. točko prvega odstavka 42. člena ZDDV‑1, uvršča:
- varovanje otrok na domu pod šifro standardne klasifikacije dejavnosti: R/88.910;
- pomoč in oskrba ostarelih, invalidnih, drugih pomoči potrebnih oseb na domu in dnevno varstvo ostarelih in invalidnih oseb pod šifro standardne klasifikacije dejavnosti: R/88.109.
59.c člen
(Frizerske storitve)
Med frizerske storitve iz 19. točke Priloge I k ZDDV‑1 se uvršča frizerska dejavnost pod šifro standardne klasifikacije dejavnosti: T/96.210.
59.d člen
(Dobava lončnic, sadik in rezanega cvetja)
Med blago iz 20. točke Priloge I k ZDDV‑1 se uvrščajo okrasne rastline iz tarifnih oznak: 0601, 0602, 0603 in 0604 ter semena okrasnih rastlin iz tarifne oznake: 1209.
59.e člen
(Knjige, časopisi in periodične publikacije)
(1) Med izdelke iz 1. točke Priloge IV k ZDDV-1 se uvrščajo:
- tiskane knjige, brošure, letaki in podobno tiskano gradivo (tarifna oznaka: 4901);
- časopisi, revije in druge periodične publikacije (tarifna oznaka: 4902);
- otroške slikanice (tarifna oznaka: 4903 00 00);
- glasbena dela (tarifna oznaka: 4904 00 00);
- zemljevidi ter hidrografske in podobne karte vseh vrst (tarifna oznaka: 4905);
- knjige, slikanice, glasbene knjige z notami in atlasi na posnetih nosilcih z besedilnimi, slikovnimi in zvočnimi zapisi (tarifna oznaka: 8523).
(2) Med elektronske dobave gradiv iz 1. točke Priloge IV k ZDDV-1 se uvršča elektronsko opravljanje storitev prek medmrežja ali elektronskega omrežja, s katerim se zagotavlja dostop do:
- elektronskih knjig in elektronskih učbenikov;
- elektronskih časopisov, elektronskih revij in drugih elektronskih periodičnih publikacij ali redno elektronsko posodobljenih vsebin, ki imajo namen obveščati o novicah ali drugih temah;
- elektronskih izdaj: zvočnih knjig, brošur, letakov ali podobnega gradiva; otroških slikanic, knjig za risanje ali pobarvank; glasbenih del ali glasbenih knjig z notami; atlasov, zemljevidov ter hidrografskih in podobnih kart.
(3) Med izdelke in storitve iz prvega in drugega odstavka tega člena se ne uvršča dobava gradiva, ki več kot 50 odstotkov prostora namenja oglaševanju, niti glasba, filmi in igre, vključno z igrami na srečo in loterijo, ter interaktivno učenje, predvajanja in prireditve s področij politike, kulture, umetnosti, športa, znanosti in zabave.
59.f člen
(gasilska vozila)
(1) Med gasilska vozila iz 2. točke Priloge IV k ZDDV-1 se uvrščajo:
1. poveljniška vozila;
2. gasilska vozila;
3. gasilska vozila s cisterno;
4. gasilska vozila s prahom;
5. gasilska vozila za gašenje in reševanje z višin;
6. tehnična in orodna vozila;
7. gasilska vozila za gašenje gozdnih požarov;
8. gasilska logistična vozila;
9. gasilski čolni;
10. gasilski priklopniki.
(2) Vozila iz prejšnjega odstavka morajo biti v skladu s standardom SIST EN 1846 in veljavno tipizacijo gasilskih vozil Gasilske zveze Slovenije ali Združenja slovenskih poklicnih gasilcev.
(3) Kot dobava gasilskih vozil iz 2. točke Priloge IV k ZDDV-1 se šteje tudi dobava vozil, namenjenih za predelavo v gasilska vozila iz prvega odstavka tega člena, gasilskim društvom, gasilskim zvezam ali javnim gasilskim zavodom.
(4) Kot dobava gasilskih vozil iz 2. točke Priloge IV k ZDDV-1 se šteje tudi predelava vozil iz prejšnjega odstavka v gasilska vozila iz prvega odstavka tega člena, vključno z namestitvijo reševalne opreme in orodja, v skladu z veljavno tipizacijo.
(5) Kot dokazilo, da je vozilo namenjeno za predelavo v gasilsko vozilo, gasilsko društvo, gasilska zveza ali javni gasilski zavod predloži dobavitelju izjavo odgovorne osebe o nakupu vozila za namen predelave v gasilsko vozilo in soglasje Gasilske zveze Slovenije ali Združenja slovenskih poklicnih gasilcev o ustreznosti podvozja vozila za predelavo v gasilsko vozilo.
59.g člen
(posebna zaščitna oprema)
(1) Med posebno zaščitno opremo iz 2. točke Priloge IV k ZDDV-1 se uvrščajo:
1. gasilska zaščitna obleka, standard SIST EN 469;
2. zaščitna obleka za gašenje požarov v naravi, standard SIST EN 15384;
3. zaščitna obleka za gašenje požarov v naravi in tehnično reševanje, standard SIST EN 16689;
4. gasilska zaščitna čelada, standard SIST EN 443;
5. gasilska zaščitna čelada za gašenje požarov v naravi, standard SIST EN 16471;
6. gasilska zaščitna čelada za tehnično reševanje, standard SIST EN 16473;
7. gasilski pas, standard SIST EN 358;
8. gasilske zaščitne rokavice, standard SIST EN 659;
9. gasilski zaščitni škornji, standard SIST EN 15090;
10. izolirni dihalni aparat, standard SIST EN 137;
11. gasilska delovna obleka;
12. gasilska zaščitna podobleka, standard SIST EN ISO 14116: 2008;
13. zaščitna obleka za reševanje na vodi in iz vode (mokra in suha potapljaška obleka).
(2) Gasilska delovna obleka iz 11. točke prejšnjega odstavka je delovna obleka, ki je po kroju prilagojena gasilcem in gasilkam. Gasilsko delovno obleko sestavljajo:
1. jakna, hlače in kapa, standard SIST EN ISO 13688: 2013;
2. polo majica s kratkimi in dolgimi rokavi;
3. pulover;
4. prehodna vetrovka, standard SIST EN ISO 13688: 2013;
5. zimska kapa;
6. vetrne podhlače;
7. pas.
59.h člen
(reševalna oprema in orodje)
(1) Med reševalno opremo in orodje iz 2. točke Priloge IV k ZDDV-1 se uvrščajo:
1. zaščitna oprema;
2. gasilna oprema;
3. cevi, armature in pribor;
4. reševalna oprema;
5. sanitetni pribor;
6. oprema za osvetlitev in signalizacijo;
7. delovne naprave;
8. ročno orodje in merilne naprave;
9. posebna oprema;
10. telekomunikacijska oprema.
(2) Med zaščitno opremo iz 1. točke prejšnjega odstavka se uvrščajo:
1. opozorilni telovnik, standard SIST EN 471;
2. celoobrazna maska za izolirni dihalni aparat, izvedba za gasilce (skupina 3), standard SIST EN 136;
3. celoobrazna gasilska reševalna maska, standard SIST EN 136;
4. reševalna kapuca s podaljškom, standard SIST EN 403;
5. dodatna tlačna posoda za izolirni dihalni aparat, standard SIST EN 12245 ali ISO 11119;
6. zaščitne hlače ali ščitniki za uporabnike verižnih motornih žag, zaščitni razred 1, standard SIST EN 381-5;
7. zaščitna očala s prozornimi stekli, standard SIST EN 166;
8. zaščitni gumirani škornji, standard SIST EN ISO 20345;
9. zaščitne rokavice za nevarne snovi, standard SIST EN 374, SIST EN 388 ali SIST EN 407;
10. kapljevinska zaščitna obleka, standard SIST EN 14605, SIST EN ISO 13982-1, SIST EN 13034, SIST EN 14126, SIST EN 1149-1 ali SIST EN 1073-2;
11. gasilski varovalni pas, standard SIST EN 358.
(3) Med gasilno opremo iz 2. točke prvega odstavka tega člena se uvrščajo:
1. vedrovka, standard DIN 14405;
2. gasilnik na vodo, standard SIST EN 3;
3. gasilnik na prah, standard SIST EN 3;
4. gasilnik na CO2, standard SIST EN 3;
5. naprtnjača;
6. gasilna metla z ročajem;
7. posoda (prazna) za penilo (penilo za požarni razred B), standard DIN 14452;
8. komplet z orodjem za gašenje dimniških požarov v skladu z veljavno tipizacijo gasilskih vozil Gasilske zveze Slovenije ali Združenja slovenskih poklicnih gasilcev.
(4) Med cevi, armature in pribor iz 3. točke prvega odstavka tega člena se uvrščajo:
1. tlačna cev B, standard DIN 14811;
2. tlačna cev C, standard DIN 14811;
3. tlačna cev D, standard DIN 14811;
4. visokotlačna cev D, standard DIN 14811;
5. sesalna cev B;
6. sesalni koš B;
7. sesalni koš B kotni;
8. navijak z visokotlačno cevjo in ročnikom, standard SIST EN 1947;
9. sesalna cev A, standard SIST EN ISO 14557;
10. sesalni koš A, standard DIN 14362;
11. zaščitna mreža za sesalni koš A;
12. hidrantni nastavek 2B, standard DIN 14375-1;
13. ključ za podzemni hidrant, model B, standard DIN 3223;
14. ključ za nadzemni hidrant, model C, standard DIN 3223;
15. zbiralnik A-2B, standard DIN 14355;
16. vodni razdelivec – dvojak C/DD, standard DIN 14345;
17. vodni razdelivec – trojak B/CBC, standard DIN 14345;
18. omejevalnik tlaka B, standard DIN 14380;
19. prehodna spojka A-B, standard DIN 14343;
20. prehodna spojka B-C, standard DIN 14342;
21. ročnik z zasunom B, standard SIST EN 15182-3;
22. oporno koleno B, standard DIN 14368;
23. ročnik z zasunom C, standard SIST EN 15182-3;
24. turbo ročnik s C-spojko, standard SIST EN 15182-2;
25. ročnik D, standard SIST EN 15182-3;
26. vezalna oziroma ventilna vrvica v torbici, standard DIN 14920;
27. delovna vrv, standard DIN 14920;
28. cevni pritrdilec, standard DIN 14828;
29. spojni ključ ABC, standard DIN 14822-2;
30. kavelj za odpiranje pokrovov kanalov (z verigo);
31. cevni mostiček 2B, standard DIN 14820-1;
32. cevna košara za B-cevi, standard DIN 14827-1;
33. kombiniran ročnik za srednjo/težko peno, standard SIST EN 16712-3;
34. mešalnik penila, standard SIST EN 16712-1;
35. sesalna cev za penilo, standard SIST EN 16712-2.
(5) Med reševalno opremo iz 4. točke prvega odstavka tega člena se uvrščajo:
1. raztegljiva lestev z oporami, standard SIST EN 1147;
2. stikalna lestev, standard SIST EN 1147;
3. multifunkcijska lestev, standard SIST EN 1147;
4. gasilska reševalna vrv z nameščenim karabinom, standard SIST EN 1891 in SIST EN 362;
5. torbica za gasilsko reševalno vrv, standard DIN 14921;
6. reševalna in spustna naprava;
7. škripec, reševalni;
8. triangel za evakuacijo;
9. set za stabilizacijo vozil.
(6) Med sanitetni pribor iz 5. točke prvega odstavka tega člena se uvrščajo:
1. navadna nosila, zložljiva, standard DIN 13024;
2. zajemalna nosila, opora za glavo in vratna opornica, standard SIST EN 1865;
3. komplet z opremo za nudenje prve pomoči v skladu z veljavno tipizacijo gasilskih vozil Gasilske zveze Slovenije ali Združenja slovenskih poklicnih gasilcev.
(7) Med opremo za osvetlitev in signalizacijo iz 6. točke prvega odstavka tega člena se uvrščajo:
1. ročna baterijska svetilka, standard DIN 14642;
2. varnostni triopan;
3. varnostna svetilka (utripajoča);
4. signalni lopar (napis GASILCI);
5. megafon;
6. svetilka za rdečo stalno luč;
7. signalni lopar (napis GASILCI);
8. cestni stožec;
9. prenosni reflektor, 230 V, IP 44;
10. trinožni stativ za reflektor, raztegljiv;
11. nosilec za namestitev 2 reflektorjev;
12. električni podaljšek na kabelski roleti, standard SIST EN 61316.
(8) Med delovne naprave iz 7. točke prvega odstavka tega člena se uvrščajo:
1. električni agregat najmanj 5 kVA električne moči z nadzorom izolacije, standard DIN 14685-1;
2. električna potopna črpalka, standard DIN 14425 ali SIST EN ISO 9906;
3. prenosna motorna brizgalna, standard SIST EN 14466;
4. lovilno korito, nerjaveče, standard DIN 14060;
5. škopec, za sile do 100 kN, pocinkan, standard DIN 82101;
6. zračna membranska črpalka, za prečrpavanje nevarnih snovi;
7. potopna črpalka za nevarne snovi;
8. verižna motorna žaga, moč ≥2kW, z opremo, standard SIST EN ISO 11681-1;
9. veriga za verižno motorno žago;
10. izpihovalnik;
11. prezračevalnik, nadtlačni;
12. prezračevalnik, podtlačni – dimovlek;
13. kotna rezalka, 230 V, min. 2000 W, za rezilne plošče 230 mm, ter plošča 230 mm za kovino in plošča 230 mm za kamen;
14. set pnevmatskih dvižnih blazin, standard SIST EN 13731;
15. agregat, električni ali motorni, za pogon hidravličnega reševalnega orodja, standard SIST EN 13204;
16. hidravlično reševalno orodje razpiralo, tip BS ali večje zmogljivosti, s pripadajočimi dodatki, standard SIST EN 13204;
17. hidravlično reševalno orodje škarje, tip BC ali večje zmogljivosti, s pripadajočimi dodatki, standard SIST EN 13204;
18. set hidravličnih reševalnih cilindrov, tip R60 ali večje zmogljivosti, standard SIST EN 13204;
19. naprava za taktično prezračevanje, z neposredno zmogljivostjo min. 10.000 m 3/h;
20. komplet orodja za prometne nesreče, v skladu z veljavno tipizacijo gasilskih vozil Gasilske zveze Slovenije ali Združenja slovenskih poklicnih gasilcev.
(9) Med ročno orodje in merilne naprave iz 8. točke prvega odstavka tega člena se uvrščajo:
1. lomilka, standard DIN 14853;
2. gasilska sekira, standard DIN 14900;
3. požarni kavelj, standard DIN 14851;
4. merilnik plinov Ex-O2-CO, s polnilnikom, smernica ATEX 94/9/EC;
5. termo kamera, območje merjenja 0–600 st. C, IP 67;
6. komplet z ročnim orodjem, v skladu z veljavno tipizacijo gasilskih vozil Gasilske zveze Slovenije ali Združenja slovenskih poklicnih gasilcev.
(10) Med posebno opremo iz 9. točke prvega odstavka tega člena se uvrščajo:
1. absorbent za ogljikovodike, v ustrezni posodi;
2. vlečna jeklenica ali vlečna vrv, z očesi na obeh koncih;
3. posoda (prazna) za rezervno gorivo za vozilo, testirana;
4. kombinirana posoda za gorivo in olje za verigo (prazna).
(11) Med telekomunikacijsko opremo iz 10. točke prvega odstavka tega člena se uvrščajo mobilne in ročne radijske postaje za komunikacijo med intervencijo – sistem ZARE.
59.i člen
(dokazovanje upravičenosti)
(1) Kot dokazilo, da je nakup opreme in orodja iz 59.g in 59.h člena tega pravilnika namenjen za dobavo prostovoljnim gasilskim društvom, gasilskim zvezam in poklicnim gasilskim enotam, organiziranim kot javni zavodi, kupec predloži dobavitelju davčno številko gasilskega društva, gasilske zveze ali javnega gasilskega zavoda in seznam blaga (naročilnico), ki ga je potrdila odgovorna oseba javnega gasilskega zavoda ali gasilskega društva, za katero se nakup opravlja.
(2) Seznam blaga iz prejšnjega odstavka mora biti opremljen z izjavo odgovorne osebe gasilskega društva, gasilske zveze ali javnega gasilskega zavoda, da sta oprema in orodje s seznama namenjena za uporabo pri izvajanju operativnih nalog gasilstva in drugih nalog gasilstva v skladu z zakonom, ki ureja javno gasilsko službo.
(3) Odgovorna oseba gasilskega društva, gasilske zveze ali javnega gasilskega zavoda zagotovi, da se gasilska vozila iz 59.f člena ter oprema in orodje iz 59.g in 59.h člena tega pravilnika ob nakupu evidentirajo v evidencah osnovne opreme in drobnega inventarja javnega gasilskega zavoda ali gasilskega društva v skladu s pravili o vodenju poslovnih knjig.
VIII. OPROSTITVE DDV
1. Oprostitve za določene dejavnosti, ki so v javnem interesu
60. člen
(Bolnišnična in izvenbolnišnična zdravstvena oskrba)
Med bolnišnično in izvenbolnišnično zdravstveno oskrbo in z njo neposredno povezane dejavnosti iz 1. točke prvega odstavka 42. člena ZDDV-1 se, pod pogojem, da jih kot javno službo opravljajo javni zdravstveni zavodi ali druge osebe na podlagi koncesije, uvrščajo:
- bolnišnična zdravstvena dejavnost pod šifro standardne klasifikacije dejavnosti: R/86.10;
- zunajbolnišnična zdravstvena in zobozdravstvena dejavnost pod šifro standardne klasifikacije dejavnosti: R/86.2, razen izdelovanja umetnih zob, zobnih protez in protetičnih naprav pod šifro standardne klasifikacije dejavnosti R/86.23, ki se uvršča v okvir 4. točke prvega odstavka 42. člena ZDDV-1.
61. člen
(Zdravstvena oskrba v okviru samostojne zdravstvene dejavnosti)
(1) Med zdravstveno oskrbo iz 2. točke prvega odstavka 42. člena ZDDV-1 se, pod pogojem, da jo opravljajo zdravstveni delavci v okviru samostojne zdravstvene dejavnosti, uvrščajo dejavnosti iz prejšnjega člena in samostojne zdravstvene dejavnosti pod šiframi standardne klasifikacije dejavnosti: R/86.91, R/86.93, R/86.94, R/86.95 in R/86.99.
(2) Med zdravstveno oskrbo iz 2. točke prvega odstavka 42. člena ZDDV‑1 se uvrščajo dejavnosti pod šifro standardne klasifikacije dejavnosti: R/86.96, ki se opravljajo v skladu z zakonom, ki ureja zdravilstvo.
62. člen
(Storitve zobnih tehnikov in zobna protetika)
Med storitve zobnih tehnikov in zobno protetiko iz 4. točke prvega odstavka 42. člena ZDDV-1 se uvrščajo:
- dejavnost zobnih protetikov pod šifro standardne klasifikacije dejavnosti: R/86.23;
- izdelovanje umetnih zob, zobnih protez in protetičnih naprav, ki jih izdelujejo zobozdravniki pod šifro standardne klasifikacije dejavnosti: R/86.23 in zobotehniki pod šifro standardne klasifikacije dejavnosti: C/32.50.
63. člen
(Storitve neodvisnih skupin oseb, ki opravljajo oproščeno ali neobdavčljivo dejavnost in so opravljene lastnim članom)
(1) Storitve neodvisnih skupin oseb iz 5. točke prvega odstavka 42. člena ZDDV-1 so storitve, ki jih neodvisne skupine oseb opravijo svojim članom v zvezi z uresničevanjem nalog in ciljev, zaradi katerih so ustanovljene.
(2) Storitve iz prejšnjega odstavka tega člena so oproščene plačila DDV, če:
- so dejavnosti članov oproščene plačila DDV ali so neobdavčljive,
- te skupine od svojih članov zahtevajo le plačilo njihovega deleža skupnih stroškov ter
- ni verjetno, da taka oprostitev vodi k izkrivljanju konkurence.
64. člen
(Socialnovarstvene storitve)
Med socialnovarstvene storitve in dobavo blaga, ki je z njimi neposredno povezana, iz 6. točke prvega odstavka 42. člena ZDDV-1 se, pod pogojem, da jih kot javno službo opravljajo javni socialnovarstveni zavodi ali druge osebe na podlagi koncesije oziroma druge nepridobitne organizacije, ki se po predpisih štejejo za dobrodelne, invalidske organizacije ali organizacije za samopomoč, uvršča:
- socialno varstvo z nastanitvijo pod šifro standardne klasifikacije dejavnosti: R/87;
- socialno varstvo brez nastanitve pod šifro standardne klasifikacije dejavnosti: R/88.
65. člen
(Varstvo otrok in mladostnikov)
(1) Med storitve varstva otrok in mladostnikov iz 7. točke prvega odstavka 42. člena ZDDV-1 se, pod pogojem, da jih kot javno službo opravljajo javni zavodi, druge osebe na podlagi koncesije ali druge organizacije, ki se po predpisih štejejo za dobrodelne organizacije, uvršča:
- predšolska vzgoja in izobraževanje otrok v vrtcih pod šifro standardne klasifikacije dejavnosti Q/85.100;
- vzgoja in izobraževanje, ki se opravljata v domovih za učence in dijaških domovih pod šifro standardne klasifikacije dejavnosti I/55.900.
(2) Med dobave blaga in storitev, ki so neposredno povezane s storitvami iz prvega odstavka tega člena, se šteje tudi prehrana, pod pogojem, da jo nudijo izvajalci storitev varstva otrok in mladostnikov neposredno otrokom oziroma mladostnikom in da se prodaja po nižjih cenah od tržnih in ni verjetno, da taka oprostitev vodi k izkrivljanju konkurence.
66. člen
(Vzgoja, izobraževanje in usposabljanja)
(1) Med storitve vzgoje, izobraževanja in usposabljanja v skladu z 8. točko prvega odstavka 42. člena ZDDV-1 se uvrščajo storitve, ki so v okviru predpisanih programov namenjene pridobitvi javnoveljavne izobrazbe in jih javni zavodi ali druge organizacije pod predpisanimi pogoji izvajajo na področju:
- osnovnošolskega izobraževanja pod šifro standardne klasifikacije dejavnosti: Q/85.200, vključno z osnovnim glasbenim izobraževanjem, organiziranim v okviru javne mreže;
- srednješolskega splošnega izobraževanja, vključno z izobraževanjem v umetniških gimnazijah, pod šifro standardne klasifikacije dejavnosti: Q/85.31;
- tehničnega in poklicnega srednješolskega izobraževanja pod šifro standardne klasifikacije dejavnosti: Q/85.32;
- posrednješolskega, višješolskega in visokošolskega izobraževanja pod šiframa standardne klasifikacije dejavnosti: Q/85.33 in Q/85.4, vključno z izobraževanjem na glasbenih akademijah, za pridobitev visokošolske izobrazbe.
(2) Med usposabljanja iz 8. točke prvega odstavka 42. člena ZDDV-1 se, pod pogojem, da jih opravljajo javni zavodi ali druge organizacije pod predpisanimi pogoji za opravljanje teh storitev, uvrščajo izobraževanje, usposabljanje in izpopolnjevanje za potrebe opravljanja poklicev, ki se izvajajo na področju drugega izobraževanja, izpopolnjevanja in usposabljanja pod šifro standardne klasifikacije dejavnosti: Q/85.5.
(3) Med dobave blaga in storitev, neposredno povezane s storitvami iz tega člena, se uvrščajo tudi organizirani prevozi in prehrana, pod pogojem, da jih opravijo izvajalci izobraževanja neposredno udeležencem izobraževanja in da se prodajajo po nižjih cenah od tržnih in ni verjetno, da taka oprostitev vodi k izkrivljanju konkurence.
67. člen
(Storitve nepridobitnih organizacij, opravljene lastnim članom kot povračilo za članarino)
(1) Med storitve nepridobitnih organizacij iz 11. točke prvega odstavka 42. člena ZDDV-1 se uvrščajo:
- dejavnost sindikatov pod šifro standardne klasifikacije dejavnosti: T/94.2;
- dejavnost verskih organizacij pod šifro standardne klasifikacije dejavnosti: T/94.91;
- dejavnost političnih organizacij pod šifro standardne klasifikacije dejavnosti: T/94.92;
- dejavnost drugih članskih organizacij pod šifro standardne klasifikacije dejavnosti: T/94.99.
(2) Opravljanje storitev iz prvega odstavka tega člena ter dobava blaga, neposredno povezana s temi storitvami, je oproščena plačila DDV le, če:
- se opravi lastnim članom kot povračilo za članarino, določeno v skladu s pravili nepridobitne organizacije, in
- ni verjetno, da taka oprostitev vodi k izkrivljanju konkurence.
68. člen
(Storitve, neposredno povezane s športom ali športno vzgojo)
(1) Storitve, neposredno povezane s športom ali športno vzgojo, ki jih nepridobitne organizacije ponujajo osebam, ki se ukvarjajo s športom ali se udeležujejo športne vzgoje, v skladu z 12. točko prvega odstavka 42. člena ZDDV-1, so storitve, ki se opravljajo na področjih športne vzgoje in/ali športne rekreacije.
(2) Športna vzgoja in športna rekreacija iz prvega odstavka tega člena vključujeta športno dejavnost otrok, mladine ter odraslih vseh starosti in družin, ki se prostovoljno ukvarjajo s športom, ne glede na njegovo pojavno obliko.
69. člen
(Kulturne storitve)
(1) Za kulturne storitve v skladu s 13. točko prvega odstavka 42. člena ZDDV-1, ki jih opravljajo javni zavodi, se štejejo:
- priprava in izvedba gledaliških, opernih ali plesnih predstav, koncertov, lutkovnih predstav ter drugih odrskih prireditev (šifra standardne klasifikacije dejavnosti: S/90.2);
- dejavnost knjižnic (šifra standardne klasifikacije dejavnosti: S/91.11);
- dejavnost arhivov (šifra standardne klasifikacije dejavnosti: S/91.12);
- dejavnost muzejev (šifra standardne klasifikacije dejavnosti: S/91.21);
- varstvo kulturne dediščine (šifra standardne klasifikacije dejavnosti: S/91.22).
(2) Med storitve iz prve alineje prvega odstavka tega člena se ne uvrščajo storitve izvajalskih umetnikov iz okvira 8. točke Priloge I k ZDDV-1.
(3) Kulturne storitve iz prvega odstavka tega člena so oproščene plačila DDV, tudi če jih opravljajo društva s podeljenim statusom društva, ki deluje v javnem interesu na področju kulture, ali druge osebe s pridobljenim statusom delovanja v javnem interesu na področju kulture, če je ob tem izpolnjen en ali več naslednjih pogojev:
- njihov cilj ni doseganje dobička, če pa dobiček kljub temu dosežejo, ga ne smejo razdeliti, temveč ga morajo nameniti za nadaljnje opravljanje ali izboljšanje storitev;
- jih upravljajo in vodijo večinoma prostovoljci, ki sami ali prek drugih oseb niso posredno ali neposredno udeleženi v rezultatih teh dejavnosti;
- zaračunavajo cene, ki jih odobrijo pristojni organi, ali cene, ki niso višje od takih odobrenih cen, ali za storitve, za katere ni potrebna odobritev cen, cene, ki so nižje, kot jih za podobne storitve zaračunavajo davčni zavezanci, ki obračunavajo DDV;
- ni verjetno, da oprostitev DDV za te storitve izkrivlja konkurenco, na primer postavlja v slabši položaj davčne zavezance za DDV.
(4) Dobava blaga, ki jo opravijo javni zavodi, je oproščena plačila DDV, če je neposredno povezana s storitvami iz prvega odstavka tega člena (kot npr. katalogi, plakati, kostumi, scena).
70. člen
(Reševalni prevozi bolnih ali poškodovanih oseb)
Reševalni prevozi bolnih ali poškodovanih oseb iz 15. točke prvega odstavka 42. člena ZDDV-1 so prevozi, ki so, z zdravstvenim osebjem ali brez njega, opravljeni z rešilnimi avtomobili, helikopterji, drugimi vozili ali plovili, ki so za te namene posebej prirejeni (šifra standardne klasifikacije dejavnosti: R/86.920).
70.a člen
(Univerzalna poštna storitev)
(1) Storitve, ki spadajo v univerzalno poštno storitev iz 17. točke prvega odstavka 42. člena ZDDV-1 so storitve iz nabora univerzalne poštne storitve po zakonu, ki ureja poštne storitve, ki jih izvaja izvajalec univerzalne poštne storitve, ki je to pravico pridobil na podlagi imenovanja Agencije za pošto in elektronske komunikacije Republike Slovenije.
(2) Oprostitev plačila DDV se ne nanaša na storitve in z njimi neposredno povezane dobave blaga iz 17. točke prvega odstavka 42. člena ZDDV-1, kadar je izpolnjen vsaj eden izmed naslednjih pogojev:
- je njihova izvedba posledica individualnega dogovora o vsebini pogodbe;
- je njihova izvedba dogovorjena na podlagi splošnih pogojev, ob hkrati dogovorjenih drugačnih pogojih prenosa ali po nižjih cenah, kot so sicer v skladu z enotno tarifo na podlagi zakona, ki ureja poštne storitve, dostopne drugim uporabnikom.
70.b člen
(črtan)
2. Oprostitve za določene druge dejavnosti
71. člen
(Zavarovalni in pozavarovalni posli)
Zavarovalni in pozavarovalni posli iz 1. točke 44. člena ZDDV-1 so, v skladu s predpisi, sklepanje in izvrševanje pogodb o premoženjskem in življenjskem zavarovanju, pozavarovanju in sozavarovanju.
72. člen
(Dobave blaga in storitev v zvezi z najemom oziroma zakupom nepremičnin)
(1) Storitve in dobave blaga v zvezi z najemom oziroma zakupom nepremičnin iz 2. točke 44. člena ZDDV-1, kot na primer: dobava vode, električne energije, plina, energije za ogrevanje, odvoz smeti, so, če jih najemodajalec ali upravnik stavbe le prerazdeli najemnikom oziroma lastnikom stavb, neobdavčljive.
(2) Če je vrednost storitev in blaga iz prejšnjega odstavka vključena v najemnino, so te storitve in blago oproščene plačila DDV v skladu z 2. točko 44. člena ZDDV-1.
73. člen
(Najem oziroma zakup nepremičnin)
(1) Najem oziroma zakup nepremičnin iz 2. točke 44. člena ZDDV-1 pomeni dajanje nepremičnin v najem oziroma zakup. Vključuje tudi dajanje nepremičnin v podnajem.
(2) Temeljna značilnost pogodbe o najemu oziroma zakupu nepremičnin (vključno s podnajemom) za namene uporabe 2. točke 44. člena ZDDV-1 je, da je najemniku oziroma zakupniku za dogovorjeno obdobje (za plačilo) dana pravica neovirano zasedati točno določeno nepremičnino ali njen del, kot da bi bil njen lastnik, in da iz te pravice izključi vsako drugo osebo.
(3) Če storitev nima značilnosti najema oziroma zakupa nepremičnin iz drugega odstavka tega člena, je pa povezana z uporabo oziroma koriščenjem nepremičnine, pri čemer to predstavlja njen postranski oziroma spremljajoči del (na primer: uporaba športnih objektov, rezervacija mize v restavraciji, postavitev prodajnega avtomata znotraj nepremičnine, uporaba WC ...), je obdavčitev take storitve odvisna od vsebine storitve.
74. člen
(4.a in 4.b točka 44. ZDDV-1)
(1) Za finančne storitve iz 4.a in 4.b točke 44. člena ZDDV-1 se med drugim ne šteje zbiranje, analiziranje in posredovanje informacij o kreditni oziroma posojilni sposobnosti posameznikov ali podjetij, ki ni vezano na dajanje in upravljanje kreditov oziroma posojil ali na izdajanje garancij in drugih denarnih jamstev za kredite oziroma posojila.
(2) Izročitev nadomestnih stvari v skladu s posojilno pogodbo se ne šteje za storitev iz 4.a točke 44. člena ZDDV‑1, ne glede na to, ali posojilojemalec vrne izposojene stvari ali denarni znesek, ki ustreza njihovi vrednosti v času in kraju, ki sta v pogodbi določena za vrnitev.
(3) Za storitev upravljanja kreditov oziroma posojil v denarni obliki se šteje tudi odkup kreditov.
(4) V skladu s 4.b točko 44. člena ZDDV-1 je plačila DDV oproščeno izdajanje kreditnih garancij in drugih jamstev za denarne obveznosti, ne glede na to, kdo opravi storitev, in upravljanje kreditnih garancij, kadar te storitve opravlja kreditodajalec.
75. člen
(4.c točka 44. člena ZDDV-1)
(1) Za transakcije, vključno s posredovanjem, v zvezi z depoziti, transakcijskimi računi, plačili, nakazili, dolgovi, čeki in drugimi plačilnimi instrumenti po 4. c točki 44. člena ZDDV‑1 se štejejo vse storitve, ki so neposredno povezane oziroma omogočajo izpolnitev denarne obveznosti.
(2) Med transakcije v zvezi z depoziti po 4.c točki 44. člena ZDDV-1 se uvrščajo: odprtje računa, vpisovanje terjatev in dolgovanj, obveščanje deponentov o vplačilih in izplačilih v okviru depozitne pogodbe, obveščanje banke deponenta o spremembi stanja na računu, o stanju računa ipd.
(3) Znesek depozita ni predmet DDV, ne glede na to, kdo depozit da oziroma ga sprejme.
(4) Pri depozitih se šteje, da finančno storitev opravi oseba, ki da depozit. Če da depozit davčni zavezanec, ki ne opravlja finančnih storitev kot svojo dejavnost, ali pravna oseba, ki ni davčni zavezanec, se šteje, da je finančna storitev opravljena občasno.
(5) Obresti od depozitov so oproščene plačila DDV. Če da depozit mali davčni zavezanec ali fizična oseba, obresti od depozitov niso predmet DDV.
(6) Za storitve, neposredno povezane z izpolnitvijo denarne obveznosti, se ne štejejo najem in vzdrževanje terminalov POS, vzdrževanje bankomatov in izdelava raznih poročil.
(7) Za transakcije iz 4.c točke 44. člena ZDDV-1 se šteje tudi opravljanje plačil z elektronskim denarjem, vključno z izdajo elektronskega denarja.
76. člen
(4.d, 4.e in 4.f točka 44. člena ZDDV-1)
(1) Po 4.d točki 44. člena ZDDV-1 se za transakcije v zvezi s tujo valuto štejejo tudi prihodki od trgovanja s tujo valuto (tečajna marža). Tečajne razlike, ugotovljene iz preračuna stanj, ki so posledica obveznega preračunavanja tuje v domačo valuto, ne predstavljajo plačila za opravljeno storitev in niso predmet DDV.
(2) Izdaja priložnostnih kovancev, ki so zakonito plačilno sredstvo, je v skladu s 4.d točko 44. člena ZDDV-1 oproščena plačila DDV.
(3) Storitve posredovanja oziroma komisijskega posredovanja, ki jih opravijo banke (kot zastopniki ali komisionarji) pri prodaji priložnostnih kovancev, se ne štejejo za oproščene transakcije po 4.d točki 44. člena ZDDV-1.
(4) Transakcije s priložnostnimi kovanci, ki se dajejo v obtok po nominalni vrednosti in so zakonito plačilno sredstvo, so oproščene plačila DDV po 4.d točki 44. člena ZDDV-1.
(5) Za upravljanje iz 4.e točke 44. člena ZDDV-1 se šteje gospodarjenje z vrednostnimi papirji po nalogu in za račun posamezne stranke, ki se opravlja v skladu s predpisi, ki urejajo to področje.
(6) Donos iz vrednostnega papirja (dividende, obresti, kapitalski dobički), ki ne predstavlja plačila za opravljeno transakcijo, ni predmet DDV.
(7) Med storitve upravljanja investicijskih skladov iz 4.f točke 44. člena ZDDV-1, se uvrščajo tudi storitve, ki jih upravljalec investicijskega sklada poveri zunanjim izvajalcem, vendar le, če te tvorijo posebno celoto in so specifične in nujne za upravljanje investicijskih skladov.
77. člen
(Stavbna zemljišča)
Za stavbna zemljišča iz 8. točke 44. člena ZDDV-1 se štejejo zemljiške parcele, ki so z občinskim prostorskim načrtom namenjene graditvi objektov.
78. člen
(Dogovor o izbiri obdavčitve)
Pisni dogovor iz drugega odstavka 45. člena ZDDV-1 vsebuje najmanj jasno izjavo volje, da zavezanca želita, da se transakcija obdavči, identifikacijsko številko za DDV davčnih zavezancev, njuno vlogo pogodbene stranke in navedbo nepremičnine, na katero se dogovor nanaša.
3. Oprostitve za transakcije znotraj Unije
79. člen
(46. člen ZDDV-1)
(1) Davčni zavezanec, ki blago odpošlje ali odpelje iz Slovenije v drugo državo članico in želi uveljaviti oprostitev plačila DDV na podlagi 46. člena ZDDV-1, vendar ne razpolaga z dokazili, ki mu omogočajo uveljavljanje domneve iz prvega odstavka 45.a člena Izvedbene uredbe Sveta (EU) 282/2011 z dne 15. marca 2011 o določitvi izvedbenih ukrepov za Direktivo 2006/112/ES o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (UL L št. 77 z dne 23. 3. 2011, str. 1), zadnjič spremenjene z Izvedbeno uredbo Sveta (EU) 2025/518 z dne 11. marca 2025 o spremembi Izvedbene uredbe (EU) št. 282/2011 glede zahtev za informacije za nekatere ureditve DDV (UL L št. 2025/518 z dne 25. 3. 2025), (v nadaljnjem besedilu: Izvedbena uredba 282/2011/EU), dokazuje, da je bilo blago odposlano ali odpeljano v drugo državo članico, z računom in drugimi razpoložljivimi dokazili. Poleg dokazil iz 45.a člena Izvedbene uredbe 282/2011/EU je to lahko tudi dokazilo o plačilu, naročilnica, sklenjena pogodba o dobavi, dobavnica, seznam pakiranja, prevzemnica in podobno.
(2) Davčni zavezanec, ki dobavi in z lastnim prevoznim sredstvom sam odpošlje ali odpelje blago iz Slovenije v drugo državo članico in želi uveljaviti oprostitev plačila DDV na podlagi 46. člena ZDDV-1, dokazuje, da je blago odposlano ali odpeljano v drugo državo članico, z računom in dokumenti iz prejšnjega odstavka.
(3) Davčni zavezanec lahko, poleg računa in namesto drugih dokazil iz prvega odstavka tega člena, uporabi pisno izjavo pridobitelja iz točke (i) pod (b) prvega odstavka 45.a člena Izvedbene uredbe 282/2011/EU, če oseba, ki je pridobila blago, blago odpošlje ali odpelje iz Slovenije v drugo državo članico z lastnim prevoznim sredstvom.
(4) Davčna oprostitev iz 3. točke 46. člena ZDDV-1 velja za dobavo trošarinskih izdelkov, od katerih je v skladu z zakonom, ki ureja trošarino, trošarina v Sloveniji že plačana, v namembni državi članici pa vsaj zavarovano njeno plačilo, in ki jih davčni zavezanec, identificiran za namene DDV, dobavi davčnemu zavezancu ali pravni osebi, ki ni davčni zavezanec, v drugo državo članico, ne glede na vrednost dobavljenih trošarinskih izdelkov.
(5) Če davčni zavezanec, identificiran za namene DDV dobavlja v drugo državo članico trošarinske izdelke v skladu z zakonom, ki ureja trošarino, pod režimom odloga uveljavlja oprostitev plačila DDV za tako dobavo pod pogoji iz 1. točke 46. člena ZDDV-1.
79.a člen
(Mednarodni prevoz potnikov)
Mednarodni prevoz potnikov iz drugega odstavka 49. člena ZDDV‑1 je prevoz potnikov v zračnem, pomorskem ali železniškem prevozu, pri katerem je kraj odhoda ali prihoda zunaj Slovenije. Kraj odhoda oziroma prihoda je tisti, ki je na vozovnici naveden kot kraj odhoda oziroma kot prvi namembni kraj.
4. Oprostitve pri uvozu
80. člen
(Pogoji in način uveljavljanja oprostitev iz 50. člena ZDDV-1)
(1) Oprostitev plačila DDV za blago, ki ga uvozi Evropska komisija (v nadaljnjem besedilu: komisija) ali agencija ali organ, ustanovljen v skladu s pravom Unije, se v skladu s točko 6.b prvega odstavka 50. člena ZDDV-1 uveljavlja kot neposredna oprostitev.
(2) Davčni zavezanec podatke iz a) in b) točke drugega odstavka 50. člena ZDDV-1 navede v carinski deklaraciji.
(3) Davčni zavezanec kot dokaz iz c) točke drugega odstavka 50. člena ZDDV-1 predloži ustrezno prevozno listino glede na vrsto prevoza ali drug ustrezni dokument, iz katerega mora biti nedvoumno razvidno, da je namembni kraj tega blaga druga država članica.
5. Oprostitve pri izvozu
81. člen
(Vnos in prodaja blaga v davka prosti prodajalni na letališčih ali v pristaniščih)
(1) V skladu z b) točko prvega odstavka 52. člena ZDDV-1 je plačila DDV oproščeno tudi blago, ki se proda v davka prosti prodajalni, ki se nahaja za izstopno mejno carinsko kontrolo na letališčih ali v pristaniščih, odprtih za mednarodni promet, pod pogojem, da se blago iznese v dovoljeni količini v potnikovi osebni prtljagi pri poletih ali ladijskih prevozih na tretje ozemlje ali v tretjo državo.
(2) Za potnika iz prvega odstavka tega člena se šteje potnik, ki ima vozovnico, na kateri je navedeno namembno letališče oziroma pristanišče države zunaj Unije.
(3) Za vnos blaga v davka prosto prodajalno brez obračuna DDV v skladu s tretjim odstavkom 58. člena ZDDV-1, se pri izdaji dovoljenja za davčno skladišče, smiselno uporabljajo določbe 86. do 97. člena tega pravilnika.
82. člen
(Izvoz blaga in storitve iz e) točke prvega odstavka 52. člena ZDDV-1)
(1) DDV se ne plačuje ob izvozu blaga ter od prevoznih in drugih postranskih storitev, ki so neposredno povezane z izvozom blaga. Kot izvoz po a) točki prvega odstavka 52. člena ZDDV‑1 se šteje tudi dobava blaga, ki se odpošlje ali odpelje iz Unije iz druge države članice.
(2) Davčni zavezanec dokazuje, da je bila opravljena izvozna dobava (izvoz) z dokazilom, iz katerega je razvidno, da je sam ali druga oseba za njegov račun blago iznesla iz carinskega območja Unije.
(3) Dokazilo iz prejšnjega odstavka je prejeto elektronsko sporočilo, izdano v skladu s carinskimi predpisi, iz katerega je razviden datum izstopa blaga iz carinskega območja Unije oziroma pisna izvozna deklaracija s potrditvijo carinskega organa o izstopu blaga iz Unije, kadar se uporablja pomožni postopek.
(4) Dokazilo iz prejšnjega odstavka lahko nadomesti potrdilo o izstopu, ki ga v skladu s carinskimi predpisi izda pristojni urad izvoza.
(5) Če se blago izvaža iz Unije na podlagi ustne carinske deklaracije, podane v skladu s carinskimi predpisi, se kot dokazilo o izvozni dobavi iz drugega odstavka tega člena uporabi račun ali drug komercialni dokument, na podlagi katerega je izvoz izvršen, vendar le, če je izstopni carinski organ z žigom na računu ali drugem komercialnem dokumentu potrdil iznos blaga iz carinskega območja Unije.
(6) Če davčni zavezanec pošilja blago iz Unije po pošti, hitri pošti ali železnici, se kot dokazilo iz drugega odstavka tega člena lahko uporabi tudi:
- poštna deklaracija, tovorni list ali dvojnik takega dokumenta ali
- drugo dokazilo, ki se običajno uporablja v poštnem prometu ali pri hitri pošti.
(7) Dokazila iz prejšnjega odstavka morajo vsebovati najmanj naslednje podatke:
- ime in naslov oziroma firmo in sedež izdajatelja ter dan izdaje dokazila;
- ime in naslov oziroma firmo in sedež davčnega zavezanca (izvoznika);
- običajno trgovsko ime in količino blaga;
- kraj in dan, ko je bilo blago izvoženo, oziroma kraj in dan, ko je bilo blago odposlano v tujino;
- ime in naslov oziroma firmo in sedež prejemnika blaga v namembni državi;
- izjavo, ki je lahko tudi splošna izjava, deponirana pri carinskem organu, v kateri izdajatelj dokumenta izjavi, da so podatki v dokazilu izdani na podlagi poslovnih listin izdajatelja in jih je mogoče preveriti.
(8) V skladu s točko e) prvega odstavka 52. člena ZDDV‑1 so plačila DDV oproščene tudi storitve, ki se opravijo v zvezi z odpremo blaga neposredno v izvoz (na primer: prevozne storitve, storitve nakladanja, razkladanja, prekladanja na drugo prevozno sredstvo, storitve organiziranja prevoza blaga ipd.).
(9) V skladu s točko e) prvega odstavka 52. člena ZDDV‑1 so plačila DDV oproščene tudi storitve, enakovrstne storitvam, kot so omenjene v prejšnjem odstavku, ki se opravijo v zvezi z dobavo blaga, za katero obveznost za plačilo DDV od uvoza v skladu z drugim odstavkom 31. člena ZDDV‑1 še ni nastala.
83. člen
(Kaj se ne šteje za izvoz)
(1) Za izvoz blaga, ki je oproščen plačila DDV, se ne šteje:
- izvoz blaga v okviru postopka pasivnega oplemenitenja, razen če carinski deklarant dokaže, da je začasno izvoženo blago zaradi spremenjenih okoliščin ostalo zunaj carinskega območja Unije;
- izvoz blaga, ki je začasno izvoženo z zvezkom ATA, razen če deklarant dokaže, da je zaradi spremenjenih okoliščin začasno izvoženo blago ostalo zunaj carinskega območja Unije;
- izvoz blaga, ki je namenjeno, da bo ponovno uvoženo in v skladu s carinskimi predpisi ob vrnitvi oproščeno plačila uvoznih dajatev, razen če carinski deklarant dokaže, da je zaradi spremenjenih okoliščin izvoženo blago ostalo zunaj carinskega območja;
- iznos unijskega blaga iz carinskega območja v okviru postopka notranjega tranzita.
(2) Za blago iz prvega odstavka tega člena ne nastane obveznost za obračun DDV, zavezanec pa vrednosti blaga iz prejšnjega odstavka v obračunu DDV ne sme izkazati kot izvoz blaga.
6. Oprostitve v zvezi z mednarodnim prevozom
84. člen
(53. člen ZDDV-1)
(1) Davčni zavezanec, ki opravlja transakcije iz a), c) in d) točke 53. člena ZDDV-1, mora v svojem knjigovodstvu za oprostitev plačila DDV zagotoviti vsa potrebna dokazila, ki dokazujejo, da plovilo, ki opravlja prevoz potnikov za plačilo ali je namenjeno opravljanju komercialne, industrijske ali ribiške dejavnosti, opravlja zadevno gospodarsko dejavnost na odprtem morju.
(2) Za dokazila iz prejšnjega odstavka se šteje izjava o plovbi, ki se ji predložijo obrazci in potrdila, določeni v skladu z zakonodajo, ki ureja pomorstvo (ISPS najava ladje, podatki o prihodu ali odhodu plovila …), ali se ji predložijo drugi ustrezni dokumenti, ki dokazujejo, da plovilo, ki opravlja prevoz potnikov za plačilo ali je namenjeno opravljanju komercialne, industrijske ali ribiške dejavnosti, opravlja zadevno gospodarsko dejavnost dejansko in pretežno na odprtem morju.
(3) Za storitve iz d) točke 53. člena ZDDV-1, ki so namenjene neposredno plovilom oziroma njihovemu tovoru, se štejejo na primer: storitve vleke plovil iz a) točke 53. člena ZDDV-1, storitve pilotiranja teh in njihovega privezovanja, storitve nakladanja, razkladanja ali prekladanja njihovega tovora, vključno z osebno prtljago potnikov, in druge storitve za vzdrževanje tovora v dobrem stanju.
(4) Storitev iz prejšnjega odstavka je lahko oproščena plačila DDV v skladu z d) točko 53. člena ZDDV-1 le, če lahko izvajalec dokaže, da je storitev neposredno povezana s potrebami plovil iz a) točke 53. člena ZDDV-1 oziroma njihovega tovora.
(5) Med storitve drugega oskrbovanja zrakoplovov iz e) točke 53. člena ZDDV-1 se med drugim šteje tudi oskrbovanje zrakoplovov z blagom, ki je namenjeno, da se porabi med poletom oziroma med poletom proda ali brezplačno razdeli potnikom.
6.a Oprostitve v zvezi z nekaterimi transakcijami, ki se obravnavajo kot izvoz
84.a člen
(Uveljavljanje upravičenosti do oprostitve DDV za dobave blaga in storitev iz točke ab) prvega odstavka 54. Člena ZDDV-1)
(1) Komisija ali agencija ali organ, ustanovljen v skladu s pravom Unije, s sedežem v državi članici, ki ni Slovenija, ki nabavlja blago oziroma naroča storitve iz točke ab) prvega odstavka 54. člena ZDDV-1 pri davčnih zavezancih, identificiranih za namene DDV v Sloveniji, uveljavlja oprostitev plačila DDV za to blago oziroma storitve kot neposredno oprostitev.
(2) Komisija ali agencija ali organ uveljavlja oprostitev plačila DDV iz prejšnjega odstavka s predložitvijo potrdila o oprostitvi plačila DDV in/ali trošarin, ki ga potrdi pristojni organ države članice sedeža v skladu z 51. členom Izvedbene uredbe 282/2011/EU. Potrdilo predloži dobavitelju blaga oziroma izvajalcu storitev, ki potrdilo, skupaj z računi, hrani v svojem knjigovodstvu.
(3) Komisija ali agencija ali organ, ustanovljen v skladu s pravom Unije, s sedežem v Sloveniji, ki nabavlja blago ali naroča storitve iz točke ab) prvega odstavka 54. člena ZDDV-1 pri davčnih zavezancih, identificiranih za namene DDV v Sloveniji, uveljavlja oprostitev plačila DDV za to blago ali storitve kot neposredno oprostitev. Pri davčnem organu vloži zahtevek za izdajo potrdila o oprostitvi plačila DDV na obrazcu iz Priloge II Izvedbene uredbe 282/2011/EU. Glede predložitve zahtevka, izdaje potrdila in hrambe dokazil se smiselno uporabljajo določbe predpisa, ki ureja pogoje in način oprostitve davkov za diplomatska predstavništva, konzulate, agencije in organe Evropske unije ter mednarodne organizacije, v skladu z mednarodnimi pogodbami, ki obvezujejo Republiko Slovenijo.
(4) Komisija ali agencija ali organ, ustanovljen v skladu s pravom Unije, s sedežem v Sloveniji, ki nabavlja blago oziroma naroča storitve iz točke ab) prvega odstavka 54. člena ZDDV-1 pri davčnih zavezancih, identificiranih za namene DDV v drugih državah članicah, za uveljavljanje oprostitve pri dobavitelju pridobi potrdilo o oprostitvi plačila DDV in/ali trošarin v skladu z Izvedbeno uredbo 282/2011/EU. Glede izdaje potrdila in hrambe dokazil se smiselno uporabljajo določbe pravilnika, ki ureja pogoje in način oprostitve davkov za diplomatska predstavništva, konzulate, agencije in organe Evropske unije ter mednarodne organizacije v skladu z mednarodnimi pogodbami, ki obvezujejo Republiko Slovenijo.
84.b člen
(prenehal veljati)
7. Oprostitve za transakcije, povezane z mednarodnim trgovanjem
85. člen
(57. člen ZDDV-1)
(1) V skladu s tretjim odstavkom 57. člena ZDDV-1 je plačila DDV oproščena dobava blaga, dokler je blago pod carinskim nadzorom. Kot dobava blaga se šteje dobava po 1. točki prvega odstavka 3. člena ZDDV-1 in pridobitev blaga po 2. točki prvega odstavka 3. člena ZDDV-1, dokler je to blago pod carinskim nadzorom.
(2) Oprostitev plačila DDV za storitve, povezane z vnosom blaga v prosto cono ali carinsko skladišče, oziroma iznosom iz cone ali skladišča, in oprostitev plačila DDV za storitve na blagu v prostih conah in carinskih skladiščih, se nanaša tudi na blago iz šestega odstavka 82. člena tega pravilnika.
(3) Za storitve na blagu v prostih conah in carinskih skladiščih, ki so oproščene plačila DDV, se štejejo storitve, ki jih je v skladu s carinskimi predpisi mogoče opraviti na blagu, medtem ko je blago v postopku carinskega skladiščenja ali medtem ko je blago v prosti coni.
(4) Oprostitev plačila DDV se ne nanaša na storitve:
- ki se ne opravijo v prostorih proste cone ali carinskega skladišča;
- ki se opravijo na blagu, ki je vneseno v prosto cono, prosto skladišče ali v carinsko skladišče, vendar ima to blago carinski status blaga Unije in ni namenjeno izvozu iz Unije;
- predelave blaga, za katerega se je začel postopek aktivnega oplemenitenja, ne glede na to, ali se te storitve opravijo v prostorih carinskega skladišča ali ne.
(5) Če storitve, ki so oproščene plačila DDV, v skladu s tretjim odstavkom 57. člena ZDDV-1 povečujejo vrednost blaga, in je v skladu s 35. členom ZDDV-1 nastala obveznost obračuna DDV od uvoza blaga, se vrednost storitev, ki so bile opravljene na blagu, upošteva pri določitvi davčne osnove za obračun DDV od uvoza blaga.
86. člen
(Davčna skladišča)
(1) Davčno skladišče je ena ali več med seboj povezanih ograjenih površin ali prostorov, ki tvorijo tehnološko enoto in je vidno označena. Označena oziroma odobrena lokacija lahko predstavlja celo stavbo, prostor v stavbi, zemljišče, silos ali rezervoar.
(2) Za mineralna olja je davčno skladišče prostor, opredeljen kot trošarinsko skladišče v skladu z zakonom, ki ureja trošarino.
87. člen
(Imetnik davčnega skladišča)
(1) Imetnik davčnega skladišča je oseba, ki ji je bilo izdano dovoljenje za vodenje davčnega skladišča.
(2) Imetnik davčnega skladišča je odgovoren za:
- zagotavljanje, da je blago v davčnem skladišču;
- vodenje evidence nad vnosom in iznosom blaga,
- vodenje evidence nad izvajanjem storitev nad hranjenim blagom;
- izpolnjevanje drugih pogojev, navedenih v dovoljenju.
(3) Davčni organ lahko v skladu z zakonom, ki ureja davčni postopek, od imetnika davčnega skladišča ali druge osebe, ki razpolaga z blagom v davčnem skladišču zahteva predložitev ustreznega instrumenta zavarovanja plačila davčne obveznosti.
88. člen
(Osnovni pogoji za pridobitev dovoljenja)
(1) Za izdajo dovoljenja za vodenje davčnega skladišča morajo biti izpolnjeni naslednji osnovni pogoji:
- vložnik mora imeti sedež v Sloveniji in mora biti identificiran za namene DDV v Sloveniji;
- vložnik mora voditi knjigovodstvo po sistemu dvostavnega knjigovodstva;
- vložnik mora izkazati zanesljivost pri izvajanju zahtevanega postopka (da ni večkrat kršil carinskih, davčnih, plačilnih in drugih predpisov, kar zadevni davčni organ preveri pri pristojnih organih in v svojih evidencah);
- vložnik mora biti sposoben izpolnjevati pogoje iz dovoljenja;
- vložnik mora izkazati obstoj dejanske ekonomske potrebe za predlagano davčno skladišče (npr. zadosten predvideni promet blaga, zadostna korist za imetnika, posebnosti oskrbovanega trga, posebnosti skladiščenega blaga, višina odloženega davka);
- davčno skladišče mora biti namenjeno predvsem skladiščenju blaga;
- vložnik mora nuditi vsa jamstva oziroma zavarovanja, potrebna za pravilno izvedbo zahtevanih postopkov;
- vložnik mora voditi davčno skladišče in izvajati postopke na tak način, da je davčnim organom omogočen vpogled v izvajanje postopka davčnega skladiščenja.
(2) Davčni organ izda dovoljenje, če iz predloženih dokazil in okoliščin postopka izhaja, da bo lahko nadzoroval in spremljal postopek, ne da bi moral uvesti upravne postopke, ki bi bili nesorazmerni z gospodarskimi potrebami samega postopka. Stroški, ki jih ima davčni organ v zvezi z nadzorom in kontrolo postopka davčnega skladiščenja, ne smejo biti nesorazmerno visoki v primerjavi z gospodarskimi koristmi postopka davčnega skladiščenja. Pri ugotavljanju sorazmernosti teh stroškov, davčni organ upošteva predvsem tip operacije, ki jih želi oseba, ki zaprosi za odobritev, izvajati v davčnem skladišču.
89. člen
(Zahtevek za izdajo dovoljenja)
(1) Vlogi se priložijo:
- opis skladiščnih prostorov;
- dokumenti o registraciji družbe;
- potrdilo davčnega organa o identifikaciji za namene DDV;
- opis in način vodenja evidenc blaga;
- razvidnost povezljivosti z davčnimi evidencami in knjigovodstvom, razen v primerih iz četrtega odstavka 95. člena tega pravilnika, pri katerih mora biti razviden način vodenja evidenc;
- opisi in utemeljitve za zahtevane postopke običajnih oblik ravnanja;
- druge listine, odvisne od posameznega primera.
(2) Davčni organ lahko od vložnika zahteva dodatne podatke.
90. člen
(Zavrnitev zahtevka)
Če vsebina zahtevka za izdajo dovoljenja ne ustreza zahtevanim pogojem, davčni organ vložnika pisno obvestiti o razlogih, zakaj je bil zahtevek zavrnjen, in sicer v roku 60 dni od dneva, ko je bil zahtevek vložen, ali od dneva, ko je davčni organ prejel kateri koli zahtevani manjkajoči ali dodatni podatek.
91. člen
(Izdaja dovoljenja)
(1) V dovoljenju morajo biti obvezno navedeni vsi podatki in določeni vsi pogoji ter obveznosti, pod katerimi je bilo zadevno dovoljenje izdano.
(2) Dovoljenje začne veljati na dan izdaje ali na kateri koli poznejši dan, naveden v dovoljenju. Dovoljenje se izda za nedoločen čas.
(3) Dovoljenje se izda v dveh izvodih. En izvod obdrži davčni organ, ki je izdal dovoljenje, drugi izvod se vroči imetniku dovoljenja.
92. člen
(Sprememba dovoljenja)
(1) Imetnik dovoljenja mora obvestiti davčni organ o vsem, kar se zgodi po pridobitvi dovoljenja in bi utegnilo vplivati na njegovo trajanje ali vsebino. Imetnik dovoljenja je dolžan zagotoviti, da so vsi podatki v dovoljenju ažurni in pravilni.
(2) Davčni organ lahko obnovi ali spremeni dovoljenje na podlagi pisnega zahtevka. V zahtevku se navedejo razlogi in zahtevane spremembe. Davčni organ glede na zahtevek oceni, ali se veljavno dovoljenje lahko spremeni ali je treba izdati novo dovoljenje. Če je potrebno novo dovoljenje, se vlagatelja zahtevka pozove, da vloži zahtevek za novo dovoljenje.
(3) Obstoječe dovoljenje se spremeni v naslednjih primerih:
- če se spremeni ime ali kategorija podjetja, ki ne vključuje prenosa poslovanja na drugo osebo;
- če se spremeni lokacija davčnega skladišča;
- če se spremenijo drugi podatki iz dovoljenja, ki ne vključujejo oziroma niso povezani s prodajo imetnikovega podjetja drugi osebi.
(4) Davčni organ lahko tudi po uradni dolžnosti spremeni dovoljenje, če meni, da je to potrebno zaradi novih okoliščin.
93. člen
(Razveljavitev dovoljenja)
(1) Imetnik dovoljenja lahko zahteva razveljavitev dovoljenja kadar koli, če je za vse blago in na njem opravljene storitve v davčnem skladišču plačan DDV. Pisni zahtevek za razveljavitev dovoljenja predloži davčnemu organu.
(2) Davčni organ lahko razveljavi dovoljenje po uradni dolžnosti, če ugotovi, da je bilo izdano na podlagi nepravilnih ali nepopolnih podatkov. Dovoljenje se lahko razveljavi, tudi v primeru, če zahteve iz postopka davčnega skladiščenja ali iz dovoljenja niso bile izpolnjene. To vključuje tudi stanja, ko davčni organ oceni, da se davčno skladišče ne uporablja toliko, da bi upravičilo dovoljenje.
(3) Odločba o razveljavitvi dovoljenja mora vsebovati datum, do katerega se mora za blago in na njem opravljene storitve plačati DDV.
94. člen
(Odgovornost imetnika dovoljenja in oseb, ki blago skladiščijo)
(1) Imetnik dovoljenja je odgovoren za postopek vnosa, hranjenja in iznosa blaga iz davčnega skladišča.
(2) Za obveznost plačila DDV je odgovorna oseba iz 7. točke prvega odstavka 76. člena ZDDV, ki mora biti identificirana za namene DDV v Sloveniji.
(3) Imetnik dovoljenja, ki v davčnem skladišču na letališču ali v pristanišču, odprtem za mednarodni promet, skladišči blago, ki se iznese v potnikovi osebni prtljagi v drugo državo članico, mora za to blago zagotoviti posebne evidence.
95. člen
(Evidence)
(1) Imetnik dovoljenja mora voditi evidence o vsem blagu, vnesenem v postopek davčnega skladiščenja, o vseh opravljenih storitvah na tem blagu, ki je v postopku davčnega skladiščenja, in o vsakem iznosu blaga iz davčnega skladišča.
(2) V evidencah iz prejšnjega odstavka morajo biti zagotovljeni naslednji podatki:
- datum vnosa blaga v davčno skladišče;
- lokacija blaga v skladišču;
- podatki iz dokumenta za vnos blaga v davčno skladišče: (npr. št. carinske deklaracije, vrsta postopka na deklaraciji, št. računa, trgovski naziv blaga, tarifna oznaka KN za to blago, količina blaga, vrednost blaga brez DDV, izvor blaga, podatki o osebi, ki predloži blago za vnos v davčno skladišče);
- vrednost DDV v odlogu za posamezen vnos blaga;
- podatki iz računov izvedenih transakcij prodaje blaga v davčnem skladišču (št. računa, količina in vrednost blaga, podatki o kupcu blaga);
- podatki o običajnih oblikah ravnanja z blagom;
- podatki iz računov izvedenih storitev v davčnem skladišču (št. računa, opis storitve, vrednost računa, podatki o osebi, ki je račun izdala);
- datum iznosa blaga iz davčnega skladišča;
- podatki iz računa zadnje transakcije z blagom (št. računa, trgovski naziv blaga, količina in vrednost blaga, identifikacijska številka za DDV osebe, ki je izdala račun za zadnjo opravljeno transakcijo v davčnem skladišču, količina in vrednost blaga brez DDV, vrednost obračunanega DDV);
- podatki o drugih dokumentih, ki se nanašajo na vnos, hranjenje in iznos blaga v postopku davčnega skladiščenja.
(3) Prejšnji odstavek tega člena se smiselno uporablja tudi za blago, ki je v davčnem skladišču namenjeno prodaji na drobno v skladu s tretjim odstavkom 58. člena ZDDV-1.
(4) Če imetnik skladišča ni tudi oseba, ki razpolaga z blagom, podatke vodi uporabnik (lastnik) blaga, imetnik dovoljenja pa mora zagotoviti podatke o teh osebah ter podatke o vnosu in iznosu blaga iz davčnega skladišča (datum vnosa, datum iznosa, količina blaga in oseba, ki je odgovorna za to blago).
96. člen
(Običajne oblike ravnanja z blagom)
(1) Uskladiščeno blago je lahko predmet običajnih oblik ravnanja, da se ohrani, izboljša njegov videz ali tržna kakovost ali da se ga pripravi za distribucijo ali nadaljnjo prodajo. Oblike ravnanja ne smejo privesti do drugačne osemmestne oznake KN, razen v primeru mineralnih olj, ko oblike ravnanja ne smejo privesti do drugačne štirimestne oznake KN, če je tako dovoljeno po trošarinskih predpisih.
(2) Dovoljenje za izvajanje običajnih oblik ravnanja je lahko sestavni del dovoljenja za vodenje davčnega skladišča ali pa imetnik dovoljenja za vsak primer vnosa blaga posebej predhodno zaprosi za posamično dovoljenje za izvajanje običajnih oblik ravnanja z blagom v davčnem skladišču.
(3) (črtan)
97. člen
(Zaključek postopka davčnega skladiščenja)
(1) Postopek davčnega skladiščenja se zaključi z iznosom blaga iz skladišča.
(2) Obveznost za obračun DDV nastane z iznosom blaga iz davčnega skladišča.
(3) Imetnik dovoljenja, razen v primerih iz četrtega odstavka 95. člena tega pravilnika, lahko dovoli iznos blaga iz skladišča šele, ko mu oseba, ki želi zaključiti postopek davčnega skladiščenja, predloži račun zadnje transakcije nad blagom. Iz računa mora biti razvidna davčna osnova, sestavljena iz vrednosti blaga ob vnosu in povečana za stroške morebitnih storitev, ki so se izvedle na samem blagu, in znesek obračunanega DDV. Če je bila med postopkom davčnega skladiščenja v davčnem skladišču opravljena dobava tega blaga oziroma je bilo opravljenih več dobav tega blaga, morata biti z računa razvidna davčna osnova, sestavljena iz vrednosti blaga od zadnje dobave, povečane za stroške morebitnih storitev, ki so se izvedle na samem blagu po opravljeni zadnji dobavi, in znesek obračunanega DDV.
(4) Oseba oziroma lastnik blaga, ki želi, da se blago iznese iz davčnega skladišča, mora biti davčni zavezanec, identificiran za namene DDV, ki je dolžan plačati DDV za to blago.
IX. ODBITEK DDV
1. Nastanek in obseg pravice do odbitka
98. člen
(Točka d) prvega odstavka in drugi odstavek 4. člena ZDDV‑1)
(1) Oseba iz točke d) prvega odstavka 4. člena ZDDV-1 , katere skupni znesek pridobitev iz drugega odstavka 4. člena ZDDV-1 v tekočem koledarskem letu preseže 10.000 eurov, nima pravice do odbitka DDV, ki ga je dolžan plačati od pridobitev blaga znotraj Unije.
(2) Oseba iz d) točke prvega odstavka 4. člena ZDDV‑1, ki prejema storitve, za katere je dolžna plačati DDV v skladu s 3. točko prvega odstavka 76. člena ZDDV‑1, tudi nima pravice do odbitka DDV, ki ga je dolžna plačati od prejetih storitev.
99. člen
(črtan)
100. člen
(Odbitek DDV pri povečanju davčne osnove)
Če se znesek obračunanega DDV zaradi povečanja davčne osnove naknadno spremeni, davčni zavezanec lahko uveljavlja odbitek DDV v višini dejansko plačanega DDV (višjega) samo, če je dobavitelj za to povečanje plačila izdal račun in so izpolnjeni pogoji iz 62. in 63. člena ZDDV-1.
101. člen
(Uvoz blaga, kadar se DDV plačuje, kot da bi bil uvozna dajatev)
(1) Pravico do odbitka DDV za uvoženo blago davčni zavezanec lahko uveljavi za davčno obdobje, za katero do poteka roka za predložitev obračuna DDV za to davčno obdobje razpolaga s carinsko deklaracijo za sprostitev blaga v prosti promet ali postopek začasnega uvoza blaga z delno oprostitvijo plačila carine oziroma odločbo carinskega organa, na kateri je obračunan DDV.
(2) Za odbitni DDV se šteje znesek DDV, obračunan pri uvozu, razen če je bil znesek DDV plačan ob uvozu naknadno, vendar prej, preden je zavezanec uveljavil odbitek DDV, z odločbo carinskega organa v celoti ali deloma vrnjen. Za odbitni DDV se šteje tudi znesek DDV, ki ga naknadno obračuna carinski organ v skladu s 158. členom tega pravilnika.
(3) Davčni zavezanec ne sme upoštevati odbitka DDV, obračunanega ob uvozu, če je bila carinska deklaracija, na podlagi katere je bil obračunan DDV, razveljavljena ali odločba carinskega organa, s katero je bil obračunan DDV od uvoza blaga, razveljavljena prej, preden je bil uveljavljen odbitek DDV. Če je bil na podlagi razveljavljene carinske deklaracije ali razveljavljene odločbe carinskega organa DDV že plačan, se ta znesek vrne v skladu z zakonom, ki ureja davčni postopek.
101.a člen
(Uvoz blaga, kadar se DDV plačuje preko obračuna DDV)
(1) Pravico do odbitka DDV za uvoženo blago lahko davčni zavezanec uveljavi ne prej kot v davčnem obdobju, v katerem je obračunal DDV od uvoza blaga.
(2) Za odbitni DDV se šteje znesek DDV, ki ga je prejemnik blaga, identificiran za namene DDV v Sloveniji, plačal v skladu s šestim ali sedmim odstavkom 77. člena ZDDV-1. Šteje se, da je DDV plačan, ko je izkazan v obračunu DDV.
102. člen
(Nova prevozna sredstva)
(1) Davčni zavezanec iz tretjega odstavka 5. člena ZDDV-1 sme odbiti DDV, ki je vključen v nabavni ceni ali plačan pri uvozu ali pridobitvi novega prevoznega sredstva znotraj Unije, do zneska, ki ne presega davka, ki bi ga moral plačati, če dobava ne bi bila oproščena. Pravica do odbitka nastane in se lahko uveljavi, ne prej kot v trenutku dobave.
(2) Davčni zavezanec iz prejšnjega odstavka tega člena lahko uveljavlja odbitek DDV v obliki vračila DDV na podlagi zahtevka, ki ga davčnemu organu predloži v elektronski obliki prek sistema eDavki.
(3) Davčni zavezanec iz prvega odstavka tega člena je upravičen do vračila DDV, če izpolnjuje naslednje pogoje:
- ni identificiran za namene DDV v Sloveniji;
- proda novo prevozno sredstvo iz tretjega odstavka 3. člena ZDDV-1 drugi osebi v drugo državo članico, prevozno sredstvo pa je prepeljano v to drugo državo članico;
- dokaže, da je plačal slovenski DDV pri nakupu tega novega prevoznega sredstva.
(4) Do vračila DDV je v višini, določeni v prvem odstavku tega člena, upravičen tudi:
- davčni zavezanec, ki je identificiran za namene DDV, ki obračunava DDV le od pridobitev blaga znotraj Unije,
- oseba iz d) točke prvega odstavka 4. člena ZDDV-1, identificirana za namene DDV, ki obračunava DDV le od prejetih storitev in je plačnica DDV na podlagi 3. točke prvega odstavka 76. člena ZDDV-1,
- davčni zavezanec iz 94. člena ZDDV-1, ki je identificiran za namene DDV na podlagi četrtega odstavka 78. člena ZDDV-1, ker opravlja storitve, za katere je prejemnik storitev dolžan plačati DDV v drugi državi članici.
(5) Zahtevku iz drugega odstavka tega člena mora davčni zavezanec priložiti:
- dokazilo o nakupu (račun ali uvozna listina);
- dokazilo, da je bil DDV plačan ob nakupu;
- dokazilo o prodaji (račun ali dokazilo o prejetem plačilu) in
- dokazilo, da je bilo novo prevozno sredstvo prepeljano v drugo državo članico.
103. člen
(Priložnostne finančne transakcije pri izračunu odbitnega deleža)
(1) V izračun odbitnega deleža se v skladu s točko c) tretjega odstavka 65. člena ZDDV-1 ne všteva znesek prometa finančnih transakcij, če se opravljajo priložnostno. Šteje se, da je promet finančnih transakcij opravljen priložnostno, če finančne transakcije ne predstavljajo dejavnosti davčnega zavezanca.
(2) V izračun odbitnega deleža se v nobenem primeru ne vštevajo donosi iz naložb v vrednostne papirje (na primer dividende, obresti, kapitalski dobički) in zneski depozitov in drugih naložb, ki niso predmet DDV.
104. člen
(Davčni zavezanec, ki opravlja le obdavčeno dejavnost)
Davčni zavezanec, ki opravlja le obdavčeno dejavnost in prejema plačila, ki ne predstavljajo plačila za opravljene dobave blaga oziroma storitev (kot npr. prave subvencije, dotacije), ne izračunava odbitnega deleža.
105. člen
(Opravljanje obdavčene in oproščene dejavnosti)
(1) Davčni zavezanec iz prvega odstavka 65. člena ZDDV-1 lahko uporabi eno od naslednjih možnosti:
- odbija DDV za obdavčeno dejavnost in oproščeno dejavnost, za katero ima pravico do odbitka DDV po dejanskih podatkih, če v svojem knjigovodstvu ali zunajknjigovodski evidenci zagotovi podatke o celotnem zaračunanem DDV (na prejetih računih in ob uvozu) in znesku DDV, za katerega se prizna pravica do odbitka;
- določi znesek DDV, ki ga sme odbiti, z uporabo odbitnega deleža v skladu s 65. členom ZDDV-1 za celotno dejavnost, če ne more zagotoviti podatkov na način iz prve alineje tega odstavka;
- določi znesek DDV, ki ga sme odbiti, z uporabo več odbitnih deležev, ločeno za vsako področje svoje dejavnosti v skladu s sedmim odstavkom 65. člena ZDDV-1. Področje dejavnosti po tej alineji pomeni katero koli raven dejavnosti zavezanca po standardni klasifikaciji dejavnosti ali organizacijsko enoto zavezanca (kot npr. dislociran obrat, poslovna enota ipd).
(2) Davčni zavezanec, ki opravlja deloma oproščeno deloma pa obdavčeno dejavnost in v zvezi z obdavčeno dejavnostjo prejema plačila, ki ne predstavljajo plačila za opravljen promet blaga oziroma storitev (kot npr. prave subvencije, dotacije), teh plačil ne vključi v izračun odbitnega deleža, če zagotovi podatke na način iz prve alineje prvega odstavka tega člena.
(3) Razdelitev zaračunanega DDV na del, ki se sme odbiti, in na del, ki se ne sme odbiti, mora davčni zavezanec opraviti pred predložitvijo obračuna DDV.
(4) Davčni zavezanec, katerega davčno obdobje je koledarski mesec, ustrezno popravi nastale razlike med odbitkom DDV na podlagi začasnega odbitnega deleža preteklega leta in odbitkom DDV, ki bi se smel odbiti glede na dejanski odbitni delež preteklega leta v davčnem obračunu za mesec februar tekočega leta. Davčni zavezanec, katerega davčno obdobje je koledarsko trimesečje, pa nastale razlike popravi v davčnem obračunu za prvo davčno obdobje tekočega leta.
(5) Davčni zavezanec lahko v mesecu januarju tekočega leta za določitev zneska DDV, ki ga sme odbiti, začasno uporabi začasni odbitni delež iz preteklega leta.
(6) Če je davčni zavezanec med letom, za katerega ugotavlja dejanski odbitni delež, spremenil način vodenja knjigovodstva in je zaradi tega uporabljal več začasnih odbitnih deležev, ugotovi prav toliko dejanskih odbitnih deležev in izračunane popravke, ki jih ugotovi v mesecu februarju, upošteva v mesečnem oziroma trimesečnem obračunu DDV tekočega leta.
(7) Davčni zavezanec, ki opravlja obdavčeno in oproščeno dejavnost, za katero določa znesek odbitka DDV z odbitnim deležem in med letom začne v celoti opravljati samo obdavčeno ali v celoti samo oproščeno dejavnost, lahko preneha določati znesek odbitka DDV z odbitnim deležem v davčnem obdobju, v katerem v celoti začne opravljati samo obdavčeno ali samo oproščeno dejavnost.
(8) Davčni zavezanec iz prejšnjega odstavka mora odbitni delež, ki ga je kot začasnega uporabljal pri določitvi zneska odbitka DDV v davčnih obdobjih, ko še ni v celoti začel opravljati obdavčene ali v celoti oproščene dejavnosti, dokončno določiti po stanju na zadnji dan koledarskega leta, v katerem je prišlo do spremembe pogojev, in sicer za davčna obdobja, ko je uporabljal začasni odbitni delež. Nastale razlike med odbitkom DDV na podlagi začasnega odbitnega deleža in odbitkom DDV, ki bi se smel odbiti glede na dejanski odbitni delež, ustrezno popravi v davčnem obdobju, iz četrtega odstavka tega člena.
(9) Davčni zavezanec, ki preneha opravljati dejavnost, ali davčni zavezanec, ki mu preneha identifikacija za namene DDV na podlagi odločbe davčnega organa med koledarskim letom, v katerem je ugotavljal začasni odbitni delež, ugotovi dejanski odbitni delež na dan, preden je prenehal opravljati dejavnost, oziroma na dan pred prenehanjem identifikacije za namene DDV. Nastale razlike med odbitkom DDV na podlagi začasnega odbitnega deleža in odbitkom DDV, ki bi ga smel odbiti glede na dejanski odbitni delež se upoštevajo v obračunu DDV za davčno obdobje, v katerem je davčni zavezanec prenehal opravljati dejavnost, oziroma v davčnem obdobju, v katerem je davčnemu zavezancu prenehala identifikacija za namene DDV.
(10) (črtan).
(11) (črtan).
106. člen
(Osebni avtomobili in motorna kolesa)
(1) Osebni avtomobili iz c) točke 66. člena ZDDV-1 so motorna vozila pod tarifno oznako KN 8703, konstruirana predvsem za prevoz ljudi, vključno z motornimi vozili za kombiniran prevoz ljudi in blaga (npr. tip »karavan«, »kombi« itd.), dirkalni avtomobili in vozila, ki jih proizvajalci homologirajo kot tovorna vozila, se pa uvrščajo pod tarifno oznako KN 8703.
(2) Motorna kolesa iz c) točke 66. člena ZDDV-1 so motorna vozila pod tarifno oznako KN 8711.
(3) Ne glede na prvi odstavek davčni zavezanec sme odbiti DDV od osebnih večnamenskih vozil, ki so konstruirana za prevoz ljudi in blaga ter se uvrščajo pod tarifno oznako 8703 in se štejejo, da so namenjena prevozu blaga ali tovora, če so kumulativno izpolnjeni naslednji pogoji:
- razmerje med maso potnikov in maso tovora mora biti v korist tovora. Razmerje se ugotovi po formuli:
P - (M + (N x 68)) > N x 68,
pri čemer je:
P - največja tehnično dovoljena masa obremenjenega vozila v kg,
M - masa vozila, pripravljenega za vožnjo, v kg,
N - število sedežev razen vozniškega;
- stranske okenske odprtine v prostoru, namenjenem prevozu tovora, ne smejo biti zastekljene, temveč fiksno zaprte s pločevino ali drugim ustreznim materialom;
- tovorni prostor mora biti od potniškega ločen s pregrado (pločevina ali kovinska mreža) po vsej višini in širini in
- vozilo je opremljeno z napravo za zvočni opozorilni signal pri vzvratni vožnji.
(4) Davčni zavezanec, ki ima na podlagi točk a) do c) 66. člena ZDDV‑1 pravico do odbitka DDV za prevozna sredstva, ima pravico do odbitka DDV tudi od nabave goriv in maziv ter nadomestnih delov in storitev, tesno povezanih s tem.
106.a člen
(Motorna vozila brez izpusta ogljikovega dioksida)
(1) Motorna vozila iz prvega odstavka 66.b člena ZDDV-1 so vozila pod tarifnima oznakama KN 8703 80 in KN 8711 60 ter druga motorna vozila brez izpusta ogljikovega dioksida, ki se uvrščajo pod tarifni oznaki KN 8703 90 00 in KN 8711 90 00.
(2) Kot storitve iz drugega odstavka 66.b člena ZDDV-1 se štejejo tudi storitve najema motornih vozil iz prvega odstavka 66.b člena ZDDV-1.
(3) Davčni zavezanec, ki izvede popravek odbitka DDV v skladu s prvim odstavkom 46. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS, št. 3/22), lahko izvede odbitek za celotno preostalo obdobje popravka v enkratnem znesku.
107. člen
(67. člen ZDDV-1)
(1) Kot odbitek DDV se šteje tudi znesek DDV, ki ga je upravnik nepremičnin prikazal na razdelilniku lastnikom ali najemnikom nepremičnin (točka a) prvega odstavka 67. člena ZDDV-1).
(2) Kot odbitek DDV se šteje tudi znesek DDV, ki ga je davčni zavezanec obračunal od uporabe blaga v skladu s točko a) 8. člena ZDDV-1 in od pridobitev blaga znotraj Unije v skladu z 12. in 13. členom ZDDV-1.
(3) Davčni zavezanec mora za uveljavljanje pravice do odbitka DDV iz prejšnjega odstavka do roka za predložitev obračuna DDV imeti račun ali drug dokument, ki vsebuje podatke, potrebne za zagotovitev pravilnega obračuna DDV in v obračunu DDV izkazati podatek o znesku DDV, ki ga dolguje za blago, ki ga je uporabil oziroma ga je pridobil znotraj Unije.
(4) Kot odbitek DDV se šteje tudi znesek DDV, ki ga je davčni zavezanec kot naročnik ali kupec oziroma kot prejemnik blaga ali storitev plačal v skladu z 2., 4. in 5. točko prvega odstavka in tretjim odstavkom 76. člena ter 76.a členom ZDDV‑1. Kot odbitek DDV se šteje tudi znesek DDV, ki ga je davčni zavezanec, identificiran za namene DDV, kot prejemnik storitve plačal v skladu s 3. točko prvega odstavka 76. člena ZDDV‑1, razen zneska DDV, ki ga je plačala oseba iz d) točke prvega odstavka 4. člena ZDDV‑1
(5) Davčni zavezanec iz prejšnjega odstavka, ki mora plačati DDV kot naročnik, kupec ali prejemnik blaga oziroma storitev, mora za uveljavljanje pravice do odbitka DDV do roka za predložitev obračuna DDV imeti račun ali drug dokument, ki vsebuje podatke, potrebne za zagotovitev pravilnega obračuna DDV, in v obračunu DDV izkazati podatek o znesku DDV, ki ga je dolžan plačati.
(6) Šteje se, da je DDV plačan, ko je izkazan v obračunu DDV.
(7) Davčni zavezanec, ki izvrši plačilo računa davčnemu zavezancu, ki uporablja posebno ureditev po plačani realizaciji, mora za uveljavljanje pravice do odbitka DDV v svojem knjigovodstvu ali drugi evidenci zagotoviti podatke o odbitku DDV na podlagi izvršenih plačil po različnih stopnjah DDV.
(9) Če davčni zavezanec izvrši delno plačilo računa, ki ga je prejel od davčnega zavezanca, ki uporablja posebno ureditev po plačani realizaciji, lahko uveljavlja odbitek DDV le od delnega plačila, pri čemer uporabi preračunano stopnjo DDV.
108. člen
(Popravki odbitka DDV)
(1) Če davčni zavezanec, ki je prejel blago oziroma storitve, prejme obvestilo dobavitelja blaga oziroma storitve, da je ta zaradi napake na računu ali drugih razlogov iz drugega odstavka 39. člena ZDDV-1 zmanjšal obračunani DDV, mora zmanjšati odbitek DDV najkasneje v obračunu DDV za davčno obdobje, v katerem prejme obvestilo dobavitelja.
(2) Če je na podlagi odločbe carinskega organa treba popraviti odbitek DDV, se ta popravek lahko izvrši šele pri obračunu DDV za davčno obdobje, v katerem je odločba carinskega organa postala izvršljiva.
109. člen
(Popravek odbitka DDV pri odkupu vračljive embalaže)
(1) Davčni zavezanec, ki odkupi vračljivo embalažo od osebe, ki ni imela pravice do odbitka DDV od embalaže, ki jo vrača, sme zmanjšati obračunani DDV za znesek DDV, ki ga ugotovi po preračunani stopnji DDV od odkupne cene vračljive embalaže.
(2) Davčni zavezanec mora v svojem knjigovodstvu zagotoviti podatke o prodaji in odkupu vračljive embalaže za obdobje, v katerem zmanjša obračunani DDV v skladu s prejšnjim odstavkom.
110. člen
(Sprememba dejavnikov, ki so bili uporabljeni pri določitvi zneska za odbitek DDV)
(1) S spremembo dejavnikov, ki so bili uporabljeni pri določitvi zneska za odbitek DDV v skladu z drugim odstavkom 68. člena ZDDV-1, je mišljena sprememba pogojev, ki so bili odločilni za odbitek DDV, naknadna sprememba teh pogojev pa privede do večjega ali manjšega odbitka DDV glede na prvotni odbitek.
(2) Za spremembo pogojev, ki so bili odločilni pri določitvi zneska odbitka DDV, se ne štejejo spremembe, nastale zaradi sprememb predpisov.
111. člen
(ugotavljanje odbitka DDV pri osnovnih sredstvih)
(1) Za osnovna sredstva iz 69. člena ZDDV-1 se štejejo opredmetena osnovna sredstva in nepremičnine, ki se po računovodskih predpisih uvrščajo med osnovna sredstva.
(2) Če se spremenijo dejavniki, ki so bili odločilni za odbitek DDV pred dejansko uporabo osnovnega sredstva, se popravek odbitka DDV izvede v skladu z 68. členom ZDDV-1.
(3) V skladu z drugim in tretjim odstavkom 69. člena ZDDV-1 se šteje, da je obdobje popravka začelo teči z dnem dejanske uporabe osnovnega sredstva. Za dan dejanske uporabe osnovnega sredstva se šteje dan, v katerem se je osnovno sredstvo dejansko začelo uporabljati v obdavčljivi dejavnosti davčnega zavezanca.
(4) Če je od dejanske uporabe osnovnega sredstva v obdobju iz prvega odstavka 69. člena ZDDV-1 davčni zavezanec prešel iz obdavčene na oproščeno dejavnost in obratno, se za obdobje po spremembi popravi odbitek DDV v skladu z 69. členom ZDDV-1.
(5) Prvo dvanajstmesečno obdobje popravka začne teči od vključno prvega dne dejanske uporabe osnovnega sredstva.
(6) Davčni zavezanec ugotovi popravek odbitka DDV v letu, v katerem je prišlo do spremembe upravičenosti do odbitka DDV, v obračunu DDV za tisto davčno obdobje, v katerem je prišlo do sprememb upravičenosti do odbitka DDV, in sicer v znesku, ki je sorazmeren številu dni do konca tega dvanajstmesečnega obdobja popravka.
(7) Davčni zavezanec ugotovi znesek popravka odbitka DDV tako, da najprej ugotovi, kolikšen znesek DDV, ki je bil na dan dejanske uporabe priznan kot odbitek DDV, oziroma kolikšen znesek DDV, ki na dan dejanske uporabe ni bil priznan kot odbitek DDV, je sorazmeren enemu dnevu. Ta znesek ugotovi na naslednji način:
| znesek DDV, ki je bil z dnem dejanske uporabe priznan (oziroma ni bil priznan) kot odbitek DDV |
| ((5 let ali 20 let) x 365 dni). |
(8) Davčni zavezanec ugotovi znesek popravka odbitka DDV v skladu s šestim odstavkom tega člena tako, da znesek, ki ga ugotovi v skladu s prejšnjim odstavkom, zaokroži na dve decimalki in pomnoži s številom preostalih dni od dneva spremembe v upravičenosti odbitka DDV do zadnjega dne dvanajstmesečnega obdobja popravka, v katerem je prišlo do spremembe upravičenosti do odbitka DDV.
(9) Davčni zavezanec, ki določa odbitek DDV na podlagi odbitnega deleža, kot znesek odbitka DDV iz sedmega odstavka tega člena upošteva znesek odbitka, ki ga izračuna po končnem odbitnem deležu za preteklo leto.
(10) V letih po letu, v katerem je prišlo do zadnje spremembe v upravičenosti do odbitka DDV, se popravek odbitka DDV opravi v obračunu DDV za tisto davčno obdobje, v katerem začne teči naslednje dvanajstmesečno obdobje popravka.
(11) Davčni zavezanec, ki mu preneha identifikacija za namene DDV zaradi prehoda na posebno ureditev za male davčne zavezance, mora za obdobje po spremembi popraviti odbitek od osnovnih sredstev, za katera obdobje popravka še ni poteklo. Popravek odbitka izvede v celoti za preostalo obdobje popravka.
(12) Davčni zavezanec iz prejšnjega odstavka, ki se znova identificira za namene DDV, lahko popravi odbitek DDV od osnovnih sredstev, za katera obdobje popravka še ni poteklo. Popravek odbitka DDV se izvede v celoti za preostalo obdobje popravka.
(13) Davčni zavezanec, ki kupi osnovno sredstvo pred identifikacijo za namene DDV, lahko popravi odbitek DDV od osnovnih sredstev, za katera obdobje popravka še ni poteklo. Davčni zavezanec lahko odbije DDV v višini, ki ustreza razliki med celotnim odbitnim DDV (z računa) in sorazmernim delom DDV, od katerega davčni zavezanec ni imel pravice do odbitka, ker še ni bil identificiran za namene DDV. Popravek odbitka DDV se izvede v celoti za preostalo obdobje popravka.
(14) Davčni zavezanec, ki mu preneha identifikacija za namene DDV zaradi pridružitve skupini za DDV, ne izvede popravka odbitka DDV od osnovnih sredstev.
(15) Na dan pred prenehanjem identifikacije za namene DDV skupine za DDV mora skupina za DDV za obdobje po spremembi popraviti odbitek od osnovnih sredstev, za katera obdobje popravka še ni poteklo. Popravek odbitka izvede v celoti za preostalo obdobje popravka.
(16) Ne glede na prejšnji odstavek skupina za DDV ne popravi odbitka od tistih osnovnih sredstev, ki jih bo uporabljal davčni zavezanec, ki se na dan izstopa iz skupine za DDV identificira za namene DDV.
(17) Član skupine za DDV, ki izstopi iz skupine za DDV, mora za obdobje po spremembi popraviti odbitek od osnovnih sredstev, za katera obdobje popravka še ni poteklo. Popravek odbitka izvede v celoti za preostalo obdobje popravka. Popravek odbitka DDV se vključi v obračun DDV skupine za DDV za davčno obdobje, v katerem je član skupine za DDV izstopil iz te skupine.
(18) Ne glede na prejšnji odstavek član skupine za DDV, ki izstopi iz skupine za DDV, ne izvede popravka odbitka od osnovnih sredstev iz štirinajstega odstavka tega člena, če se z dnem izstopa identificira za namene DDV.
111.a člen
(Ugotavljanje zneska popravka odbitka po 70. členu ZDDV-1)
Davčni zavezanec, ki mora opraviti popravek odbitka DDV po 70. členu ZDDV-1, izračuna znesek popravka na način iz 111. člena tega pravilnika s tem, da za izračunani skupni znesek popravka v davčnem obdobju dobave osnovnega sredstva izkaže obveznost za plačilo ali pravico do odbitka DDV.
112. člen
(Posebnosti pri spremembi pogojev)
(1) Če določeno osnovno sredstvo oziroma nepremičnina postane neuporabna (uničena) pred iztekom obdobja za popravek odbitka DDV, se s trenutkom, ko postane neuporabna (uničena), konča tudi obdobje popravka odbitka DDV.
(2) Če naknadno investicijsko vzdrževanje osnovnega sredstva ali nepremičnine bistveno ne spremeni časa uporabe osnovnega sredstva oziroma nepremičnine, se popravek odbitka DDV za to vzdrževanje opravi v obdobju popravka odbitka DDV za zadevno osnovno sredstvo oziroma nepremičnino.
(3) Če investicijsko vzdrževanje osnovnega sredstva ali nepremičnine bistveno spremeni čas uporabe ali predstavlja posebno celoto, kot npr. dograditev že obstoječe zgradbe, se za to vzdrževanje določi novo (posebno) obdobje popravka odbitka DDV.
2. Vračilo DDV davčnim zavezancem
113. člen
(črtan)
113.a člen
(Vračilo DDV na podlagi obračuna DDV skupine za DDV)
Če je članom skupine za DDV potekel rok za plačilo drugih davkov, se presežek skupine za DDV vrne po poplačilu davčnega dolga posameznih članov skupine za DDV.
3. Vračilo DDV davčnim zavezancem, ki nimajo sedeža v Sloveniji
114. člen
(črtan)
3.a Vračilo DDV davčnim zavezancem s sedežem v drugi državi članici
115. člen
(Oznake za opis vrste pridobljenega blaga in storitev v zahtevku za vračilo in oznake razlogov za zavrnitev zahtevka za vračilo)
(1) Vrsta pridobljenega blaga ali storitev iz četrtega odstavka 74.b člena ZDDV‑1 se opiše z naslednjimi oznakami:
1 = gorivo
1.1 = gorivo za prevozna sredstva, katerih največja dovoljena masa presega 3500 kg, razen prevoznih sredstev, s katerimi s opravlja prevoz potnikov za plačilo;
1.2 = gorivo za prevozna sredstva, katerih največja dovoljena masa ne presega ali je enaka 3500 kg, razen prevoznih sredstev, s katerimi se opravlja prevoz potnikov za plačilo;
1.3 = gorivo za prevozna sredstva, s katerimi se opravlja prevoz potnikov za plačilo;
2 = najem prevoznih sredstev
2.1 = najem prevoznih sredstev, katerih največja dovoljena masa presega 3500 kg, razen prevoznih sredstev, s katerimi se opravlja prevoz potnikov za plačilo;
2.2 = najem prevoznih sredstev, katerih največja dovoljena masa ne presega ali je enaka 3500 kg, razen prevoznih sredstev, s katerimi se opravlja prevoz potnikov za plačilo;
3 = izdatki za nakup prevoznih sredstev (razen za prevoz blaga in storitev iz oznak št. 1 in 2)
3.1 = izdatki za prevozna sredstva, katerih največja dovoljena masa presega 3500 kg, razen prevoznih sredstev, s katerimi se opravlja prevoz potnikov za plačilo;
3.2 = za prevozna sredstva, katerih največja dovoljena masa ne presega ali je enaka 3500 kg, razen prevoznih sredstev, s katerimi se opravlja prevoz potnikov za plačilo;
3.2.5 = drugi izdatki za prevozna sredstva, katerih največja dovoljena masa ne presega ali je enaka 3500 kg, razen prevoznih sredstev, s katerimi se opravlja prevoz potnikov za plačilo;
4 = cestnine in nadomestila za uporabo cest
4.1 = cestnine za prevozna sredstva, katerih največja dovoljena masa presega 3500 kg, razen prevoznih sredstev, s katerimi s opravlja prevoz potnikov za plačilo;
4.2 = cestnine za vozila, katerih največja dovoljena masa ne presega ali je enaka 3500 kg, razen prevoznih sredstev, s katerimi se opravlja prevoz potnikov za plačilo;
4.3 = cestnina za prevozna sredstva, s katerimi se opravlja prevoz potnikov za plačilo;
5 = potni stroški kot so stroški za taksi, stroški prevoza z javnimi prevoznimi sredstvi
6 = bivanje in nastanitev
7 = hrana, pijača in restavracijske storitve
8 = vstopnina za sejme in razstave
9 = izdatki za luksuzne predmete, razvedrilo in zabavo
9.2 = nakup tobačnih izdelkov;
10 = drugo
10.1 = orodja;
10.2 = popravilo v garancijskem roku;
10.3 = storitve v zvezi z izobraževanjem;
10.4 = delo na premoženju;
10.4.1 = delo na nepremičnem premoženju;
10.4.3 = delo na premičnem premoženju, razen premoženja, naštetega pod oznako št. 3;
10.5 = nakup ali najem premoženja;
10.5.1 = nakup ali najem nepremičnega premoženja;
10.5.4 = nakup ali najem premičnega premoženja, razen premoženja, naštetega pod oznako št. 2;
10.9 = udeležba na sejmih in seminarjih, izobraževanju ali usposabljanju;
10.9.1 = udeležba na sejmih;
10.9.2 = udeležba na seminarjih;
10.10 = pavšalno nadomestilo za živino in kmetijske pridelke.
(2) Razlogi za zavrnitev ali delno zavrnitev zahtevka za vračilo se v obrazložitvi odločbe o vračilu DDV iz sedmega odstavka 74.e člena ZDDV-1 opišejo z naslednjimi oznakami:
- V primeru popolne zavrnitve:
1 = obdobje vračila je neveljavno;
2 = skupni zahtevani znesek je manjši od najmanjšega dovoljenega zneska za navedeno obdobje;
3 = zahteva se opis poslovne dejavnosti v 4. ravni veljavne oznake NACE;
4 = podatki o navedenem bančnem računu so nepopolni ali nepravilni;
5 = vaše poslovne dejavnosti predpostavljajo navedbo odbitnega deleža;
6 = po preverjanju je ugotovljeno, da ste se ukvarjali z dobavami blaga ali storitev na ozemlju Republike Sloveniji, za kar ne velja oprostitev, določena v zakonodaji Unije (3.b člen Direktive Sveta 2008/9/ES);
7 = po preverjanju je bilo ugotovljeno, da imate na ozemlju Republike Slovenije stalno poslovno enoto, iz katere opravljate poslovne dejavnosti ( 3.a člen Direktive Sveta 2008/9/ES);
8 = vloga ni prejeta v dovoljenem obdobju;
9 = vloga mora vsebovati zahtevek za vračilo za celotno leto ali za koledarsko četrtletje. Vlogo je treba predložiti po zaključku obdobja vračila, vloga pa je bila poslana vnaprej;
99 = drugo.
- V primeru delne zavrnitve:
20 = zahtevek za vračilo je bil že obravnavan v drugi vlogi za vračilo DDV;
21 = navedena valuta ni državna valuta;
22 = za navedeno oznako vrste pridobljenega blaga ali storitev se zahteva podoznaka;
23 = v primeru uporabe oznake »10« iz prvega odstavka tega člena je treba natančno opredeliti vrsto blaga in storitve;
24 = nakup blaga/storitev ni bil opravljen na ozemlju Republike Slovenije;
25 = uvoz blaga ni bil izveden na ozemlju Republike Slovenije;
40 = identifikacijska številka za DDV ali davčna sklicna številka dobavitelja ni znana ali pa na navedeni dan ni bila aktivna;
41 = ime in naslov dobavitelja se ne ujemata z imenom in naslovom, ki se nanašata na identifikacijsko številko za DDV ali na davčno sklicno številko;
42 = podatki o dobavitelju se ne ujemajo s tistimi, ki so navedeni v uvoznem dokumentu/računu;
60 = zahteva se kopija uvoznega dokumenta/računa;
61 = zahteva se izvirnik uvoznega dokumenta/računa, vendar ta ni bil predložen pravočasno;
62 = ugotovljeno je, da je uvozni dokument/račun ponarejen;
63 = kopija računa/uvoznega dokumenta je nečitljiva;
64 = eden ali več računov je bil izdan oziroma so bili izdani brez navedbe imena in naslova vlagatelja zahtevka za vračilo;
65 = eden ali več računov se ne upošteva oziroma upoštevajo kot veljaven. Računi morajo vsebovati ime, številko DDV in naslov prodajalca in kupca, opis transakcije, davčno osnovo, stopnjo DDV, znesek DDV, številko računa ter kraj in datum izdaje računa (razen za poenostavljene račune);
66 = transakcije so vključene v posebno shemo potovalnih agencij, po kateri se DDV ne odbije;
67 = vlagatelj opravlja finančne storitve, za katere velja oprostitev. Oproščene dejavnosti ne omogočajo vračila vstopnega davka;
68 = eden ali več računov ali uvoznih dokumentov se nanaša oziroma se nanašajo na obdobje, ki se razlikuje od obdobja, navedenega v vlogi za vračilo. Vloga je predložena v zvezi z določenim obdobjem (1T, 2T, 3T ali letno); vstopni davek v drugih obdobjih ni upoštevan;
70 = zahtevani so bili dodatni podatki, vendar niso bili poslani pravočasno;
80 = ugotovljeno je, da je v zahtevku navedeni odbitni delež nepravilen glede na podatke, ki jih je poslal pristojni organ v državi članici sedeža vašega podjetja;
81 = davčna osnova ali/in znesek DDV, naveden v zahtevku, se razlikuje(-ta) od tiste oziroma tistega, navedene/-ga v uvoznem dokumentu/računu;
82 = zahtevani znesek ne ustreza zakonitemu DDV;
83 = vrsta blaga in storitev ne utemeljuje vračila DDV v zvezi z navedenimi poslovnimi dejavnostmi;
84 = oznaka ali podoznaka je nepravilna glede na podatke v uvoznem dokumentu/računu;
85 = glede na vrsto blaga in storitev je odbitni znesek DDV omejen na določen odstotek;
95 = zahtevek za vračilo DDV je delno ocenjen (odločba ni končna);
99 = drugo.
3.b Vračilo DDV davčnim zavezancem s sedežem v Sloveniji v drugi državi članici
115.a člen
(Popravek prvotnega odbitnega deleža)
Davčni zavezanec, ki je v preteklem koledarskem letu predložil vsaj en zahtevek za vračilo DDV v drugi državi članici, in se ugotovljeni končni odbitni delež razlikuje od prvotnega odbitnega deleža, vključi popravek v zahtevek za vračilo v koledarskem letu, ki sledi koledarskemu letu, v katerem je bil DDV zaračunan, oziroma v poseben zahtevek, če v tem koledarskem letu ne vloži nobenega zahtevka za vračilo. Davčni zavezanec pošlje popravek v elektronski obliki preko sistema eDavki.
3.c Vračilo DDV davčnim zavezancem s sedežem v tretji državi«
115.b člen
(Način predložitve zahtevka)
(1) »Zahtevek za vračilo« je zahtevek za vračilo DDV, ki je bil v Sloveniji zaračunan davčnemu zavezancu s sedežem v tretji državi za blago, ki so mu ga dobavili, ali za storitve, ki so jih zanj opravili drugi davčni zavezanci v Sloveniji, ali za uvoz blaga v Sloveniji.
(2) Davčni zavezanec s sedežem v tretji državi uveljavlja vračilo DDV v Sloveniji tako, da zahtevek za vračilo DDV vloži v elektronski obliki prek sistema eDavki v Sloveniji na obrazcu DDV-VTD, ki je Priloga III k temu pravilniku in je njegov sestavni del.
(3) V zahtevku za vračilo se kot koda blaga in storitev uporabijo oznake za opis pridobljenega blaga in storitev iz 115. člena tega pravilnika.
116. člen
(črtan)
4. Vračilo DDV v potniškem prometu
a) Splošno
117. člen
(Pogoji za vračilo DDV)
(1) Kupec, ki v Uniji nima niti stalnega niti začasnega prebivališča in iznese blago, kupljeno v Sloveniji, vključno z nadomestnimi deli, ki so zaradi popravila ali servisiranja vgrajeni v motorna vozila, plovila ali zrakoplove, registrirana zunaj davčnega območja Unije, ima v skladu s pogoji iz 75. člena ZDDV-1 in na način, določen s tem pravilnikom, pravico zahtevati vračilo DDV, plačanega za izneseno blago.
(2) Pri vračilu DDV iz prejšnjega odstavka morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:
- da je vrednost kupljenega blaga z vključenim DDV na enem računu, izdanem istemu kupcu pri istem prodajalcu, višja od 50 eurov;
- da je prodajalec za prodano blago izpolnil in izdal obrazec DDV-VP ali drug dokument, katerega vsebina ustreza obrazcu DDV-VP (v nadaljevanju: obrazec DDV-VP). Obrazcu mora biti priložen izvirnik računa oziroma računov iz prejšnje alineje ;
- da je kupec iznesel blago iz Unije pred pretekom tretjega meseca, ki sledi mesecu nakupa. Kot iznos blaga se šteje tudi pošiljanje blaga po pošti ali na drug primeren način pod pogojem, da kupljeno blago zapusti carinsko območje Unije;
- da je kupljeno blago dano na vpogled mejnemu carinskemu organu, ki po pregledu overi izvirnik obrazca DDV-VP in izvirnike priloženih računov in vpiše datum iznosa blaga iz Unije.
(3) Obrazec DDV-VP je v Prilogi IV k temu pravilniku in je njegov sestavni del.
118. člen
(Obveznosti prodajalca)
(1) Prodajalec izda obrazec DDV-VP na zahtevo kupca. Obrazec DDV-VP ali drug dokument, katerega vsebina ustreza obrazcu DDV-VP, se izpolni v treh izvodih, od katerih izvirnik in eno kopijo zadrži kupec, drugo kopijo pa prodajalec hrani v svoji dokumentaciji. Obrazcu morajo biti priloženi izvirniki računov.
(2) Prodajalec v obrazcu DDV-VP izkaže celoten plačani znesek, znesek plačila brez DDV, stopnjo DDV, znesek DDV in skupni znesek DDV, ki se vrača kupcu ter vpiše evidenčno številko tega obrazca iz evidence izdanih obrazcev DDV-VP. Evidenčna številka obrazca DDV-VP se vpiše v prvi vrstici ob nazivu obrazca.
(3) Prodajalec mora voditi posebno evidenco o izdanih obrazcih DDV-VP ter o vračilu DDV kupcem iz 75 . člena ZDDV-1 na obrazcu DDV-VE.
(4) Če prodajalec pooblasti drugo osebo za izvršitev vračila DDV svojim kupcem, mora tudi ta oseba voditi evidenco o vračilu DDV kupcem iz 75. člena ZDDV-1 na obrazcu DDV-VE. Če ista oseba izvršuje vračila za več prodajalcev, vodi evidenco ločeno po posameznem prodajalcu.
(5) Vsebina obrazca DDV-VE je v Prilogi V k temu pravilniku in je njegov sestavni del.
119. člen
(Način vračila)
(1) Kupcu se plačani DDV vrne, če v roku šestih mesecev od dneva izdaje obrazca DDV-VP dostavi izvirnik obrazca DDV-VP, ki ga overi carinski organ, skupaj z overjenimi izvirniki računov, prodajalcu oziroma drugi osebi, ki jo je prodajalec pooblastil za vračilo davka. Overjeni izvirnik obrazca DDV-VP in overjeni izvirniki računov predstavljajo zahtevek za vračilo DDV.
(2) Zahtevek za vračilo DDV lahko kupec predloži osebno, po drugi pravni ali fizični osebi ali po pošti. Če kupec predloži zahtevek po pošti, mora navesti tudi številko računa, na katerega naj se mu vrne plačani DDV.
(3) Če kupec izpolnjuje pogoje za vračilo DDV, se mu znesek izplača v gotovini ali pa se v roku petnajstih dni od dneva prejema zahtevka znesek vplača na račun, ki ga je navedel kupec v zahtevku.
120. člen
(Potrjevanje iznosa blaga iz Unije s strani carinskega organa)
(1) Carinski organ mora pred overitvijo izpolnjenega obrazca DDV-VP ugotoviti:
- da so podatki iz potne oziroma druge listine za prestop državne meje enaki podatkom iz obrazca DDV-VP;
- da je blago, dano na vpogled, istovetno blagu, navedenem v obrazcu DDV-VP in na priloženih računih;
- da je znesek z vključenim DDV na obrazcu DDV-VP in na posameznem računu večji od 50 evrov;
- da kupljeno blago ni bilo uporabljeno v Uniji in je carinskemu organu predloženo pred pretekom tretjega meseca, ki sledi mesecu nakupa v Sloveniji;
- da med kupljenim blagom, za katero se uveljavlja pravica do vračila DDV v potniškem prometu v Sloveniji, ni mineralnih olj, alkohola in alkoholnih pijač ter tobačnih izdelkov, ki so trošarinski izdelki.
(2) Carinski organ overi izvirnike računov in obrazec DDV-VP s podpisom in žigom ter v obrazec DDV-VP vnese datum iznosa blaga iz carinskega območja Unije. Izvirnike računov in obrazec DDV-VP vrne kupcu, en izvod obrazca pa zadrži za potrebe naknadnega nadzora iznosa blaga iz Unije.
(3) Če oseba, ki v Uniji nima stalnega niti začasnega bivališča, iznese blago, ki ga je kupila v drugi državi članici, iz Unije preko Slovenije, carinski organ na njeno zahtevo, potrdi obrazec o iznosu blaga, s tem da preveri:
- da potnik nima prebivališča v Uniji,
- da je blago, dano na vpogled, istovetno blagu navedenem na obrazcu za vračilo DDV,
- da je blago carinskemu organu predloženo pred potekom tretjega meseca od nakupa.
121. člen
(Vračilo DDV, ki ga opravi davčni organ)
(1) Davčni zavezanec pridobi pravico do vračila DDV, ki ga opravi davčni organ, na podlagi predložitve zahtevka za vračilo vrnjenega DDV na obrazcu DDV-VE, potem ko je kupcu vrnil DDV za blago, ki ga je kupec pri njem nabavil in iznesel iz Unije.
(2) Zahtevek se lahko vloži po preteku meseca, v katerem je prodajalec ali druga oseba vrnila DDV kupcu.
(3) Davčni zavezanec predloži zahtevek davčnemu organu v elektronski obliki prek sistema eDavki.
b) Posebne določbe za vračilo DDV v mejnih prodajalnah
(črtan)
122. člen
(črtan)
123. člen
(črtan)
124. člen
(črtan)
125. člen
(črtan)
126. člen
(črtan)
X. OBVEZNOSTI DAVČNIH ZAVEZANCEV IN DOLOČENIH OSEB, KI NISO DAVČNI ZAVEZANCI
1. Obveznost plačila
127. člen
(Prejemnik blaga oziroma storitev)
Plačnik DDV na podlagi tretjega odstavka 76. člena ZDDV-1 je oseba, identificirana za namene DDV v Sloveniji.
127.a člen
(Prejemniki blaga ali storitev kot plačniki DDV)
(1) Plačnik DDV na podlagi 76.a člena ZDDV‑1 je vsak davčni zavezanec, prejemnik blaga ali storitve, identificiran za namene DDV v Sloveniji, kadar mu dobavi blago ali opravi storitve iz 76.a člena ZDDV‑1 davčni zavezanec, identificiran za namene DDV v Sloveniji.
(2) Oseba iz d) točke prvega odstavka 4. člena ZDDV‑1, ki obračunava DDV le od pridobitev blaga znotraj Unije, in je plačnik DDV na podlagi 5. točke prvega odstavka 76. člena ZDDV‑1 ali obračunava DDV le od prejetih storitev, in je plačnik DDV na podlagi 3. točke prvega odstavka 76. člena ZDDV‑1 ali opravlja storitve na ozemlju druge države članice, za katere je plačnik DDV v skladu s 196. členom Direktive Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (UL L št. 347 z dne 11. 12. 2006, str. 1, zadnjič spremenjene z Direktivo Sveta (EU) 2025/1539 z dne 18. julija 2025 o spremembi Direktive 2006/112/ES glede pravil o DDV, ki se nanašajo na davčne zavezance, ki omogočajo prodajo na daljavo uvoženega blaga, ter glede uporabe posebne ureditve za prodajo na daljavo s tretjih ozemelj ali iz tretjih držav uvoženega blaga in posebne ureditve za prijavo in plačilo uvoznega DDV (UL L št. 2025/1539 z dne 25. 7. 2025), (v nadaljnjem besedilu: Direktiva Sveta 2006/112/ES), izključno prejemnik storitve, ni plačnik DDV na podlagi 76.a člena ZDDV‑1.
(3) Prvi odstavek tega člena se ne nanaša na davčnega zavezanca, ki naroča blago in storitve iz 76.a člena ZDDV‑1 preko upravnikov nepremičnin, ki delujejo v njegovem imenu in za njegov račun, ko se uporabi c) točka šestega odstavka 36. člena ZDDV‑1. V tem primeru se uporabljajo splošna pravila iz 76. člena ZDDV‑1.
(4) Prvi odstavek tega člena se ne nanaša na državne organe in organizacije, organe lokalnih skupnosti ter druge osebe javnega prava, ki naročajo blago in storitve iz 76.a člena ZDDV‑1 v zvezi z dejavnostmi ali transakcijami, za katere se v skladu s petim odstavkom 5. člena ZDDV‑1 ne štejejo za davčne zavezance.
(5) (črtan).
127.b člen
(Gradbene storitve)
(1) Med gradbena dela, vključno s popravili, čiščenjem, vzdrževanjem, rekonstrukcijo in rušenjem v zvezi z nepremičninami iz a) točke 76.a člena ZDDV‑1 se uvrščajo storitve pod šifro F/GRADBENIŠTVO standardne klasifikacije dejavnosti, organizacija izvedbe gradbenih projektov pod šifro standardne klasifikacije dejavnosti M/68.120 in čiščenje novogradenj takoj po zaključku gradbenih del pod šifro standardne klasifikacije dejavnosti O/81.220.
(2) Ne glede na uvrstitev v standardno klasifikacijo dejavnosti se za gradbena dela iz prejšnjega odstavka šteje tudi postavljanje montažnih stavb.
127.c člen
(Zahtevek iz tretjega odstavka 76.b člena ZDDV-1)
Davčni zavezanec vloži zahtevek iz tretjega odstavka 76.b člena ZDDV‑1 preko sistema eDavki.
128. člen
(Plačnik DDV pri uvozu blaga)
Če je v skladu s carinskimi predpisi mogoče več oseb opredeliti kot carinske dolžnike, ki so v skladu s 6. točko prvega odstavka 76. člena ZDDV-1 pri uvozu blaga dolžni plačati DDV, so te osebe solidarno odgovorne za plačilo DDV.
(2) Plačnik DDV pri uvozu blaga v primerih izkazanega obračuna DDV od uvoza blaga v obračunu DDV v skladu s šestim in sedmim odstavkom 77. člena ZDDV-1 je prejemnik blaga.
(3) Davčni zavezanci, ki obračunavajo DDV le od pridobitev blaga znotraj Unije oziroma obračunavajo DDV le od prejetih storitev, oziroma davčni zavezanci iz 94. člena, ki so identificirani za namene DDV na podlagi četrtega odstavka 78. člena ZDDV-1, ne izkažejo obračunanega DDV od uvoza blaga v obračunu DDV, ampak plačajo DDV, kot da bi bil uvozna dajatev.
128.a člen
(črtan)
2. Identifikacija
129. člen
(Zahtevek za izdajo identifikacijske številke za DDV)
(1) Pravna ali fizična oseba se lahko identificira za namene DDV že s prvimi, navzven vidnimi aktivnostmi v zvezi z opravljanjem dejavnosti (na primer pripravljalna dela, prvi nakup blaga ali opreme in podobno). Kot dokazilo, da namerava opravljati dejavnost, davčnemu organu predloži pogodbe ali predpogodbe, poslovni načrt, listine o nakupih za namen opravljanja dejavnosti in podobno.
(2) Davčni zavezanec vloži zahtevek za izdajo identifikacijske številke za DDV prek sistema eDavki.
(3) Davčni zavezanec s sedežem v Sloveniji vloži zahtevek za izdajo identifikacijske številke za DDV (obrazec DDV-P2) iz prejšnjega odstavka, ki vsebuje naslednje podatke:
a) splošni podatki:
- identifikacijski podatki davčnega zavezanca,
- elektronski naslov in telefonske številke,
- številke računov pri bankah in hranilnicah,
- ime in priimek odgovorne osebe ter davčna številka odgovorne osebe,
- ime in priimek kontaktne osebe ter davčna in telefonska številka kontaktne osebe,
- datum predvidenega začetka identifikacije za namene DDV,
- vrednost doseženega prometa blaga in storitev v tekočem in predhodnem koledarskem letu;
b) drugi podatki:
- prostovoljna vključitev po devetem odstavku 94. oziroma tretjem odstavku 94.k člena ZDDV-1,
- prostovoljna vključitev po četrtem odstavku 4. člena ZDDV-1,
- skupni znesek pridobitev v tekočem koledarskem letu, ki preseže 10.000 eurov,
- opravljanje in/ali prejem storitev po četrtem odstavku 78. člena ZDDV-1,
- opravljanje dobav/storitev po 130.c členu ZDDV-1 (unijska ureditev VEM).
(4) Davčni zavezanec, ki nima sedeža v Sloveniji, vloži zahtevek za izdajo identifikacijske številke za DDV (obrazec DDV-P3), ki vsebuje naslednje podatke:
a) splošni podatki:
- davčna številka v Sloveniji,
- ime in sedež matičnega podjetja ter identifikacijska številka za DDV ali podobna številka v državi sedeža,
- ime in naslov podružnice v Sloveniji,
- elektronski naslov in telefonske številke,
- številke računov pri bankah in hranilnicah,
- ime in priimek odgovorne osebe,
- ime in priimek kontaktne osebe,
- šifra in naziv dejavnosti, ki se opravlja v Sloveniji,
- datum predvidenega začetka identifikacije za DDV,
- datum predvidenega konca identifikacije za DDV;
b) podatki o davčnem zastopniku (če ga davčni zavezanec imenuje):
- ime oziroma firma ter sedež ali stalno prebivališče davčnega zastopnika in njegova identifikacijska številka za DDV,
- čas trajanja pooblastila o zastopanju, ki ga davčni zavezanec priloži zahtevku za izdajo identifikacijske številke za DDV,
- ime in priimek ter davčna številka odgovorne osebe davčnega zastopnika,
- ime in priimek ter davčna in telefonska številka kontaktne osebe davčnega zastopnika;
c) drugi podatki:
- carinski postopek 42 ali 63,
- priložena dokazila (potrdilo pristojnega organa država, kjer ima sedež, da je dolžna obračunavati DDV v tej državi, ali izpis iz sodnega ali drugega registra, ki dokazuje, da opravlja dejavnost v državi sedeža, ter pogodbo ali predpogodbo ali drugo dokazilo, iz katere ali katerega je razvidno, da namerava opravljati dejavnost v Sloveniji),
- posebna ureditev za mednarodni občasni cestni prevoz potnikov (priložena dokazila),
- prostovoljna vključitev po četrtem odstavku 30.f člena ZDDV-1.
(5) Oseba iz točke d) prvega odstavka 4. člena ZDDV-1, ki pridobiva blago znotraj Unije, katere skupni znesek pridobitev v tekočem koledarskem letu preseže 10.000 eurov, vloži zahtevek za izdajo identifikacijske številke za DDV s podatki iz tretjega odstavka tega člena.
(6) Vsak davčni zavezanec, ki opravlja storitve, za katere mora v skladu s 196. členom Direktive Sveta 2006/112/ES plačati DDV izključno prejemnik storitve, in vsak davčni zavezanec, za katerega se na ozemlju Slovenije opravijo storitve, za katere mora v skladu s 3. točko prvega odstavka 76. člena ZDDV-1 plačati DDV, vloži zahtevek za izdajo identifikacijske številke za DDV s podatki iz tretjega odstavka tega člena.
(7) Pravni osebi, ki ni davčni zavezanec, ki prejme storitve iz prvega odstavka 25. člena ZDDV-1, ni treba vložiti zahtevka za izdajo identifikacijske številke za DDV, če ne pridobiva blaga znotraj Unije, katerega skupni znesek pridobitve v tekočem koledarskem letu preseže 10.000 eurov.
(8) Zahtevek za izdajo identifikacijske številke za DDV s podatki iz tretjega odstavka tega člena lahko davčni zavezanec predloži tudi neposredno prek portala slovenska poslovna točka (SPOT) ali na točkah SPOT.
(9) Davčni zavezanec iz prvega odstavka 94. člena ZDDV-1, ki se želi identificirati za namene DDV samo zaradi vključitve v posebno ureditev za prodajo blaga na daljavo znotraj Unije, za dobavo blaga v državi članici prek elektronskih vmesnikov, ki omogočajo dobavo, in za storitve, ki jih opravljajo davčni zavezanci, ki imajo sedež znotraj Unije, vendar ne v državi članici potrošnje v skladu s 130.c členom ZDDV-1, predloži zahtevek za izdajo identifikacijske številke za DDV s podatki iz tretjega odstavka tega člena.
(10) Predstavnik skupine za DDV vloži zahtevek za izdajo identifikacijske številke za DDV skupini za DDV (obrazec DDV-P2s), ki vsebuje naslednje podatke:
a) splošni podatki:
– ime oziroma naziv in naslov skupine za DDV,
– šifra dejavnosti skupine za DDV,
– številka računa pri banki ali hranilnici za skupino za DDV,
– elektronski naslov in telefonske številke,
– ime in priimek ter davčna številka odgovorne osebe,
– ime in priimek ter davčna in telefonska številka kontaktne osebe,
– datum predvidenega začetka identifikacije za namene DDV;
b) podatki članov skupine za DDV:
– ime oziroma naziv,
– naslov,
– davčna številka,
– datum vstopa v skupino.
(11) Predstavnik skupine za DDV priloži zahtevku za izdajo identifikacijske številke za DDV skupini za DDV:
- dokazilo o deležu lastništva drugega davčnega zavezanca, če to ni razvidno iz uradnih evidenc, ali dokazilo o deležu glasovalnih pravic v drugem davčnem zavezancu, če to ni razvidno iz uradnih evidenc,
- pogodbe ali druga dokazila, ki izkazujejo ustrezno opravljanje dejavnosti iz točk b) in c) tretjega odstavka 5.a člena ZDDV-1,
- enotno strategijo upravljanja iz četrtega odstavka 5.a člena ZDDV-1 ali dokazilo, iz katerega so razvidni člani upravnih organov davčnih zavezancev, če to ni razvidno iz javnih evidenc,
- soglasja davčnih zavezancev, ki se pridružujejo skupini za DDV,
- dokazila o izpolnjevanju pogojev iz 5.a člena ZDDV-1 davčnih zavezancev, ki se pridružujejo skupini za DDV,
- potrdila iz kazenskih evidenc, iz katerih je razvidno, da davčni zavezanci, ki se pridružujejo skupini za DDV, niso pravnomočno obsojeni zaradi storitve kaznivega dejanja v zvezi z DDV iz druge alineje devetega odstavka 137.h člena ZDDV-1.
(12) Ne glede na osmi odstavek tega člena predstavnik skupine za DDV predloži prijavo za identifikacijo skupine za DDV in zahtevek za izdajo davčne številke iz prvega odstavka 78.b člena ZDDV-1 prek sistema eDavki.
(13) Ime oziroma naziv skupine za DDV iz prve alineje a) točke desetega odstavka tega člena se določi tako, da se imenu oziroma nazivu predstavnika skupine za DDV, brez oznake pravnoorganizacijske oblike, doda oznaka »– skupina za DDV«. Naslov, šifra dejavnosti in številka računa pri banki ali hranilnici skupine za DDV iz prve do tretje alineje a) točke desetega odstavka tega člena se določijo po predstavniku skupine za DDV.
(14) Predstavnik skupine za DDV vključitev ali izključitev posameznega člana ter zamenjavo predstavnika skupine za DDV sporoči z zahtevkom iz desetega odstavka tega člena, ki mu poleg dokazil iz enajstega odstavka tega člena priloži soglasja obstoječih članov skupine za DDV. Če član skupine za DDV izstopi iz skupine za DDV, predstavnik skupine za DDV navede tudi datum izstopa in priloži soglasje člana, ki izstopa iz skupine za DDV.
(15) V evidenci skupine za DDV iz 137.i člena ZDDV-1 davčni organ vodi tudi podatek o imenu oziroma nazivu ter naslovu skupine za DDV.
130. člen
(Identifikacija za namene DDV)
(1) Oseba iz prvega in petega odstavka 129. člena tega pravilnika postane identificirana za namene DDV s pridobitvijo identifikacijske številke za DDV.
(2) Davčni zavezanec iz prvega in drugega odstavka 94. člena ZDDV-1, ki preseže znesek 60.000 eurov letnega prometa na ozemlju Slovenije v tekočem koledarskem letu, mora pridobiti identifikacijsko številko za DDV s prvim dnem naslednjega koledarskega leta, če v tekočem koledarskem letu ne preseže zneska 66.000 eurov letnega prometa na ozemlju Slovenije. Če davčni zavezanec v tekočem koledarskem letu preseže znesek 66.000 eurov letnega prometa na ozemlju Slovenije, mora pridobiti identifikacijsko številko za DDV že za mesec, v katerem bo presegel ta znesek.
(3) Davčni zavezanec iz prejšnjega odstavka predloži zahtevek za izdajo identifikacijske številke za DDV najpozneje v mesecu, v katerem je verjetno, da bo vrednost obdavčljivega prometa presegla predpisani znesek.
(4) Davčni organ izda identifikacijsko številko za DDV najpozneje do zadnjega dne meseca, ki sledi mesecu (naslednjega meseca po vložitvi) vložitve zahtevka za izdajo identifikacijske številke za DDV.
(5) Davčni zavezanec mora začeti obračunavati DDV in izpolnjevati druge obveznosti po ZDDV-1 najpozneje prvega dne drugega meseca, ki sledi mesecu predložitve zahtevka za izdajo identifikacijske številke za DDV.
(6) Oseba iz točke d) prvega odstavka 4. člena ZDDV-1 mora pridobiti identifikacijsko številko za DDV že za mesec, v katerem je verjetno, da bo skupni znesek pridobitev v tekočem koledarskem letu presegel 10.000 eurov.
(7) Vsak davčni zavezanec, ki opravlja storitve, za katere mora v skladu s 196. členom Direktive Sveta 2006/112/ES plačati DDV izključno prejemnik storitve in vsak davčni zavezanec, za katerega se na ozemlju Republike Slovenije opravijo storitve, za katere je v skladu s 3. točko prvega odstavka 76. člena ZDDV‑1 dolžan plačati DDV, mora pridobiti identifikacijsko številko za DDV že za mesec, v katerem je verjetno, da bo prejel ali opravil take storitve.
(8) Skupina za DDV postane identificirana za namene DDV z dnem, ki ga določi davčni organ na podlagi zahtevka iz prvega odstavka 78.b člena ZDDV-1.
(9) Za letni promet davčnega zavezanca, ki izstopi iz skupine za DDV, se za obdobje članstva v skupini za DDV šteje skupna vrednost brez DDV tistega dela dobav blaga ali opravljenih storitev skupine za DDV, ki jih je davčni zavezanec kot član skupine za DDV opravil osebam, ki niso bile člani te skupine za DDV, in vrednost dobav blaga ali opravljenih storitev, ki jih je opravil drugim članom skupine za DDV.
131. člen
(Identifikacija davčnega zavezanca, ki nima sedeža v Sloveniji)
(1) Davčni zavezanec iz četrtega odstavka 129. člena tega pravilnika postane identificiran za namene DDV s pridobitvijo identifikacijske številke za DDV.
(2) Če davčni zavezanec iz tega člena opravi obdavčljivo dobavo blaga oziroma storitev v Sloveniji, predloži zahtevek za izdajo identifikacijske številke najpozneje 15 dni, preden bo opravil obdavčljivo dobavo.
(3) Davčni organ davčnemu zavezancu iz tega člena izda identifikacijsko številko za DDV najpozneje do dneva, ko bo ta davčni zavezanec opravil obdavčljivo dobavo in jo je navedel v zahtevku za izdajo identifikacijske številke.
(4) Davčni zavezanec iz tega člena mora začeti obračunavati DDV in izpolnjevati druge obveznosti iz naslova DDV najpozneje z dnem, ko je začel opravljati obdavčljivo dejavnost v Sloveniji.
(5) Če davčni zavezanec iz tega člena opravi uvoz blaga, ki je oproščen plačila DDV v skladu z drugim odstavkom 50. člena ZDDV-1, predloži zahtevek za izdajo identifikacijske številke, preden bo vložil carinsko deklaracijo z zahtevkom za oprostitev plačila DDV. Ne glede na četrti odstavek 129. člena tega pravilnika v tem primeru davčnemu zavezancu ni treba priložiti pogodbe ali predpogodbe oziroma drugega dokazila, iz katerega bi bil razviden njegov namen opravljati dejavnost v Sloveniji.
(6) Davčni organ davčnemu zavezancu iz prejšnjega odstavka izda identifikacijsko številko za DDV v treh dneh od vložitve zahtevka za izdajo identifikacijske številke za DDV.
(7) Ne glede na drugi odstavek tega člena davčnemu zavezancu, ki nima sedeža v Sloveniji in opravi le oproščene dobave blaga oziroma storitev s pravico do odbitka DDV ali le obdavčljive dobave blaga in storitev prejemniku, ki mora v skladu s tretjim odstavkom 76. člena ZDDV-1 plačati DDV, ni treba predložiti zahtevka za izdajo identifikacijske številke za DDV. Odbitek DDV ta davčni zavezanec uveljavlja na način in pod pogoji iz 74. in 74.i člena ZDDV-1.
(8) Ne glede na peti odstavek tega člena davčnemu zavezancu, ki ima sedež v drugi državi članici ni treba predložiti zahtevka za izdajo identifikacijske številke, če je določil davčnega zastopnika, ki bo zanj prevzel obveznosti iz naslova DDV. Davčni zastopnik posreduje pisno pooblastilo davčnega zavezanca davčnemu organu.
132. člen
(Prenehanje identifikacije za namene DDV)
(1) Davčnemu zavezancu, ki v predhodnem koledarskem letu ni presegel zneska letnega prometa na ozemlju Slovenije iz prvega odstavka 94. člena ZDDV-1 in tega zneska ne presega v tekočem koledarskem letu, na zahtevo davčnega zavezanca preneha identifikacija za namene DDV.
(2) Osebi, ki pridobiva blago znotraj Unije iz točke d) prvega odstavka 4. člena ZDDV-1 in izpolnjuje pogoje za izjemo iz drugega odstavka 4. člena ZDDV-1, na njeno zahtevo preneha identifikacija za namene DDV.
(3) Davčnemu zavezancu, ki nima sedeža v Sloveniji, je pa identificiran za namene DDV in opravlja le dobave blaga in storitev, za katere mora DDV plačati davčni zavezanec, identificiran za namene DDV, ki mu je opravljena dobava blaga ali storitev v skladu s tretjim odstavkom 76. člena ZDDV-1, na njegovo zahtevo preneha identifikacija za namene DDV.
(4) Davčnemu zavezancu, ki ga je davčni organ identificiral z identifikacijsko številko za DDV na podlagi točke d ali e prvega odstavka 79. člena ZDDV-1, in pri katerem ne obstajajo več razlogi za identifikacijo za namene DDV, na njegovo zahtevo preneha identifikacija za namene DDV.
(5) Davčnemu zavezancu preneha identifikacija za namene DDV z dnem, ki ga določi davčni organ v 30 dneh po prejemu vloge davčnega zavezanca za prenehanje identifikacije za namene DDV.
(6) Na dan pred prenehanjem identifikacije za namene DDV mora davčni zavezanec obračunati DDV od vsega prometa, ki ga je opravil do dneva prenehanja identifikacije za namene DDV in od zalog blaga, za katere je uveljavil odbitek DDV.
(7) Davčni organ lahko odloči o prenehanju identifikacije za namene DDV, če davčni zavezanec:
- preneha opravljati dejavnost in o tem ne obvesti davčnega organa po prvem odstavku 78. člena ZDDV-1;
- ni predložil obračuna DDV v zadnjih 6 mesecih.
(8) Davčni organ lahko odloči o prenehanju identifikacije za namene DDV davčnega zavezanca, ki nima sedeža v Sloveniji, če ta davčni zavezanec:
- preneha opravljati dejavnost in o tem ne obvesti davčnega organa po prvem odstavku 78. člena ZDDV-1;
- ni predložil obračuna DDV v zadnjih 3 mesecih.
(9) Davčni zavezanec zahtevek za prenehanje identifikacije za namene DDV predloži v elektronski obliki prek sistema eDavki.
(10) Skupini za DDV preneha identifikacija za namene DDV z dnem, ki ga določi davčni organ na podlagi zahtevka predstavnika skupine za DDV za prenehanje identifikacije za namene DDV ali po uradni dolžnosti pod pogoji iz drugega odstavka 80. člena ZDDV-1.
(11) Na dan pred prenehanjem identifikacije za namene DDV skupina za DDV obračuna DDV od vsega prometa, ki ga je opravila do dneva prenehanja identifikacije za namene DDV, in od zalog blaga, za katere je uveljavila odbitek DDV.
(12) Ne glede na prejšnji odstavek skupina za DDV ne obračuna DDV od tistih zalog blaga, za katere je uveljavila odbitek DDV, ki jih bo prevzel član, ki se z dnem prenehanja skupine identificira za namene DDV.
(13) Skupina za DDV obračuna DDV od tistih zalog blaga, za katere je uveljavila odbitek DDV, ki jih bo prevzel član, ki izstopi iz skupine za DDV
(14) Ne glede na prejšnji odstavek skupina za DDV ne obračuna DDV od tistih zalog blaga, za katere je uveljavila odbitek DDV, ki jih bo prevzel član, ki se z dnem izstopa iz skupine za DDV identificira za namene DDV.
132.a člen
(Članstvo v skupini za DDV)
(1) Davčni zavezanec postane član skupine za DDV z dnem, ki ga določi davčni organ na podlagi vloge predstavnika skupine za DDV iz prvega odstavka 137.j člena ZDDV-1.
(2) Članu skupine za DDV preneha članstvo v skupini za DDV z dnem, ki ga določi davčni organ na podlagi vloge predstavnika skupine za DDV iz točke b) drugega odstavka 137.j člena ZDDV-1 ali po uradni dolžnosti v skladu s točko a) drugega odstavka 137.j člena ZDDV-1.
133. člen
(Opcija za obdavčitev – četrti odstavek 4. člena ZDDV-1)
(1) Davčni zavezanec ali pravna oseba, ki ni davčni zavezanec, ki se v skladu s četrtim odstavkom 4. člena ZDDV-1 odloči za obračunavanje DDV od blaga, ki ga na ozemlju Slovenije pridobi od davčnega zavezanca, ki ima sedež v drugi državi članici, prijavi izbiro davčnemu organu, na obrazcu DDV-P2.
(2) Prijava iz prvega odstavka tega člena začne učinkovati prvi dan drugega meseca, ki sledi mesecu vložitve prijave.
134. člen
(Opcija za obdavčitev – šesti odstavek 20. člena ZDDV-1)
Davčni zavezanec, ki se v skladu s šestim odstavkom 20. člena ZDDV-1 odloči, da je kraj dobave namembna država članica, prijavi izbiro kraja obdavčitve davčnemu organu, kjer je vpisan v davčni register.
135. člen
(Poročanje o višini ustvarjenega prometa od prodaj na daljavo)
Davčni zavezanec pošlje poročilo s podatki iz enajstega odstavka 20. člena ZDDV-1 v elektronski obliki prek sistema eDavki.
3. Izdaja računov
136. člen
(Tretji odstavek 81. člena ZDDV-1)
(1) Davčni zavezanec dobavitelj in kupec blaga ali naročnik storitev, ki izda račun v imenu in za račun davčnega zavezanca dobavitelja, določita pogoje in podrobnosti predhodnega dogovora ter postopek sprejema vsakega računa. Na zahtevo davčnega organa morata dokazati obstoj predhodnega dogovora.
(2) Če pogodba za opravljeno dobavo blaga oziroma storitev vsebuje vse podrobnosti, poseben dogovor ni potreben.
(3) Pri odkupu vračljive embalaže je račun lahko izdan v imenu in za račun uporabnika, identificiranega za namene DDV, brez predhodno sklenjenega dogovora v skladu s tem členom.
137. člen
(črtan)
138. člen
(Posebnosti glede podatkov, ki jih mora vsebovati račun)
(1) Če se zaračunavajo gradbene storitve ali se račun izda za oddajanje v najem oziroma za stroške obratovanja, vzdrževanja in upravljanja stanovanjskih in poslovnih prostorov, se mora na računu posebej navesti nepremičnina, na katero se nanaša račun.
(2) Če se račun izda za opravljene storitve, pri katerih ni mogoče izraziti količine v merskih enotah, davčni zavezanec na računu opiše storitev tako, da je razvidno, za kakšno storitev gre oziroma kakšen obseg storitve je bil opravljen ali na katero obdobje se zaračunane storitve nanašajo.
(3) Račun, ki ga davčni zavezanec izda za prejeto predplačilo v skladu z 82. ali 83. členom ZDDV-1, mora vsebovati podatke o količini in vrsti blaga oziroma opis in obseg storitev, ki jih bo dobavil za prejeto predplačilo.
(4) Davčni zavezanec, ki izdaja račune v skladu s 83. členom ZDDV-1, lahko podatke iz 4. točke tretjega odstavka 83. člena ZDDV-1 zagotovi tako, da navede opis skupine blaga oziroma storitev na način, ki omogoča kupcu blaga oziroma storitev, da preveri pravilnost zaračunanega zneska glede na količino in vrsto dobavljenega blaga oziroma vrsto opravljenih storitev.
(5) Davčni zavezanec, ki davčnemu zavezancu z enim samim računom zaračunava dobave, ki jih opravi v skladu s 76.a členom ZDDV‑1 in dobave, od katerih mora sam obračunati in plačati DDV, mora na računu te dobave izkazati ločeno.
(6) Račun, izdan na podlagi prejšnjega odstavka, mora poleg obveznih podatkov iz 82. ali 83. člena ZDDV‑1 vsebovati tudi podatke o davčni osnovi po posamezni davčni stopnji in znesek DDV, dolgovan na podlagi obrnjene davčne obveznosti, ki ni vključen v skupni znesek obračunanega DDV. Enake podatke mora vsebovati račun za predplačilo.
(7) (črtan).
(8) Član skupine za DDV na računu navede identifikacijsko številko za DDV skupine za DDV, ime oziroma naziv in naslov skupine za DDV, ločeno pa tudi svoje ime oziroma naziv in naslov ter navedbo »član skupine za DDV«.
138.a člen
(Vsebina računa iz prvega odstavka 72. člena ZDDV-1)
(1) Popravljeni račun, ki ga izda davčni zavezanec v skladu s prvim odstavkom 72. člena ZDDV-1, mora vsebovati podatke iz 83. člena ZDDV-1 in še naslednje podatke:
- ime in naslov kupca ali naročnika;
- navedbo številke in datuma odločbe davčnega organa in
- znesek razlike DDV na podlagi odločbe davčnega organa.
(2) Če se odločba davčnega organa, na podlagi katere se poveča znesek DDV, nanaša na več računov, se lahko izda en skupni račun za vse popravke DDV, pri čemer morajo biti razvidne razlike zneskov DDV po posameznih računih.
139. člen
(Seštevek davčnih osnov na enem računu)
Če se račun nanaša na več vrst blaga oziroma storitev, se lahko vrednosti brez DDV, ki se nanašajo na blago oziroma storitve, ki so obdavčene z enako stopnjo DDV, seštejejo, od seštevka pa se obračuna DDV po predpisani davčni stopnji.
140. člen
(Znesek DDV na računu)
Znesek DDV na računu mora biti izkazan v eurih in centih.
141. člen
(Podatki na računu, ki ga izda davčni zavezanec, ki ni identificiran za namene DDV)
(1) Davčni zavezanec, ki ni identificiran za namene DDV, mora na računu navesti najmanj naslednje podatke:
- datum izdaje;
- zaporedno številko, ki omogoča identifikacijo računa;
- svojo firmo oziroma ime in sedež oziroma stalno prebivališče;
- prodajno ceno blaga oziroma storitve (brez DDV) in
- skupno vrednost prodanega blaga oziroma opravljene storitve (brez DDV).
(2) Če davčni zavezanec iz prejšnjega odstavka izda račun drugemu davčnemu zavezancu, mora na računu navesti tudi podatek o količini in vrsti dobavljenega blaga oziroma obsegu in vrsti opravljenih storitev.
(3) Določbi prvega in drugega odstavka tega člena veljata tudi za davčnega zavezanca, ki je identificiran za namene DDV le na podlagi petega in/ali šestega odstavka 129. člena tega pravilnika, in sicer v delu njegovih transakcij, za katere ni identificiran za namene DDV.
142. člen
(Podatki, ki jih mora vsebovati račun za dobavo novega prevoznega sredstva)
(1) Na računu, ki ga izda davčni zavezanec iz prvega in drugega odstavka 26. člena tega pravilnika za dobavo novega prevoznega sredstva, mora pod vrsto dobavljenega blaga biti navedeno:
- znamka novega prevoznega sredstva;
- tip in model novega prevoznega sredstva;
- številka šasije kopenskega motornega vozila ali številko trupa plovila ali številko ogrodja zrakoplova;
- prostornina in moč motorja pri kopenskih motornih vozilih ali dolžina plovila ali vzletno težo zrakoplova;
- število prevoženih kilometrov pri kopenskem motornem vozilu ali število preplutih ur pri plovilu ali število preletenih ur pri zrakoplovu na dan izdaje računa.
(2) Davčni zavezanec iz tretjega odstavka 5. člena ZDDV-1 na računu za dobavo novega prevoznega sredstva pod vrsto dobavljenega blaga navede podatke iz prejšnjega odstavka.
142.a člen
(Podatki na računu, ki ga izda davčni zavezanec iz četrtega odstavka 78. člena ZDDV-1)
Davčni zavezanec iz 94. člena ZDDV‑1, ki je identificiran za namene DDV na podlagi četrtega odstavka 78. člena ZDDV‑1, ker opravlja storitve, za katere je prejemnik storitev dolžan plačati DDV v drugi državi članici, mora na računu navesti podatke iz 82. člena ZDDV‑1.
143. člen
144. člen
(Predplačila)
(1) Če davčni zavezanec še ni izdal računa za prejeto predplačilo, vendar je do roka za predložitev obračuna DDV za davčno obdobje, v katerem je prejel predplačilo, izdal račun za opravljeno dobavo blaga ali storitev, mu ni treba izdati računa za predplačilo.
(2) Če davčni zavezanec prejme predplačilo za dobavo blaga, od katere obračunava in plačuje DDV od dosežene razlike v ceni, na računu za prejeto predplačilo obračuna DDV od davčne osnove, ki je enaka razliki med prodajno ceno, ki jo bo zaračunal za navedeno blago, in nabavno ceno tega blaga (kalkulativna razlika v ceni).
(3) Ob dobavi blaga oziroma storitev mora davčni zavezanec v računu, v katerem obračuna dobavo blaga oziroma storitve, od obračunanega DDV po tem računu odšteti DDV, obračunan od predplačil. Na tem računu navede tudi številko izdanega računa za prejeto predplačilo.
145. člen
(črtan)
146. člen
(Popravek obračunanega DDV)
(1) Davčni zavezanec lahko popravi znesek DDV, izkazan na računu za dobavljeno blago oziroma opravljene storitve, v tekočem obdobju do izteka roka za predložitev obračuna DDV davčnemu organu, razen če je po tem obračunu zahteval vračilo DDV. V tem primeru mora izdajatelj računa o popravku pisno obvestiti prejemnika tega računa, mu izdati nov račun s sklicevanjem na številko prvotnega računa in popraviti obračun DDV.
(2) Če davčni zavezanec kot izdajatelj računa ugotovi napako na izdanem računu in s tem previsoko obračunan znesek DDV po izteku roka za predložitev obračuna DDV ali do izteka roka za predložitev obračuna DDV, po katerem je zahteval vračilo DDV, lahko davčno obveznost popravi (zmanjša) v obračunu DDV v tistem davčnem obdobju, v katerem ugotovi napako, če pisno obvesti kupca o znesku DDV, za katerega kupec nima odbitka.
(3) Če davčni zavezanec – izdajatelj računa ugotovi napako na računu, ki ga je izdal končnemu potrošniku, lahko popravi davčno obveznost v davčnem obdobju, ko je bila kupnina ali del kupnine vrnjen kupcu ali njeno plačilo odpuščeno in razpolaga z ustreznim dokazilom o vračilu kupnine oziroma odpustitvi kupnine.
4. Knjigovodstvo
147. člen
(Splošno)
Podlaga za knjigovodsko evidentiranje davčno pomembnih dogodkov, sprememb in dejstev so ustrezne listine, kot so: izdani in prejeti računi, knjigovodske listine o plačilih in izplačilih, uvozne in izvozne carinske deklaracije, odločbe carinskega organa ter druge listine, s katerimi se dokazuje izvozna dobava, in vse druge listine, ki so pomembne za obračun in plačilo DDV ter odbitek DDV (v nadaljnjem besedilu: listina).
148. člen
(Prodaja blaga na daljavo)
Davčni zavezanec, ki opravlja dobave blaga v druge države članice, pri katerih se kraj dobave blaga določi v skladu s tretjim odstavkom 20. člena ZDDV-1 (prodaja blaga na daljavo), in za te dobave blaga ne uporablja posebne ureditve v skladu s 6.b podpoglavjem XI. poglavja ZDDV-1, mora v svojem knjigovodstvu zagotoviti podatke o višini letnega prometa, ločeno za vsako namembno državo članico.
149. člen
(Posebna evidenca blaga iz drugega odstavka 85. člena ZDDV-1)
(1) Posebna evidenca blaga iz drugega odstavka 85. člena ZDDV-1 mora vsebovati naslednje podatke:
- zaporedno številko vpisa;
- številko in datum listine;
- zbirno vrednost blaga v eurih z listine;
- količino blaga, navedenega v listini;
- kratek opis blaga;
- vrsto transakcije iz drugega odstavka 9. člena ZDDV-1 (v primeru točke f) in g) vrsto opravljene storitve, v primeru točke h) pa namen začasne rabe blaga, kot na primer: sejem, razstava ipd.);
- namembna država članica, v katero je blago odpeljano oziroma odposlano;
- datum odpošiljanja blaga;
- datum dejanskega prejema blaga, ko se blago vrne v Slovenijo, ali datum prodaje blaga, če se blago ne vrne v Slovenijo;
- količina blaga in kratek opis blaga, ki se ne vrne v Slovenijo.
(2) Če se blago iz prve namembne države članice pošlje neposredno v drugo namembno državo članico in so še vedno izpolnjeni pogoji iz točke f), g) in h) drugega odstavka 9. člena ZDDV-1, mora davčni zavezanec tako transakcijo evidentirati posebej.
150. člen
(Podatki iz tretjega odstavka 85. člena ZDDV-1)
Davčni zavezanec mora v skladu s tretjim odstavkom 85. člena ZDDV-1 v svojem knjigovodstvu zagotoviti zlasti naslednje podatke:
- količino in vrednost prejetega blaga;
- kratek opis blaga (vrsta premičnine);
- vrsto opravljene storitve (cenitev premičnine ali vrsta storitve, ki se opravlja na premičnini);
- ime in sedež oziroma stalno oziroma običajno prebivališče naročnika storitve;
- identifikacijsko številko za DDV naročnika storitve;
- datum prejema blaga iz države članice naročnika storitve;
- datum vračila blaga po opravljeni storitvi;
- količina blaga, ki ni bilo vrnjena naročniku;
- opis blaga, ki ni bilo vrnjeno naročniku.
150.a člen
(Podatki v evidenci obračunanega DDV ter evidenci odbitka DDV)
(1) Evidenca obračunanega DDV, ki jo vodi davčni zavezanec v skladu s šestim odstavkom 85. člena ZDDV-1, vsebuje ime in naslov davčnega zavezanca in njegovo identifikacijsko številko za DDV ter zaporedno številko in naslednje podatke o posamezni listini:
- davčno obdobje;
- datum knjiženja listine;
- številko listine;
- datum listine;
- ime in sedež davčnega zavezanca – prejemnika in njegovo davčno številko oziroma identifikacijsko številko za DDV, če je identificiran za namene DDV in davčni zavezanec razpolaga z njo;
- vrednost dobav blaga in storitev brez DDV;
- vrednost dobav blaga in storitev v Sloveniji, od katerih obračuna DDV prejemnik;
- vrednost dobav blaga znotraj Unije in opravljenih storitev v druge države članice;
- vrednost oproščenih dobav, ločeno s pravico do odbitka oziroma brez pravice do odbitka;
- vrednost oproščenih tristranskih dobav blaga znotraj Unije;
- vrednost prodaje blaga na daljavo;
- vrednost dobav blaga z montažo ali instaliranjem v drugi državi članici;
- znesek obračunanega DDV, izkazan po predpisanih stopnjah, ločeno za domače dobave in za dobave, prejete iz drugih držav članic, od katerih mora prejemnik obračunati DDV, ter za DDV obračunan na podlagi samoobdavčitve, ločeno za prejeto blago in storitve oziroma za uvoz;
- dobave blaga in storitev s pravico do odbitka DDV, pri katerih je kraj dobave zunaj Slovenije;
- ali uveljavlja institut samoprijave po 88.b členu ZDDV-1;
- opombe.
(2) Evidenca odbitka DDV, ki jo vodi davčni zavezanec v skladu s šestim odstavkom 85. člena ZDDV-1, vsebuje ime in naslov davčnega zavezanca in njegovo identifikacijsko številko za DDV ter zaporedno številko in naslednje podatke o posamezni listini:
- davčno obdobje;
- datum knjiženja listine;
- številko listine (pri prejetem računu številka računa kot določena od izdajatelja računa);
- datum prejema listine;
- ime in sedež dobavitelja in njegovo identifikacijsko oznako za DDV, če je identificiran za namene DDV;
- vrednost nabav blaga in storitev brez DDV;
- vrednost nabav blaga in storitev v Sloveniji, od katerih obračuna DDV prejemnik;
- vrednost pridobitev blaga iz drugih držav članic brez DDV;
- vrednost prejetih storitev iz drugih držav članic brez DDV;
- vrednost oproščenih nabav blaga in storitev ter oproščenih pridobitev blaga;
- vrednost obdavčenih (brez DDV) in oproščenih nabav nepremičnin;
- vrednost obdavčenih (brez DDV) in oproščenih nabav drugih osnovnih sredstev;
- znesek odbitka DDV, izkazan po predpisanih stopnjah, in od pavšalnega nadomestila;
- znesek DDV, ki se ne odbija;
- ali uveljavlja institut samoprijave po 88.b členu ZDDV-1;
- opombe.
(3) Davčni zavezanec pri posredovanju evidenc iz šestega odstavka 85. člena ZDDV-1 poleg podatkov iz prvega in drugega odstavka tega člena navede še naslednje podatke:
- kodo države in identifikacijsko številko davčnega zavezanca, za katerega davčni zastopnik iz drugega odstavka 50. člena ZDDV-1 predlaga evidenci;
- obdobje poročanja;
- oznako evidence;
- ali zahteva vračilo DDV;
- ali izračunava odbitni delež;
- ali je nad davčnim zavezancem začet postopek prisilne poravnave ali postopek likvidacije ali stečajni postopek;
- ali je predložil evidenci na podlagi tretjega odstavka 85.b člena ZDDV-1;
- ali uveljavlja institut samoprijave po 88.c členu ZDDV-1 ali v skladu z zakonom, ki ureja davčni postopek;
- opombe.
150.b člen
(Posredovanje podatkov iz evidence obračunanega DDV ter evidence odbitka DDV)
(1) Davčni zavezanec pošlje davčnemu organu podatke iz evidence obračunanega DDV ter evidence odbitka DDV v elektronski obliki po elektronski poti, z uporabo spletnega servisa davčnega organa za sprejem evidence obračunanega DDV in evidence odbitka DDV.
(2) Za izmenjavo podatkov iz evidenc se davčni zavezanec prijavi v spletni servis davčnega organa z digitalnim potrdilom ali avtentikacijskim žetonom, podprtim v elektronskem sistemu davčnega organa. Podatki iz evidenc se preko spletnega servisa posredujejo davčnemu organu v obliki datoteke XML, JSON ali CSV.
(3) Če je bil sprejem poslanih evidenc zavrnjen, ker niso bile v skladu z veljavnimi tehničnimi specifikacijami iz četrtega odstavka tega člena, se šteje, da evidence niso predložene.
(4) Davčni organ na spletni strani objavi tehnične specifikacije za izmenjavo podatkov in vsebino posameznih polj iz evidence obračunanega DDV ter evidence odbitka DDV.
151. člen
(črtan)
152. člen
(Pogoji za hrambo elektronskih listin)
(1) Davčni zavezanec mora za elektronske listine, ki jih je izdal, poslal ali prejel:
- (črtana);
- (črtana);
- (črtana);
- omogočati neoviran in takojšen dostop do podatkov o izvoru, prejemniku ter času in kraju pošiljanja ali prejema elektronske listine;
- omogočati neoviran odstop v razumnem času do vsake prejete listine in kopije izdane oziroma posredovane elektronske listine, neodvisno od kraja ali osebe, kjer se listino hrani;
- zagotoviti primernost vsake prejete elektronske listine in kopije izdane oziroma posredovane elektronske listine za obdelavo.
(2) Davčni zavezanec, ki hrani elektronske listine, ki so elektronsko podpisane z uporabo podatkov in sredstev za podpisovanje, mora hraniti komplementarne podatke in sredstva za preverjanje elektronskega podpisa enako dolgo, kot hrani elektronske listine.
(3) (črtan).
153. člen
(črtan)
5. Obračun DDV
154. člen
(Vsebina obračuna DDV)
(1) Davčni zavezanec mora za davčno obdobje sam ugotoviti davčno obveznost in jo izkazati v obračunu DDV, ki ga davčnemu organu predloži preko sistema eDavki. Za skupino za DDV davčno obveznost ugotovi in izkaže v obračunu DDV predstavnik skupine za DDV.
(2) Obračun DDV iz prejšnjega odstavka vsebuje najmanj naslednje podatke:
- identifikacijske podatke davčnega zavezanca,
- identifikacijske podatke davčnega zastopnika, če ga ima,
- davčno obdobje,
- o dobavah blaga in storitev, katerih kraj obdavčitve je v Sloveniji,
- o dobavah blaga in storitev, katerih kraj obdavčitve je v Sloveniji, od katerih obračuna DDV prejemnik blaga,
- o dobavah blaga znotraj Unije, oproščenih plačila DDV v skladu s 46. členom ZDDV-1 in storitev, katerih kraj obdavčitve je v skladu s prvim odstavkom 25. člena ZDDV-1 druga država članica Unije,
- o prodajah blaga na daljavo, če davčni zavezanec ne uporablja posebne ureditve iz 6.b podpoglavja XI. poglavja ZDDV-1,
- o montaži ali instaliranju blaga, opravljenem v drugi državi članici Unije,
- o oproščenih dobavah blaga in storitev brez pravice do odbitka DDV,
- o obračunanem DDV po stopnjah DDV (od dobav blaga in storitev v Sloveniji; od pridobitev blaga iz drugih držav članic Unije; od storitev, prejetih iz drugih držav članic, katerih kraj obdavčitve je Slovenija v skladu s prvim odstavkom 25. člena ZDDV-1; na podlagi samoobdavčitve kot prejemnik blaga in storitev; na podlagi samoobdavčitve od uvoza),
- o nabavah blaga in storitev (nabav blaga in storitev v Sloveniji; nabav blaga in storitev v Sloveniji, od katerih obračuna DDV prejemnik; pridobitev blaga iz drugih držav članic Unije; prejetih storitev iz drugih držav članic Unije, katerih kraj obdavčitve je Slovenija v skladu s prvim odstavkom 25. člena ZDDV-1; oproščenih nabav blaga in storitev ter oproščenih pridobitev blaga znotraj Unije),
- o nabavni vrednosti nepremičnin in nabavni vrednosti drugih osnovnih sredstev,
- o odbitku DDV od nabav blaga in storitev, pridobitev blaga in prejetih storitev iz drugih držav članic Unije po stopnjah DDV,
- o odbitku DDV od pavšalnega nadomestila,
- o obveznosti ali presežku DDV za davčno obdobje,
- o izračunavanju odbitnega deleža,
- glede uveljavljanja zahtevka za vračilo DDV po obračunu DDV.
(3) Davčni zavezanec v obračun DDV za tekoče davčno obdobje vključi tudi naslednje podatke:
- podatke o popravku zneska obračunanega DDV in zneska odbitega DDV zaradi spremembe davčne osnove;
- podatke o popravku zneska obračunanega DDV in odbitka DDV zaradi napak;
- podatke o nastalih razlikah med odbitkom DDV na podlagi začasnega odbitnega deleža in odbitkom DDV, ki bi se smel odbiti glede na dejanski odbitni delež;
- podatke o znesku odbitka DDV, ki ga davčni zavezanec ni odbil v davčnem obdobju, v katerem je razpolagal z računom oziroma carinsko deklaracijo, ampak ga uveljavlja naknadno v skladu z drugim odstavkom 67. člena ZDDV-1;
- podatke o popravku odbitka DDV v skladu s prvim odstavkom 69. člena ZDDV-1.
(4) Davčni zavezanec, ki v tekočem obračunu DDV popravlja napake iz preteklih davčnih obdobij na podlagi samoprijave v skladu z 88.b členom ZDDV-1 ali predloži obračun DDV po izteku predpisanega roka na podlagi samoprijave v skladu z 88.c členom ZDDV-1, v obračunu DDV označi, da gre za popravek ali samoprijavo ter navede davčno obdobje, na katero se znesek popravka ali znesek davčne obveznosti po samoprijavi nanaša, ter vpiše znesek DDV, ki je predmet popravka ali samoprijave.
(5) Davčni zavezanec, ki uporablja posebno ureditev po plačani realizaciji, ugotovi davčno obveznost po podatkih iz:
- izdanih in prejetih računov, ki so izključeni iz posebne ureditve,
- računov po plačani realizaciji, ki so prejeti oziroma izdani v tekočem davčnem obdobju in plačani v tekočem davčnem obdobju, ter
- računov po plačani realizaciji, ki so prejeti oziroma izdani v predhodnih davčnih obdobjih in plačani v tekočem davčnem obdobju.
(6) Davčni zavezanec, ki opravi dobavo rabljenega osnovnega sredstva v skladu s 183. členom tega pravilnika, podatek o znesku prometnega davka, ki ga uveljavlja kot odbitek DDV, zagotovi v svojem knjigovodstvu.
(7) Predstavnik skupine za DDV v obračun DDV vključi transakcije vseh članov skupine za DDV z osebami, ki niso člani te skupine za DDV.
155. člen
(črtan)
156. člen
(Davčno obdobje)
(1) Davčno obdobje je obdobje od prvega do zadnjega dneva v koledarskem mesecu oziroma od prvega do zadnjega dneva v koledarskem trimesečju.
(2) Za davčnega zavezanca, ki se mu spremeni davčno obdobje koledarskega trimesečja v koledarski mesec, je prvo novo davčno obdobje tisti koledarski mesec, ki sledi zadnjemu mesecu koledarskega trimesečja.
(3) Za davčnega zavezanca iz d) točke prvega odstavka 4. člena ZDDV-1, ki mora plačati DDV za pridobitve blaga znotraj Unije iz 2.a) točke prvega odstavka 3. člena ZDDV-1, je davčno obdobje koledarski mesec.
(4) Za osebo iz d) točke prvega odstavka 4. člena ZDDV‑1, ki prejema storitve, za katere je dolžna plačati DDV v skladu s 3. točko prvega odstavka 76. člena ZDDV‑1, je davčno obdobje koledarski mesec.
(5) Za davčnega zavezanca iz 94. člena ZDDV‑1, ki je identificiran za namene DDV na podlagi četrtega odstavka 78. člena ZDDV‑1, ker opravlja storitve, za katere je prejemnik dolžan plačati DDV v drugi državi članici, je davčno obdobje koledarski mesec.
(6) Za davčnega zavezanca, ki se mu med letom spremeni davčno obdobje iz koledarskega trimesečja v koledarski mesec, zaradi opravljanja transakcij znotraj Unije in obveznosti predložitve rekapitulacijskega poročila iz 90. člena ZDDV-1, je v naslednjem koledarskem letu davčno obdobje koledarsko trimesečje, če v preteklem koledarskem letu ni presegel obdavčljivega prometa iz drugega odstavka 89. člena ZDDV-1, dokler ne začne opravljati transakcij znotraj Unije, za katere je dolžan predlagati rekapitulacijsko poročilo.
(7) Ne glede na prejšnji odstavek je za davčnega zavezanca davčno obdobje koledarski mesec, če davčni zavezanec do 31. januarja tekočega leta obvesti davčni organ, da bo v tekočem letu izpolnjeval pogoje za določitev takšnega davčnega obdobja v skladu z 89. členom ZDDV-1. Tako določeno davčno obdobje velja, dokler davčni zavezanec obvestila ne prekliče, vendar najmanj do konca tekočega koledarskega leta. Davčni zavezanec predloži obvestilo v elektronski obliki prek sistema eDavki.
(8) Za davčnega zavezanca, za katerega v skladu s prejšnjim odstavkom velja kot davčno obdobje koledarski mesec in ki do 31. januarja tekočega leta obvesti davčni organ, da v tekočem letu ne bo več izpolnjeval pogojev za določitev takšnega davčnega obdobja v skladu z 89. členom ZDDV-1, je davčno obdobje koledarsko trimesečje. Davčni zavezanec predloži obvestilo v elektronski obliki prek sistema eDavki.
156.a člen
(Izjema od obveznosti predložitve obračuna DDV)
Davčni zavezanec iz devetega odstavka 129. člena tega pravilnika nima obveznosti predložitve obračuna DDV.
157. člen
(Zaračunavanje, plačevanje in zavarovanje plačila DDV pri uvozu, kadar se DDV plačuje, kot da bi bil uvozna dajatev)
(1) Pri uvozu zaračunava DDV carinski organ, ki je v skladu s carinskimi predpisi pristojen za obračunavanje uvoznih dajatev.
(2) Oseba, ki mora plačati DDV pri uvozu blaga (v nadaljnjem besedilu: carinski dolžnik), mora DDV plačati v roku, ki je s carinskimi predpisi določen za plačilo carinskega dolga, sicer tečejo zamudne obresti po obrestni meri, določeni z zakonom, ki ureja davčni postopek.
(3) Če je carinski dolžnik v skladu s carinskimi predpisi in odločbo carinskega organa dolžan sam obračunavati in plačevati uvozne dajatve, mora sam obračunavati in plačevati tudi DDV od uvoza blaga v skladu s pogoji in roki, ki so določeni v odločbi carinskega organa.
(4) (črtan)
(5) Če carinski organ v skladu s carinskimi predpisi zahteva predložitev instrumenta zavarovanja za plačilo nastalega carinskega dolga ali bi ga lahko zahteval, če ne bi bila za zadevno blago predpisana carinska stopnja 'prosto', mora predloženi instrument zavarovati tudi plačilo DDV. Kadar carinski organ v skladu s carinskimi predpisi zahteva predložitev zavarovanja za carinski dolg, ki lahko nastane, lahko carinski organ zahteva predložitev instrumenta zavarovanja tudi za zavarovanje plačila DDV.
(6) Če carinski dolžnik pri uvozu blaga uveljavlja oprostitev plačila DDV v skladu s 4. točko prvega odstavka 50. člena ZDDV-1, lahko carinski organ zahteva predložitev instrumenta zavarovanja za zavarovanje plačila DDV v skladu s carinskimi predpisi, če na podlagi podatkov iz uradnih evidenc oziroma drugih podatkov, s katerimi razpolaga, dvomi, da bodo izpolnjeni pogoji za oprostitev plačila DDV v zvezi z dobavami blaga znotraj Unije iz 46. člena ZDDV-1.
158. člen
(Naknadni popravki davčne obveznosti pri uvozu blaga, kadar se DDV plačuje, kot da bi bil uvozna dajatev in popravek vrednosti izvozne dobave)
(1) Če carinski organ izve oziroma ugotovi, da je bil DDV ob uvozu obračunan v nižjem ali višjem znesku, kot je zakonsko dolgovani znesek DDV, odloča o naknadnem obračunu oziroma vračilu preveč plačanega oziroma obračunanega DDV v skladu z zakonom, ki ureja davčni postopek.
(2) Vračilo DDV na podlagi odločbe carinskega organa o povrnitvi preveč plačanega DDV se izvrši z izplačilom ustreznega zneska le v delu, v katerem prejemnik blaga, ki je plačal znesek DDV, ki ni bil zakonsko dolgovan, ni uveljavil odbitka DDV.
(3) Če je bil DDV od uvoza že upoštevan kot odbitek DDV, carinski organ vrne DDV le, če zavezanec dokaže, da je odbitek DDV zmanjšal za znesek DDV, ki naj bi ga carinski organ vrnil.
(4) Če je zavezanec izvozil določeno blago, pozneje pa je bila izvozna carinska deklaracija razveljavljena ali je bilo blago vrnjeno in ob uvozu oproščeno plačila uvoznih dajatev in DDV, mora davčni zavezanec o tem nemudoma obvestiti davčni organ in ustrezno popraviti vrednost izvozne dobave.
(5) V davčno osnovo pri uvozu blaga se pri naknadnem obračunu DDV vštevajo uvozne dajatve, določene v skladu s carinskimi predpisi, tudi če se o njih v skladu s carinskimi predpisi carinskega dolžnika ne obvešča.
6. Rekapitulacijsko poročilo
159. člen
(Splošno)
(1) Davčni zavezanec, identificiran za namene DDV, mora v obrazcu RP‑O izkazati podatke o dobavah blaga znotraj Unije in podatke o opravljenih storitvah, za katere je prejemnik storitev dolžan plačati DDV v drugi državi članici, in podatke o popravkih za pretekla obdobja poročanja. Davčni zavezanec iz 9.a člena ZDDV-1 mora v obrazcu RP-O izkazati podatke o prenosih blaga, opravljenih v okviru posebne ureditve skladiščenja na odpoklic, in podatke o spremembah in popravkih v zvezi s prenosom blaga v skladiščenje na odpoklic ter dobave blaga, ki je bilo skladiščeno na odpoklic. Davčni zavezanec iz 94. člena ZDDV‑1, ki je identificiran za namene DDV na podlagi četrtega odstavka 78. člena ZDDV‑1, mora v obrazcu RP‑O izkazati podatke o opravljenih storitvah, za katere je prejemnik storitev dolžan plačati DDV v drugi državi članici.
(2) Če davčni zavezanec, ki nima sedeža v Sloveniji, ima pa sedež v drugi državi članici, imenuje davčnega zastopnika, mora davčni zastopnik v obrazcu RP-O navesti identifikacijsko številko za DDV zastopane osebe (če ta oseba ni identificirana za namene DDV v Sloveniji, navede identifikacijsko številko za DDV, pod katero je zastopana oseba identificirana za namene DDV v državi članici sedeža) in izkazati podatke o dobavah blaga znotraj Unije, ki jih opravi ta oseba, za obdobje poročanja, za katero se izpolnjuje rekapitulacijsko poročilo, in podatke o popravkih za pretekla obdobja poročanja.
(3) Davčni zastopnik iz drugega odstavka za obdobje poročanja ne predloži obrazca RP-O, če v obdobju poročanja ne nastane obveznost izpolnitve rekapitulacijskega poročila in ne obveznost izpolnitve popravkov za pretekla obdobja poročanja.
(4) Vzorec obrazca RP‑O je v Prilogi X k temu pravilniku in je njegov sestavni del.
(5) (črtan).
7. Poročila o dobavah po 76.a členu ZDDV-1
159.a člen
(Poročilo o dobavah blaga in storitev po 76.a členu ZDDV-1)
(1) Davčni zavezanec, ki opravlja dobave blaga in storitev po 76.a členu ZDDV‑1, mora v obrazcu »Poročilo 76.a člen« izkazati podatke o dobavah blaga in storitev ter podatke o prejetih predplačilih, za katere je prejemnik dolžan plačati DDV za obdobje, za katerega se izpolnjuje poročilo in podatke o popravkih za pretekla obdobja.
(2) Vzorec obrazca »Poročilo 76.a člen« je v Prilogi XI k temu pravilniku in je njegov sestavni del.
(3) Davčni zavezanec predloži obrazec »Poročilo 76.a člen« preko sistema eDavki.
8. Poročila o čezmejnih plačilih in prejemnikih čezmejnih plačil
159.b člen
(Poročilo po četrtem odstavku 86.c člena ZDDV-1)
Ponudnik plačilnih storitev pošlje davčnemu organu podatke o čezmejnih plačilih in prejemnikih čezmejnih plačil v elektronski obliki po elektronski poti, na način, objavljen na spletni strani davčnega organa.
XI. POSEBNE UREDITVE
1. Posebna ureditev za male davčne zavezance
160. člen
(predstavnik kmečkega gospodinjstva iz prvega odstavka 94.k člena ZDDV-1)
Predstavnik kmečkega gospodinjstva iz prvega odstavka 94.k člena ZDDV-1 z dnem registracije postane zavezanec, identificiran za namene DDV, za celotno dejavnost, za katero se plačuje dohodnina po katastrskem dohodku v okviru kmečkega gospodinjstva, in za vse druge dejavnosti, katerih nosilec je.
161. člen
(Prehod s posebne na splošno ureditev in prehod s splošne na posebno ureditev)
(1) Če je oseba iz prvega odstavka 94. člena in prvega odstavka 94.k člena ZDDV-1 pred prehodom na splošno ureditev dejansko opravila dobavo blaga oziroma opravila storitev pred datumom prehoda, račun pa izda po datumu prehoda, ne obračuna DDV od teh dobav blaga oziroma opravljenih storitev. Račun mora izdati najpozneje do zadnjega dne meseca, ki sledi mesecu, v katerem je bil opravljen prehod.
(2) Če je oseba iz prejšnjega odstavka pred prehodom na splošno ureditev prejela predplačila, se dobave blaga in opravljene storitve, za katere so bila pred prehodom na splošno ureditev prejeta predplačila, v celoti obdavčijo v davčnem obdobju, v katerem so opravljene.
(3) Pri prehodu iz splošne ureditve na posebno ureditev iz prvega odstavka 94. člena in prvega odstavka 94.k člena ZDDV-1 mora davčni zavezanec za dobave blaga in opravljanje storitev, ki so bile opravljene pred datumom prehoda, račun pa je izdan po datumu prehoda, obračunati DDV. Račun mora izdati najpozneje do roka za predložitev obračuna DDV za davčno obdobje, za katero še sestavlja obračun DDV.
(4) Če je davčni zavezanec pred datumom prehoda na posebno ureditev iz prvega odstavka 94. člena in prvega odstavka 94.k člena ZDDV-1 prejel celotno predplačilo za dobave blaga oziroma storitve, ki bodo opravljene po datumu prehoda, obračuna DDV od prejetega predplačila. V primeru prejema delnega predplačila za dobave blaga oziroma storitve, ki bodo v celoti opravljene po datumu prehoda, obračuna DDV le od tega dela predplačila.
161.a člen
(Predhodno obvestilo)
(1) Davčni zavezanec, katerega kraj sedeža dejavnosti na podlagi šestega odstavka 94. člena ZDDV-1 je Slovenija, v predhodnem obvestilu iz drugega odstavka 94.c člena ZDDV-1 navede podatek o uporabi posebne ureditve iz 6.a oziroma 6.c podpoglavja XI. poglavja ZDDV-1 ter individualno identifikacijsko številko za DDV za uporabo teh posebnih ureditev.
(2) Davčnemu zavezancu v predhodnem obvestilu ni treba navajati ločenih podatkov o vrednosti letnega prometa po posameznih sektorjih dejavnosti, če v državi članici, ki uporablja različne prage letnega prometa za posamezne sektorje dejavnosti, ne namerava uporabiti čezmejne oprostitve obračunavanja DDV.
161.b člen
(Preseganje praga letnega prometa na ozemlju Slovenije)
Davčni zavezanec začne obračunavati DDV s transakcijo, s katero preseže znesek 66.000 eurov letnega prometa na ozemlju Slovenije iz tretjega odstavka 94. člena ZDDV-1.
161.c člen
(Sprememba uporabe čezmejne oprostitve obračunavanja DDV)
Davčni zavezanec v posodobitev predhodnega obvestila vključi podatke iz točk c), d) in e) drugega in tretjega odstavka 94.c člena ZDDV-1 za koledarsko leto, zmanjšane za vrednosti transakcij, ki jih je že poročal davčnemu organu.
161.č člen
(Prenehanje izpolnjevanja pogojev za oprostitev obračunavanja DDV za davčnega zavezanca, ki ima sedež v drugi državi članici)
Če davčni organ na podlagi podatkov, s katerimi razpolaga, ugotovi, da davčni zavezanec iz drugega odstavka 94. člena ZDDV-1 ne izpolnjuje več pogojev iz drugega oziroma tretjega odstavka 94. člena ZDDV-1, sporočilu iz 3. točke 37.b člena Uredbe Sveta (EU) št. 904/2010 z dne 7. oktobra 2010 o upravnem sodelovanju in boju proti goljufijam na področju davka na dodano vrednost (UL L št. 268 z dne 12. 10. 2010, str. 1), zadnjič spremenjene z Uredbo Sveta (EU) 2020/283 z dne 18. februarja 2020 o spremembi Uredbe (EU) št. 904/2010 v zvezi z ukrepi za krepitev upravnega sodelovanja za boj proti goljufijam na področju DDV (UL L št. 62 z dne 2. 3. 2020, str. 1), priloži odločitev o neizpolnjevanju pogojev.
161.d člen
(Izključitev iz ureditve za čezmejno oprostitev obračunavanja DDV)
Davčnega zavezanca, ki predloži davčnemu organu četrtletno poročilo, iz katerega je razvidno, da je davčni zavezanec v koledarskem letu presegel prag letnega prometa v Uniji iz točke a) prvega odstavka 94.b člena ZDDV-1, ni pa predložil poročila o preseganju letnega prometa v Uniji za uporabo čezmejne oprostitve obračunavanja DDV iz 94.f člena ZDDV-1, davčni organ izključi iz ureditve za čezmejno oprostitev obračunavanja DDV in deaktivira posamično identifikacijsko številko iz četrtega odstavka 94.c člena ZDDV-1 z zadnjim dnem koledarskega četrtletja, v katerem je bil prag letnega prometa v Uniji presežen, in o tem obvesti davčnega zavezanca.
161.e člen
(Prenehanje uporabe čezmejne oprostitve obračunavanja DDV v posamezni državi članici)
Davčni organ deaktivira posamično identifikacijsko številko davčnega zavezanca za uporabo v drugi državi članici, če ta država članica sporoči, da davčni zavezanec ne izpolnjuje več pogojev za oprostitev obračunavanja DDV na njenem ozemlju. Davčni organ deaktivira posamično identifikacijsko številko davčnega zavezanca za uporabo v drugi državi članici z dnem, ki ga sporoči država članica oprostitve kot datum, ko davčni zavezanec ne izpolnjuje več pogojev za oprostitev obračunavanja DDV na njenem ozemlju, in o tem obvesti davčnega zavezanca ter priloži odločitev druge države članice o neizpolnjevanju pogojev za oprostitev obračunavanja DDV na njenem ozemlju.
161.f člen
(Četrtletno poročilo iz petega odstavka 94.e člena ZDDV-1)
Davčni zavezanec ob predložitvi poročila iz petega odstavka 94.e člena ZDDV-1 manjkajoče podatke iz točk b) in c) prvega odstavka 94.e člena ZDDV-1 navede ločeno po četrtletjih.
161.g člen
(Prenehanje pravice do oprostitve obračunavanja DDV)
Če davčni zavezanec iz prvega odstavka 94.i člena ZDDV-1 ni predložil obračuna DDV in manjkajočih četrtletnih poročil iz prvega odstavka 284.b člena Direktive Sveta 2006/112/ES, davčni organ državi sedeža davčnega zavezanca sporoči, da davčni zavezanec nima več pravice do oprostitve obračunavanja DDV v Sloveniji.
1.a Posebna ureditev za kmete
162. člen
(Pavšalno nadomestilo)
(1) Davčni zavezanec iz prvega odstavka 94.k člena ZDDV-1 lahko v skladu s prvim odstavkom 95. člena ZDDV-1 uveljavi pavšalno nadomestilo le za dobavo kmetijskih in gozdarskih pridelkov ter kmetijskih in gozdarskih storitev, ki so rezultat osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti članov kmečkega gospodinjstva, katerega predstavnik je, za katero se dohodek ne ugotavlja na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov ali dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov, če tako dobavo opravi drugemu davčnemu zavezancu, identificiranemu za namene DDV.
(2) Pavšalno nadomestilo je mogoče uveljaviti le za dobavo kmetijskih in gozdarskih pridelkov ter kmetijskih storitev in storitev za gozdarstvo, ki so navedene v Prilogi XII k temu pravilniku in je njegov sestavni del.
(3) Za pridelke in storitve iz posameznih skupin Priloge XII je mogoče uveljaviti pavšalno nadomestilo, kadar so izpolnjeni naslednji pogoji:
- za kmetijske pridelke iz skupine 1, kadar imajo člani kmečkega gospodinjstva v uporabi kmetijsko zemljišče, ki ni evidentirano v zemljiškem katastru kot kmetijsko zemljišče s podrobnejšo dejansko rabo hmeljišče, trajne rastline na njivskih površinah, vinograd, matičnjak, intenzivni sadovnjak, oljčnik, ostali trajni nasadi ali plantaža gozdnega drevja;
- za kmetijske pridelke iz skupine 2, kadar imajo člani kmečkega gospodinjstva v uporabi čebelje panje;
- za kmetijske pridelke iz skupine 3, in sicer za poljščine, krmne rastline in vrtnine v ekstenzivni pridelavi, kadar imajo člani kmečkega gospodinjstva v uporabi kmetijsko zemljišče, ki ni evidentirano v zemljiškem katastru kot kmetijsko zemljišče s podrobnejšo dejansko rabo hmeljišče, trajne rastline na njivskih površinah, vinograd, matičnjak, intenzivni sadovnjak, oljčnik, ostali trajni nasadi ali plantaža gozdnega drevja, ter za vrtnine, jagode in gojena zelišča in začimbe, kadar imajo v uporabi kmetijsko zemljišče, na katerem priglasijo pridelavo posebnih kultur;
- za kmetijske pridelke iz skupine 4, kadar imajo člani kmečkega gospodinjstva v uporabi zemljišče, ki je v zemljiškem katastru evidentirano kot kmetijsko zemljišče s podrobnejšo dejansko rabo hmeljišče;
- za kmetijske pridelke iz skupine 5, in sicer za sadje in oreške, kadar imajo člani kmečkega gospodinjstva v uporabi zemljišče, ki je v zemljiškem katastru evidentirano kot kmetijsko zemljišče s podrobnejšo dejansko rabo intenzivni sadovnjak ali ostali trajni nasadi, ter za oljke in oljčno olje, kadar imajo v zemljiškem katastru zemljišče evidentirano kot kmetijsko zemljišče s podrobnejšo dejansko rabo oljčnik;
- za kmetijske pridelke iz skupine 6, in sicer za grozdje, kadar imajo člani kmečkega gospodinjstva v uporabi zemljišče, ki je v zemljiškem katastru evidentirano kot kmetijsko zemljišče s podrobnejšo dejansko rabo vinograd, ter za vino, kadar v evidenci ministrstva, pristojnega za kmetijstvo, izkazujejo proizvodnjo vina;
- za gozdarske pridelke iz skupine 7, kadar imajo člani kmečkega gospodinjstva v uporabi zemljišče, ki je v zemljiškem katastru evidentirano kot gozdno zemljišče ali kot plantaža gozdnega drevja;
- za kmetijske storitve iz skupin 8, 9 in 10, kadar imajo člani kmečkega gospodinjstva v uporabi zemljišče, ki je v zemljiškem katastru evidentirano kot kmetijsko zemljišče ali kot gozdno zemljišče, kadar jih člani kmečkega gospodinjstva opravljajo v okviru strojnega krožka.
(4) Kot dokazilo o izpolnjevanju pogojev iz prejšnjega odstavka se upoštevajo podatki, s katerimi razpolaga davčni organ za potrebe odmere dohodnine.
(5) Kot kmečko gospodinjstvo se šteje kmečko gospodinjstvo, kot je določeno za potrebe odmere dohodnine iz prejšnjega odstavka.
163. člen
(Izdaja dovoljenja)
(1) Za pridobitev pravice do uveljavljanja pavšalnega nadomestila je treba pridobiti dovoljenje davčnega organa (v nadaljnjem besedilu: dovoljenje).
(2) Vloga za pridobitev dovoljenja se odda v elektronski obliki prek sistema eDavki davčnemu organu na obrazcu DDV-PN, ki je v Prilogi XIII k temu pravilniku in je njegov sestavni del.
(3) V vlogi vlagatelj označi skupine kmetijskih pridelkov in storitev, za katere bi želel uveljaviti pravico do pavšalnega nadomestila. Nerezident mora vlogi priložiti tudi potrdilo o članih njegovega gospodinjstva, ki ga izda organ države nerezidenta.
(4) Če davčni organ na osnovi razpoložljivih podatkov ugotovi, da kmečko gospodinjstvo vložnika izpolnjuje pogoje iz prvega odstavka 94.k člena ZDDV-1, izda vložniku dovoljenje za uveljavljanje pavšalnega nadomestila za kmetijske in gozdarske pridelke ter kmetijske storitve in storitve za gozdarstvo iz tistih skupin Priloge XII k temu pravilniku, za katere je zaprosil.
(5) Davčni organ v okviru davčnega registra vodi ločen seznam upravičencev do pavšalnega nadomestila.
164. člen
(Veljavnost dovoljenja)
(1) Dovoljenje je veljavno od dneva izdaje do preklica davčnega organa. Davčni organ dovoljenje prekliče:
1. če imetnik dovoljenja ne predloži obračuna pavšalnega nadomestila na način in v roku, ki sta določena v osmem odstavku 166. člena tega pravilnika;
2. če imetnik dovoljenja uveljavi pavšalno nadomestilo za pridelek ali storitev, za katero kmečko gospodinjstvo ne izpolnjuje pogojev iz prvega in tretjega odstavka 162. člena tega pravilnika;
3. če kmečko gospodinjstvo ne izpolnjuje več pogojev iz tretjega odstavka 162. člena tega pravilnika;
4. če skupni dohodek kmečkega gospodinjstva iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti znaša manj kakor 200 eurov;
5. če predstavnik kmečkega gospodinjstva kmečko gospodinjstvo iz prvega odstavka 94.k člena ZDDV-1 za to dejavnost identificira za namene DDV;
6. če kmečko gospodinjstvo dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti ugotavlja na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov ali dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov;
7. če imetnik dovoljenja obvesti davčni organ, da kmečko gospodinjstvo ne želi več uveljavljati pavšalnega nadomestila.
(2) Imetnik dovoljenja, ki mu je bilo dovoljenje preklicano po 1. in 2. točki prejšnjega odstavka, lahko znova zaprosi za dovoljenje v letu po letu, v katerem mu je bilo dovoljenje preklicano. Imetnik dovoljenja za ponovno pridobitev dovoljenja predloži tudi vse obračune pavšalnega nadomestila za vsa predhodna leta, ki jih ni predložil v roku za predložitev v skladu z osmim odstavkom 166. člena tega pravilnika.
(3) Imetnik dovoljenja iz 7. točke prvega odstavka tega člena obvestilo davčnemu organu predloži v elektronski obliki prek sistema eDavki na obrazcu DDV-PN.
(4) Če želi predstavnik kmečkega gospodinjstva, na katerega se glasi dovoljenje, za predstavnika kmečkega gospodinjstva določiti drugo osebo ali če želi dopolniti ali spremeniti seznam blaga ali storitev, za katere ima pravico do pavšalnega nadomestila, lahko uveljavi spremembo pri pristojnem davčnem organu. Vloga se predloži davčnemu organu v elektronski obliki prek sistema eDavki na obrazcu DDV-PN.
(5) Davčni organ po preklicu dovoljenja izbriše imetnika dovoljenja s seznama upravičencev do pavšalnega nadomestila.
165. člen
(Vložnik vloge)
(1) Vlogo za pridobitev dovoljenja lahko vloži le en član kmečkega gospodinjstva kot njegov predstavnik.
(2) Če vložnik vloge v obdobju veljavnosti dovoljenja umre, lahko novi predstavnik kmečkega gospodinjstva odda vlogo za pridobitev dovoljenja kot naslednika vložnika vloge v elektronski obliki prek sistema eDavki davčnemu organu na obrazcu DDV-PN.
166. člen
(Uveljavljanje pravice do pavšalnega nadomestila)
(1) Pavšalno nadomestilo lahko uveljavi le oseba, ki je zavedena na seznamu upravičencev in na ime katere se glasi dovoljenje za uveljavljanje pravice do pavšalnega nadomestila.
(2) Imetniki dovoljenja iz prejšnjega odstavka lahko ob dobavi blaga in storitev kupcem – davčnim zavezancem, ki so identificirani za namene DDV, zahtevajo pavšalno nadomestilo le za tiste pridelke in storitve, za katere jim je davčni organ v dovoljenju priznal pravico do pavšalnega nadomestila.
(3) Osnova za obračun pavšalnega nadomestila je davčna osnova iz 36. člena ZDDV-1.
(4) Kupec mora ob nabavi blaga ali storitve preveriti veljavnost dovoljenja. Veljavnost preveri na seznamu upravičencev, ki imajo dovoljenje za uveljavljanje pravice do pavšalnega nadomestila, in je dostopen v sistemu eDavki.
(5) Kupec ne more uveljavljati pravice do pavšalnega nadomestila kot odbitka DDV, če dobavitelja ni na seznamu upravičencev, ki imajo dovoljenje za uveljavljanje pravice do pavšalnega nadomestila.
(6) Račun za opravljeno dobavo blaga oziroma storitve lahko izda kupec blaga oziroma naročnik storitve ali tretja oseba v njegovem imenu in za njegov račun. Na računu mora navesti naslednje podatke:
- datum izdaje računa;
- zaporedno številko, pod katero vodi izdani račun;
- ime in naslov imetnika dovoljenja ter številko in datum dovoljenja za uveljavljanje pravice do pavšalnega nadomestila;
- svoje ime in naslov ter svojo identifikacijsko številko za DDV;
- količino in vrsto dobavljenega blaga oziroma obseg in vrsto opravljenih storitev;
- datum opravljene dobave blaga oziroma storitve;
- osnovo oziroma vrednost, od katere se obračuna znesek pavšalnega nadomestila;
- stopnjo pavšalnega nadomestila (8%);
- znesek pavšalnega nadomestila.
(7) Imetnik dovoljenja mora račune, na podlagi katerih je uveljavil pavšalno nadomestilo, hraniti v skladu s 86. členom ZDDV-1 ter jih na zahtevo davčnega organa dati na vpogled.
(8) Imetnik dovoljenja mora sestaviti obračun pavšalnega nadomestila za obdobje veljavnosti dovoljenja v posameznem letu in ga predložiti davčnemu organu v elektronski obliki do 31. januarja naslednjega leta. Obračun predloži prek sistema eDavki na obrazcu DDV-OPN, ki je v Prilogi XIV k temu pravilniku in je njegov sestavni del, in sicer ne glede na to, ali je opravil kako dobavo na podlagi dovoljenja ali ne.
1.b Posebna ureditev za obdavčljive preprodajalce
(črtan)
167. člen
(črtan)
2. Posebna ureditev za investicijsko zlato
168. člen
(Investicijsko zlato)
(1) Za investicijsko zlato iz prvega odstavka 118. člena ZDDV-1 se ne šteje monetarno zlato.
(2) Evropska komisija vsako leto v Uradnem listu Evropske unije objavi seznam zlatih kovancev, ki se v vseh državah članicah štejejo za investicijsko zlato.
169. člen
(Izbira obdavčitve)
(1) Izbira za obdavčitev investicijskega zlata začne učinkovati, ko davčni zavezanec iz prvega in drugega odstavka 120. člena ZDDV-1 ali posrednik iz druge alineje 119. člena ZDDV-1 izda prvi račun z obračunanim DDV.
(2) Račun, izdan drugemu davčnemu zavezancu ali pravni osebi, ki ni davčni zavezanec, mora poleg podatkov, navedenih v 82. členu ZDDV-1, vsebovati še naslednje podatke:
- opis zlata, ki je bilo dobavljeno;
- za zlato v obliki palic ali ploščic: obliko, maso in čistino ter druge značilnosti (vključujoč lastniško oznako, žig in serijsko številko, kjer je to mogoče);
- za zlate kovance: tip kovanca, državo izvora in izjavo, da zlati kovanci so oziroma niso na seznamu zlatih kovancev iz drugega odstavka 168. člena tega pravilnika.
170. člen
(Evidenca o transakcijah z investicijskim zlatom)
(1) Davčni zavezanec, ki posluje z investicijskim zlatom, mora v skladu s prvim odstavkom 122. člena ZDDV-1 poleg dokumentacije, navedene v 86. členu ZDDV-1, hraniti še dokumentacijo, iz katere je razviden opis investicijskega zlata, in voditi posebne evidence o transakcijah z investicijskim zlatom.
(2) Posebna evidenca iz prejšnjega odstavka, ki jo morajo voditi davčni zavezanci, ki opravljajo oproščene dobave investicijskega zlata, mora vsebovati naslednje podatke:
- zaporedno številko vpisa;
- številko in datum računa;
- referenčno številko naročnika;
- morebitno DDV številko naročnika;
- opis zlata (oblika, količina in čistost);
- ime in naslov morebitnega posrednika;
- ime in naslov kupca in
- vrednost transakcije.
(3) Davčni zavezanec, ki je identificiran za namene DDV in ima hkrati pravico do izbire obdavčitve, ali proizvajalec oziroma predelovalec investicijskega zlata mora voditi posebno evidenco dobav investicijskega zlata, pri katerem se ni odločil za obdavčitev.
3. Posebna ureditev za storitve, ki jih opravljajo davčni zavezanci, ki nimajo sedeža v Uniji
171. člen
(Prijava posebne ureditve davčnemu organu)
(1) Davčni zavezanec iz 123. člena ZDDV-1 v prijavi za identifikacijo, poleg podatkov iz drugega odstavka 125. člena ZDDV-1, navede še tržna imena družbe, če se razlikujejo od njenega imena, državo, v kateri ima sedež, kontaktno osebo, telefonsko številko kontaktne osebe, številko IBAN ali OBAN, številko BIC in datum začetka opravljanja storitev po posebni ureditvi.
(2) Davčni zavezanec predloži prijavo iz prejšnjega odstavka v elektronski obliki, prek sistema eDavki.
(3) Davčni organ vključi davčnega zavezanca iz prvega odstavka tega člena v posebno ureditev z dodelitvijo individualne identifikacijske številke DDV in določi datum začetka uporabe posebne ureditve.
172. člen
(Posebni obračun DDV in plačilo DDV)
(1) Davčni zavezanec iz 123. člena ZDDV-1 predloži posebni obračun DDV v elektronski obliki, prek sistema eDavki.
(2) Davčni zavezanec plača DDV v eurih na bančni račun, razviden v sistemu eDavki.
173. člen
(Zahtevek za vračilo DDV)
Davčni zavezanec, ki na ozemlju Slovenije nabavi blago ali storitve za namene dejavnosti, zajete v posebni ureditvi v skladu z 2. oddelkom 6. poglavja XII. naslova Direktive Sveta 2006/112/ES, v katero je vključen v drugi držav članici, uveljavlja pravico do vračila DDV, ki ga je plačal ob nabavi blaga oziroma storitev ali ob uvozu blaga, v skladu s 74.i členom ZDDV-1 in 115.b členom tega pravilnika, ne glede na točko a) drugega odstavka in šesti odstavek 74.i člena ZDDV-1.
174. člen
(črtan)
3.a Posebna ureditev za prodajo blaga na daljavo znotraj Unije, za dobavo blaga v državi članici prek elektronskih vmesnikov, ki omogočajo dobavo, in za storitve, ki jih opravljajo davčni zavezanci, ki imajo sedež znotraj Unije, vendar ne v državi članici potrošnje
174.a člen
(Prijava posebne ureditve davčnemu organu)
(1) Davčni zavezanec, ki izpolnjuje pogoje iz 130.b člena ZDDV-1, v prijavi za identifikacijo navede ime, poštni naslov, tržna imena družbe, če se razlikujejo od njenega imena, državo, v kateri ima sedež, če je ta zunaj Unije, elektronski naslov, spletna mesta davčnega zavezanca, kontaktno osebo, telefonsko številko kontaktne osebe, številko IBAN, številko BIC, elektronsko izjavo, da davčni zavezanec nima sedeža v Uniji, oznako, ali je davčni zavezanec elektronski vmesnik in datum začetka uporabe ureditve. V prijavi navede tudi podatke o individualnih identifikacijskih številkah DDV ali, če te niso na voljo, davčne sklicne številke, ki jih dodelijo države članice, v katerih ima davčni zavezanec stalne poslovne enote, razen države članice identifikacije, ter države članice, iz katerih se blago odpošlje ali odpelje, razen države članice identifikacije. V prijavi dodatno navede oznako, ali ima davčni zavezanec stalno poslovno enoto v tej državi članici. V prijavi mora navesti tudi poln poštni naslov in tržno ime stalnih poslovnih enot in krajev, iz katerih se blago odpošlje ali odpelje, v državah članicah, razen tistih v državi članici identifikacije, ter identifikacijske številke DDV, ki jih dodelijo države članice za davčne zavezance, ki nimajo sedeža. V prijavi mora davčni zavezanec označiti tudi, ali je del skupine zavezancev za plačilo DDV.
(2) Prijavo iz prejšnjega odstavka predloži v elektronski obliki, prek sistema eDavki.
(3) Davčni organ vključi davčnega zavezanca iz prvega odstavka tega člena v posebno ureditev, pri čemer za identifikacijo uporabi že dodeljeno identifikacijsko številko za DDV davčnemu zavezancu, in določi datum začetka uporabe posebne ureditve.
174.b člen
(Posebni obračun DDV in plačilo DDV)
(1) Davčni zavezanec iz 130.b člena ZDDV-1 predloži posebni obračun DDV v elektronski obliki, prek sistema eDavki.
(2) Davčni zavezanec plača DDV v eurih na bančni račun, razviden v sistemu eDavki.
174.c člen
(Zahtevek za vračilo DDV)
Davčni zavezanec iz tretjega odstavka 130.g člena ZDDV-1 vloži zahtevek za vračilo DDV prek elektronskega portala v državi članici, v kateri je pridobil identifikacijsko številko za DDV ali davčno sklicno številko, na podlagi katere zahteva vračilo.
3.b Posebna ureditev za prodajo na daljavo s tretjih ozemelj ali iz tretjih držav uvoženega blaga
174.d člen
(Prijava uporabe posebne ureditve davčnemu organu)
(1) Davčni zavezanec, ki izpolnjuje pogoje iz 130.j člena ZDDV-1 in bo uporabljal posebno ureditev brez posrednika, v prijavi za identifikacijo navede poleg podatkov iz drugega odstavka 130.l člena ZDDV-1 še tržna imena družbe, če se razlikujejo od njenega imena, državo, v kateri ima sedež, kontaktno osebo, telefonsko številko kontaktne osebe, številko IBAN, številko BIC in datum začetka uporabe ureditve. V prijavi navede tudi podatke o individualnih identifikacijskih številkah DDV ali, če te niso na voljo, davčne sklicne številke, ki jih dodelijo države članice, v katerih ima davčni zavezanec stalne poslovne enote, razen države članice identifikacije. V prijavi mora navesti tudi poln poštni naslov in tržno ime stalnih poslovnih enot v državah članicah, razen tistih v državi članici identifikacije.
(2) Posrednik, ki bo uporabljal posebno ureditev iz 6.c podpoglavja XI. poglavja ZDDV-1 v imenu in za račun davčnega zavezanca, ki prodaja na daljavo s tretjih ozemelj in iz tretjih držav uvoženo blago, v prijavi za identifikacijo navede poleg podatkov iz tretjega odstavka 130.l člena ZDDV-1 še tržna imena družbe, če se razlikujejo od njenega imena, državo, v kateri ima sedež, kontaktno osebo, telefonsko številko kontaktne osebe, številko IBAN in številko BIC. V prijavi navede tudi podatke o individualnih identifikacijskih številkah DDV ali, če te niso na voljo, davčne sklicne številke, ki jih dodelijo države članice, v katerih ima posrednik stalne poslovne enote, razen države članice identifikacije. V prijavi mora navesti tudi poln poštni naslov in tržno ime stalnih poslovnih enot v državah članicah, razen tistih v državi članici identifikacije.
(3) Posrednik mora za vsakega davčnega zavezanca, ki ga zastopa, v prijavi navesti poleg podatkov iz četrtega odstavka 130.l člena ZDDV-1 še podatke iz prvega odstavka tega člena.
(4) Prijavo iz prvega in drugega odstavka tega člena predloži davčni zavezanec ali posrednik v elektronski obliki, prek sistema eDavki.
(5) Davčni organ vključi davčnega zavezanca v posebno ureditev z dodelitvijo individualne identifikacijske številke DDV in določi datum začetka uporabe posebne ureditve.
(6) Davčni organ vključi posrednika v posebno ureditev z dodelitvijo individualne identifikacijske številke in z dodelitvijo individualne identifikacijske številke DDV za vsakega davčnega zavezanca, ki ga zastopa.
174.e člen
(Posebni obračun DDV in plačilo DDV)
(1) Davčni zavezanec ali posrednik davčnega zavezanca iz 130.j člena ZDDV-1 predloži posebni obračun DDV v elektronski obliki, prek sistema eDavki.
(2) Davčni zavezanec plača DDV v eurih na bančni račun, razviden v sistemu eDavki.
174.f člen
(Zahtevek za vračilo DDV)
Davčni zavezanec, ki na ozemlju Slovenije nabavi blago ali storitve za namene dejavnosti, zajete v posebni ureditvi v skladu s 4. oddelkom 6. poglavja XII. naslova Direktive Sveta 2006/112/ES, v katero je vključen v drugi držav članici, uveljavlja pravico do vračila DDV, ki ga je plačal ob nabavi blaga oziroma storitev ali ob uvozu blaga, v skladu s 74.i členom ZDDV-1 in 115.b členom tega pravilnika, ne glede na točko a) drugega odstavka in šesti odstavek 74.i člena ZDDV-1.«.
3.c Predložitev posebnega obračuna DDV po prenehanju uporabe posebnih ureditev
174.g člen
(Predložitev posebnega obračuna DDV po prenehanju uporabe posebnih ureditev iz 6.a, 6.b in 6.c podpoglavja XI. poglavja ZDDV-1 v primeru, ko je Slovenija država članica potrošnje)
Davčni zavezanec iz drugega odstavka 122.d člena ZDDV-1 spremembo posebnega obračuna predloži v papirni ali v elektronski obliki prek sistema eDavki, pri čemer poleg razdelka 1 izpolni še razdelek 3 posebnega obračuna.
4. Ugotavljanje davčne obveznosti na podlagi prejetih in izvršenih plačil
175. člen
(Splošno)
(1) Davčni zavezanec predloži obvestilo o začetku ali prenehanju uporabe posebne ureditve po plačani realizaciji v elektronski obliki prek sistema eDavki.
(2) Davčni zavezanec, ki uporablja posebno ureditev po plačani realizaciji, mora v svojem knjigovodstvu ali drugi evidenci zagotoviti tudi podatke o:
- prejetih plačilih (znesek in datum plačila) in obračunanem DDV po prejetih plačilih po različnih stopnjah DDV in
- izvršenih plačilih (znesek in datum plačila) in odbitku DDV na podlagi izvršenih plačil po različnih stopnjah DDV.
(3) Če ni s tem podpoglavjem drugače določeno, veljajo za ugotavljanje davčne obveznosti zavezancev, ki obračunavajo DDV po plačani realizaciji, vse določbe tega pravilnika, ki se sicer nanašajo na obračunavanje DDV na podlagi izdanih in prejetih računov.
176. člen
(Nastanek davčne obveznosti na podlagi prejetih plačil)
(1) Če davčni zavezanec ugotavlja davčno obveznost na podlagi prejetih plačil, nastane obveznost obračuna DDV na dan, ko prejme plačilo, to je na dan, ko je terjatev, v zvezi s katero je nastala obveznost za obračun DDV, poravnana.
(2) Če davčni zavezanec prejme plačilo v gotovini (v obliki bankovcev, kovancev, čekov oziroma takoj udenarljivih vrednostnih papirjev), se šteje, da je dan prejema plačila dan, ko prejme gotovino. Če davčni zavezanec prejme plačilo z uporabo plačilne ali kreditne kartice, se šteje, da je dan prejema plačila dan izdaje potrdila o prejetem plačilu.
(3) Če davčni zavezanec prejme plačilo na račun pri banki ali drugi finančni instituciji, se šteje, da je dan prejema plačila dan, ko prejme denar na račun.
(4) Če davčni zavezanec prejme plačilo v drugih oblikah (v obliki pobota ali kompenzacije, odstopa ali cesije, nakazila ali asignacije, prevzema dolga), se šteje, da je dan prejema plačila dan, ko je terjatev poplačana po predpisih, ki urejajo te načine plačila.
177. člen
(Odbitek DDV na podlagi izvršenih plačil)
(1) Če davčni zavezanec ugotavlja davčno obveznost na podlagi prejetih plačil, ima pravico do odbitka DDV na dan, ko izvrši plačilo, če so izpolnjeni drugi pogoji iz 62. in 63. člena ZDDV-1, to je na dan, ko je obveznost, v zvezi s katero je nastala pravica do odbitka, poravnana.
(2) Če davčni zavezanec izvrši plačilo v gotovini (v obliki bankovcev, kovancev, čekov oziroma takoj udenarljivih vrednostnih papirjev), nastane pravica do odbitka DDV na dan, ko izvrši plačilo v gotovini. Če davčni zavezanec izvrši plačilo s plačilno ali kreditno kartico, se šteje, da je dan izvršitve plačila dan izdaje potrdila o izvršenem plačilu.
(3) Če davčni zavezanec izvrši plačilo na račun pri banki ali drugi finančni instituciji, nastane pravica do odbitka DDV na dan, ko izvrši plačilo na račun.
(4) Če davčni zavezanec izvrši plačilo v drugih oblikah (v obliki pobota ali kompenzacije, odstopa ali cesije, nakazila ali asignacije, prevzema dolga), se šteje, da je dan izvršitve plačila dan, ko je obveznost izpolnjena po predpisih, ki urejajo te načine plačila.
178. člen
(Specifične transakcije)
x(1) Davčni zavezanec, ki uporablja posebno ureditev po plačani realizaciji, pri uvozu blaga ali pridobitvah blaga znotraj Unije obračunava in plačuje DDV po splošnih pravilih. Ureditev po plačani realizaciji pa lahko uporabi, če opravi nadaljnjo dobavo tega blaga na ozemlju Slovenije.
(2) Peta alineja drugega odstavka 132. člena ZDDV-1 se ne nanaša na primere, ko je opravljena delna dobava blaga ali storitev in se račun nanaša le na to delno dobavo blaga ali delno dobavo storitev.
(3) Če davčni zavezanec za opravljeno dobavo blaga ali storitev, od katere obračunava DDV po plačani realizaciji, prejme le delno plačilo, obračuna DDV od delnega plačila po preračunani stopnji.
(4) Če davčni zavezanec za njemu opravljeno dobavo blaga ali storitev, od katere uveljavlja odbitek DDV po plačani realizaciji, izvrši le delno plačilo, lahko uveljavlja odbitek DDV le od delnega plačila, pri čemer uporabi preračunano stopnjo DDV.
179. člen
(Podatki v obračunu)
Davčni zavezanec v obračun DDV vpisuje podatke za transakcije po posebni ureditvi po plačani realizaciji na podlagi prejetih in izvršenih plačil ter podatke na podlagi izdanih in prejetih računov za transakcije iz 132. člena ZDDV-1 in za transakcije, ki so oproščene plačila DDV.
180. člen
(črtan)
181. člen
(Poročanje o neplačanih računih na dan 31. decembra tekočega leta)
(1) Davčni zavezanec v popis računov iz drugega odstavka 136. člena ZDDV-1 vključi vse izdane in prejete račune po plačani realizaciji, ki niso bili plačani do 31. decembra tekočega leta.
(2) Davčni zavezanec predloži davčnemu organu popis izdanih in prejetih računov v elektronski obliki prek sistema eDavki.
5. Posebna ureditev za opravljanje storitev mednarodnega občasnega cestnega prevoza potnikov
181.a člen
Davčni zavezanec, ki uporablja posebno ureditev za opravljanje storitev mednarodnega občasnega cestnega prevoza potnikov, mora za davčno obdobje sam ugotoviti davčno obveznost in jo izkazati v obračunu DDV, in sicer na obrazcu DDV-O-OP, ki je Priloga XV tega pravilnika in njegov sestavni del.
XII. POSEBNE DOLOČBE
182. člen
(črtan)
XIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
183. člen
(Dobave rabljenih osnovnih sredstev)
(1) Davčni zavezanec, ki opravi dobavo rabljenega osnovnega sredstva, od katerega pri nabavi ni imel pravice do odbitka DDV, ker je bilo nabavljeno s plačilom davka od prometa proizvodov v skladu z zakonom o prometnem davku, obračuna DDV od prodajne cene osnovnega sredstva, pri čemer sme odbiti DDV v znesku, ki ga ugotovi po preračunani stopnji davka od prometa proizvodov od knjigovodske vrednosti osnovnega sredstva, vendar največ v višini, ki je enaka znesku DDV, obračunanem od tega prometa.
(2) Knjigovodska vrednost iz prejšnjega odstavka je zadnja ugotovljiva knjigovodska vrednost in se ugotavlja skladno z amortizacijsko stopnjo, ki je davčno priznan odhodek na podlagi zakona, ki ureja davek od dobička pravnih oseb.
183.a člen
(Začasno uvožena prevozna sredstva)
Ob zaključku postopka začasnega uvoza prevoznih sredstev, ki je bil začet pred 1. majem 2004, se ne glede na 35. člen ZDDV-1 šteje, da je uvoz blaga opravljen, ne da bi nastal obdavčljivi dogodek, če je bilo prevozno sredstvo prvič uporabljeno pred 1. majem 1996, ali če je znesek DDV, ki bi ga bilo treba plačati zaradi uvoza, nižji od 10 evrov.
184. člen
(Veljavnost dovoljenj)
Dovoljenja, izdana upravičencem do pavšalnega nadomestila v skladu s predpisi, ki so veljali do uveljavitve tega pravilnika, ostanejo v veljavi do preteka roka njihove veljavnosti.
185. člen
(Definicija katastrskega dohodka iz drugega odstavka 94. člena ZDDV-1)
Za določitev katastrskega dohodka iz drugega odstavka 94. člena ZDDV-1 se do ureditve novega sistema ugotavljanja katastrskega dohodka upošteva katastrski dohodek vseh članov kmečkega gospodinjstva, ugotovljen v skladu s tretjim odstavkom 69. člena ZDoh-2 in s prvim in drugim odstavkom 154. člena ZDoh-2.
185.a člen
(Obdobje poprava odbitka DDV)
(1) Davčni zavezanec, ki je v času od 1. januarja 2007 do uveljavitve tega pravilnika popravljal odbitek DDV po določbah tedaj veljavnega 111. člena Pravilnika, mora ugotoviti razliko med zneskom opravljenega popravka odbitka DDV in zneskom popravka odbitka, izračunanim po 26. členu tega pravilnika. Ugotovljeno razliko mora plačati oziroma jo ima pravico zahtevati kot vračilo v obračunu DDV za davčno obdobje, v katerem je pričel veljati 26. člen tega pravilnika.
(2) Popravek odbitka DDV iz naslova dokončnega poračuna delnega odbitka DDV po novem šestem odstavku 111. člena pravilnika se prvič opravi po stanju na dan 31. decembra 2007.
186. člen
(Začetek veljavnosti in uporabe)
Ta pravilnik začne veljati 1. januarja 2007. Določbe od 86. do 97. člena se začnejo uporabljati po objavi potrditve ureditve po končanem postopku posvetovanj iz 148. člena ZDDV-1.
Priloga III: Obrazec DDV-VTD: Zahtevek za vračilo DDV davčnemu zavezancu s sedežem v tretji državi
Priloga IV: Obrazec DDV-VP: Zahtevek za vračilo DDV
Priloga V: Obrazec DDV-VE: Zahtevek za vračilo DDV v potniškem prometu na dan:___
Priloga VI: (črtana)
Priloga VII: (črtana)
Priloga VIII: (črtana)
Priloga IX: (črtana)
Priloga X: Obrazec RP-O: Rekapitulacijsko poročilo
Priloga XI: Obrazec PD-O: Poročilo o dobavah (76.a člen)
Priloga XII: Seznam pridelkov in storitev, za katere je mogoče uveljaviti pavšalno nadomestilo
Priloga XIV: Obrazec DDV-OPN: Obračun pavšalnega nadomestila
Priloga XV: Obrazec DDV-O-OP: Obračun DDV - O-OP
Priloga XVI: Obrazec Pooblastilo za davčno zastopanje v skladu s 77. členom ZDDV-1
Priloga XVII: (črtana)