Na podlagi 3. člena Mednarodne konvencije o harmoniziranem sistemu poimenovanj in šifrskih oznak blaga, sestavljena v Bruslju 14. junija 1983 in Protokola o spremembi in dopolnitvi Konvencije o harmoniziranem sistemu poimenovanj in šifrskih oznak blaga, sestavljen v Bruslju 24. junija 1986 (Uradni list SFRJ - Mednarodne pogodbe, št. 6/87), 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o neodvisnosti in samostojnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I) in 11. člena zakona o carinski tarifi (Uradni list RS, št. 74/95) izdaja minister za ekonomske odnose in razvoj

N A V O D I L O

za razvrščanje blaga v carinsko tarifo

1

To navodilo določa temeljna pravila za uporabo in način razvrščanja blaga v nomenklaturo carinske tarife.

2

V prilogi 1 k temu navodilu, ki je njegov sestavni del, so določena pravila za razvrščanje blaga v harmonizirano nomenklaturo carinske tarife, na kateri temelji kombinirana nomenklatura carinske tarife, ter temeljna pravila za uporabo harmoniziranega sistema nomenklature carinske tarife.

3

V prilogi 2 k temu navodilu, ki je njegov sestavni del, so določena pravila za razvrščanje blaga v kombinirano nomenklaturo carinske tarife.

4

To navodilo začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu RS.

Št. 4264-19/99-1

Ljubljana, dne 1. septembra 1999.

dr. Marjan Senjur l.r. Minister za ekonomske odnose in razvoj

text="PRILOGA 1 PRAVILA ZA RAZVRŠČANJE BLAGA V HARMONIZIRANO NOMENKLATURO CARISKE TARIFE TEMELJNA PRAVILA ZA UPORABO HARMONIZIRANEGA SISTEMA (HS) NOMENKLATURE CARINSKE TARIFE Razvrščanje blaga v nomenklaturo poteka po naslednjih temeljnih pravilih: PRAVILO 1 NASLOVI ODDELKOV, POGLAVIJ IN PODPOGLAVIJ SO PODANI ZATO, DA SE JE LAŽJE ZNAJTI PRI UVRŠČANJU. ZARADI PRAVNH RAZLOGOV, UVRŠČANJE POTEKA PO POIMENOVANJIH TARIFNIH ŠTEVILK IN OPOMBAH K USTREZNIM ODDELKOM IN POGLAVJEM IN PO NADALJE OPISANIH PRAVILIH, ČE NISO V NASPROTJU Z VSEBINO TEH TARIFNIH ŠTEVILK IN OPOMB. KOMENTAR I. Nomenklatura vsebuje seznam blaga, ki je predmet mednarodne trgovine in ki je združeno po določenem sistemu. Nomenklatura združuje blago v oddelke, poglavja in pododdelke, katerih naslovi karseda na kratko označujejo skupine ali vrste izdelkov, ki jih vključujejo. Vendar sta raznovrstnost in številčnost izdelkov, združenih v neki oddelek ali poglavje mnogokrat takšni, da jih je nemogoče vse zaobseči ali posebej imenovati v naslovu. II. Pravilo 1 navaja, da so naslovi podani &quot;le, da se je laže znajti&quot;. Vsled tega naslovi nimajo zakonskega vpliva na razvrščanje. III. Drugi del tega pravila določa, da razvrščanje poteka: a) razen po poimenovanjih oddelkov in poglavij tudi po poimenovanjih tarifnih številk in ustreznih opombah, b) kjer je treba, po določilih teh temeljnih pravil 2,3,4 in 5 pod pogojem, da vsebina tarifnih številk ali opomb ne določa drugače. IV. Določilo komentarja III.(a) je samo po sebi jasno in veliko število izdelkov lahko razvrstimo v Nomenklaturi brez uporabe Temeljnih pravil, npr. živi konji (tar.št. 01.01), farmacevtsko blago, ki je navedeno v opombi št. 3 pri 30. poglavju (tar.št. 30.06). V. Določilo komentarja III. (b) &quot;pod pogojem, da vsebina tarifnih številk ali opomb ne določa drugače&quot; ima namen pojasniti, da so poimenovanja tarifnih številk in ustrezne opombe pri oddelkih in poglavjih pomembnejše oz. da imajo prednost pri razvrščanju. Opombe pri 31 poglavju na primer določajo, da nekatere tarifne številke vključujejo le določeno blago. Skladno s tem jih torej ni možno razširiti tako, da bi vključevale blago, ki bi ga sicer lahko z uporabo Temeljnega pravila št. 2 b. PRAVILO 2 (a) ZA BLAGO, KI JE NAVEDENO ALI ZAJETO V POIMENOVANJU POSAMEZNE TARIFNE ŠTEVILKE, SE ŠTEJE TUDI BLAGO, KI NI KOMPLETNO ALI DOKONČANO, ČE IMA BISTVENE ZNAČILNOSTI KOMPLETNEGA ALI DOKONČANEGA IZDELKA. V TARIFNO ŠTEVILKO SE UVRŠČA TUDI KOMPLETEN ALI DOKONČAN IZDELEK (ALI IZDELEK, KI SE UVRŠČA KOT KOMPLETEN ALI DOKONČAN PO TEM PRAVILU), ČE SE NAHAJA OB ČASU CARINJENJA NESESTAVLJEN ALI SESTAVLJEN. (b) ZA MATERIAL ALI SNOV, KI JE NAVEDENA ALI ZAJETA V POIMENOVANJU POSAMEZNE TARIFNE ŠTEVILKE, SE ŠTEJE TUDI MEŠANICA ALI KOMBINACIJA TEGA MATERIALA ALI SNOVI Z DRUGIMI MATERIALI ALI SNOVMI. IZDELEK IZ DANEGA MATERIALA ALI SNOVI SE OBRAVNAVA KOT BLAGO, KI V CELOTI ALI DELOMA SESTOJI IZ TEGA MATERIALA ALI SNOVI. UVRŠČANJA BLAGA, KI SESTOJI IZ VEČ KOT ENE SNOVI ALI MATERIALA, POTEKA PO PRAVILU 3. KOMENTAR PRAVILO 2 (a) (nekompletni ali nedokončani izdelki) I. Prvi del določila Temeljnega pravila 2 (a) razširja vsebino katerekoli tarifne številke, ki se nanaša na določeni izdelek tako, da ne vključuje le kompletnega izdelka, temveč tudi še nekompleten ali nedokončan izdelek - vendar pod pogojem, da ima pri carinjenju bistvene lastnosti kompletnega ali dokončanega izdelka. II. Določila tega pravila se uporabljajo tudi pri grobo oblikovanih izdelkih (&quot;blanks&quot;), razen v kolikor niso le-ti posebej navedeni v določeni tarifni številki. Pojem &quot;grobo oblikovan izdelek&quot; se nanaša na izdelek, ki ni dodelan za neposredno uporabo, ki je približne oblike ali izgleda dokončanega izdelka ali dela izdelka in ki se lahko, razen v izjemnih primerih, uporabi le za izdelavo dokončanega izdelka ali dela izdelka (npr. predoblike steklenic iz plastike kot vmesni proizvod cevaste oblike, ki je na eni strani zaprt, na drugi pa odprt z vrezanimi navoji za namestitev vijačnega zamaška ter z delom pod navoji, namenjenim za razširitev na željeno mero in v željeno obliko). Polizdelki, ki še nimajo značilnih oblik dokončanih izdelkov (kot npr. palice, krožne plošče - diski ali cevi), ne štejejo za grobo oblikovane izdelke. III. Ta del Pravila 2 se, glede vsebine poimenovanj tarifnih številk oddelkov I do VI, ne uporablja za blago, navedeno v teh oddelkih. IV. Nekaj primerov, na katere se nanaša to pravilo, je navedenih v Splošnih določilih pri oddelkih in poglavjih (npr. pri oddelku XVI in poglavjih 61, 62, 86, 87 in 90). PRAVILO 2 (a) (izdelki, ki se carinijo nesestavljeni ali razstavljeni) V. Drugi del določila Pravila št. 2(a) predvideva, da se kompletni ali dokončani izdelki, ki so v trenutku carinjenja nesestavljeni ali razstavljeni, uvrščajo v isto tarifno številko kot sestavljeni izdelki. Na tak način se blago običajno dobavlja zaradi zahtev in ustreznosti pakiranja, rokovanja in transporta. VI. To pravilo se prav tako uporablja za nekompletne ali nedokončane izdelke, ki so v trenutku carinjenja nesestavljeni ali razstavljeni - vendar pod pogojem, da jih z uporabo določil prvega dela tega pravila lahko štejemo za kompletne ali dokončane. VII) V smislu tega pravila pomeni izraz &quot;nesestavljeni ali razstavljeni proizvodi&quot; proizvode, katerih sestavni deli se morajo šele sestaviti bodisi s pritrjevalnimi napravami (vijaki, sorniki, maticami ipd.), bodisi s kovičenjem ali varjenjem, vendar pod pogojem, da gre pri tem izključno in zgolj za operacije sestavljanja. Obseg načinov sestave pri tem ne igra nobene vloge. Vendar pa sestavni deli oz. komponente med sestavljanjem ne smejo biti predmet kakršnekoli obdelave. Nesestavljene komponente ali deli izdelka, ki so, glede na potrebno količino za kompleten izdelek, odveč, se uvrščajo posebej. VIII. Primeri, na katere se nanaša to pravilo, so navedeni v splošnih določilih pri oddelkih in poglavjih (npr. oddelek XVI in poglavja 44, 86, 87 in 89). IX. Ta del Pravila št. 2 se, glede vsebine poimenovanja tarifnih številk oddelkov I do VI, ne uporablja za blago, navedeno v teh oddelkih. PRAVILO 2 (b) (mešanice in kombinacije materiala in snovi) X. Pravilo 2 (b) se nanaša na mešanice in kombinacije materiala in snovi in na blago, ki sestoji iz dveh ali več materialov oz. snovi. To zadeva tarifne številke, ki omenjajo materiale in snovi (npr. tarifna št. 05.03 - konjska žima) in one, ki omenjajo blago iz določenega materiala ali snovi (npr. tar. št. 45.03 - izdelki iz naravne plute). Poudariti je treba, da se to pravilo uporablja le, v kolikor s poimenovanji tarifnih številk ali v opombah pri oddelkih ali poglavjih ni drugače določeno (npr. tar. št. 15.03 - olje iz jedilne svinjske masti...nemešano). Izdelki v obliki mešanic, opisani v opombah k oddelkom ali poglavjem ali v besedilu tarifnih številk, se razvrščajo z uporabo Pravila 1. XI. Uporaba tega pravila se širi na katerokoli tarifno številko, v kateri je naveden določeni material ali snov tako, da vključuje mešanice ali kombinacije tega materiala ali snovi z drugimi materiali ali snovmi. Uporaba tega pravila je prav tako razširjena na katerokoli tarifno številko, ki navaja blago iz določenega materiala ali snovi tako, da vključuje blago, ki je deloma sestavljeno iz tega materiala ali snovi. XII. Vendar pa uporaba tega pravila ne more razširiti vsebine tarifne številke tako, da bi vključevala blago, ki ne ustreza enemu od opisov in poimenovanja tarifne številke z uporabo Temeljnega pravila 1. Tak primer je, ko se nekemu blagu z dodajanjem ali odvzemanjem materiala ali snovi odvzemajo lastnosti blaga, navedene v poimenovanju tarifne številke. XIII. Mešanice in kombinacije materialov ali snovi, pa tudi blago, ki sestoji iz dveh ali več materialov ali snovi in ki bi se morda na prvi pogled mogle uvrstiti v dve ali več tarifnih številk se, skladno s tem pravilom, razvrščajo z uporabo Temeljnega pravila št. 3. PRAVILO 3 BLAGO, KI BI GA BILO MOGOČE PO PRAVILU 2(b) ALI IZ DRUGIH RAZLOGOV NA PRVI POGLED UVRSTITI V DVE ALI VEČ TARIFNIH ŠTEVILK, SE UVRŠČA TAKOLE: (a) TARIFNA ŠTEVILKA, V KATERI JE NAJBOLJ NATANČNO POIMENOVANJE ZA BLAGO, IMA PREDNOST PRED TARIFNIMI ŠTEVILKAMI, V KATERIH JE POIMENOVANJE SPLOŠNEJŠE. KADAR PA SE POIMENOVANJE DVEH ALI VEČ TARIFNIH ŠTEVILK NANAŠAJO SAMO NA DEL MATERIALA ALI SNOVI, VSEBOVANIH V MEŠANIH ALI SESTAVLJENIH IZDELKOV, ALI SAMO NA DEL KOMPONENT, PRIPAVLJENIH KOT KOMPLET ZA PRODAJO NA DROBNO, POIMENOVANJA TEH TARIFNIH ŠTEVILK ŠTEJEJO ZA ENAKO KONKRETNA, CELO, ČE IMA KATERO IZMED NJIH BOLJ KOMPLETEN IN BOLJ NATANČEM OPIS BLAGA. (b) MEŠANICE IN SESTAVLJENI IZDELKI, KI SESTOJE IZ RAZLIČNIH MATERIALOV ALI SO IZDELANI IZ RAZLIČNIH KOMPONENT OZIROMA SESTAVIN, TER IZDELKI, PRIPRAVLJENI V KOMPLETIH ZA PRODAJO NA DROBNO, KI SE NE MOREJO UVRSTITI PO PRAVILU 3(a), SE UVRSTIJO, KOT DA SO IZ MATERIALA ALI SESTAVINE, KI JIM DAJE BISTVEN ZNAČAJ,ČE JE TO MERILO UPORABNO. (c) ČE BLAGA NI MOGOČE UVRSTITI PO PRAVILIH POD 3(a) ALI 3(b), SE UVRSTI V TISTO TARIFNO ŠTEVILKO, KI JE PO ZAPOREDJU ZADNJA MED TISTIMI, KI JIH JE TREBA GLEDE NA POMEMBNOST ENAKO UPOŠTEVATI. KOMENTAR I. To pravilo predvideva tri načine razvrščanja blaga, ki bi se na prvi pogled moglo uvrstiti v dve ali več tarifnih številk - bodisi na osnovi določb Temeljnega pravila 2(b), bodisi iz kateregakoli drugega vzroka. Ti načini se uporabljajo v zaporedju, katerega določa to pravilo samo. Tako se Temeljno pravilo 3(b) uporablja le, v kolikor z uporabo Temeljnega pravila 3(a) ni mogoče rešiti vprašanja razvrstitve, Temeljno pravilo 3(c) pa pride v poštev, če problema razvrstitve ni mogoče rešiti niti na osnovi Temeljnega pravila 3(a), niti z uporabo Temeljnega pravila 3(b). II. To pravilo se uporablja le v primeru, če v poimenovanju tarifnih številk ali v opombah pri oddelkih in poglavjih ni določeno drugače. V opombi pri določilu 4(b) poglavja št. 97 je npr. predpisano, da se izdelki, katere vključuje poimenovanje ene izmed tar. št. 97.01 do 97.05 ali v tar. št. 97.06, uvrščajo v tar. št., ki je prej omenjena. Taki izdelki se razvrščajo z uporabo opombe pri 4(b). določilu pri poglavju št. 97 in ne na osnovi tega pravila. PRAVILO 3(a) III. Prvi način uvrščanja je predpisan z Temeljnim pravilom 3(a) ki pravi, da ima tarifna številka, ki bolj specifično predpisuje oz. konkretneje poimenuje blago, prednost pred tarifno številko, ki to isto blago poimenuje splošneje. IV. Trdna in nespremenljiva pravila, ki bi določala, katera tarifna številka bolj specifično poimenuje neko blago od druge, ni mogoče postavljati. Vendar pa je načeloma možno ugotoviti naslednje: a) Konkretno poimenovanje blaga je bolj specifično od splošnega ali skupnega poimenovanja (npr. aparati za britje in striženje z vgrajenim elektromotorjem se uvrščajo v tarifno številko 85.10 in ne v tar. št. 85.08 kot ročno elektromehansko orodje ali npr. v tar. št. 85.09 kot elektromehanski gospodinjski aparati z vgrajenim elektromotorjem). b) Če blago ustreza poimenovanju, ki ga jasneje identificira, potem je tako poimenovanje bolj specifično in konkretno v primerjavi s poimenovanjem, pri katerem gre za bolj nepopolno identifikacijo. Primeri izdelkov iz skupine pod b) bi lahko bili: 1) Preproge iz taftiranega tekstilnega materiala, za katere lahko ugotovimo, da so namenjene uporabi v avtomobilih, ne razvrščamo kot avtomobilski pribor v tar. št. 87.08, temveč v tar. št. 57.03, kjer so bolj specifično navedene kot preproge. 2) Neokvirjeno varnostno steklo, ki sestoji iz kaljenega in laminiranega (slojnega) stekla in je razpoznavno in uporabno v letalih, se ne razvršča v tar. št. 88.03 kot deli blaga iz tar. št. 88.01 ali 88.02, temveč v tar. št. 70.07, kjer je to steklo v poimenovanju bolj specifično navedeno kot varnostno steklo. V. Kadar pa se poimenovanja iz dveh ali več tarifnih številk nanašajo le na del materiala ali snovi, ki se nahajajo v mešanih ali sestavljenih oz. kombiniranih izdelkih, ali le na del komopnent v kompletu, pripravljenem za maloprodajo, šteje, da so te tarifne številke enako specifične v razmerju do izdelka - celo, čeprav ena izmed njih podaja popolnejše oz. natančnejše poimenovanje od drugih tarifnih številk. V takih primerih razvrščanje poteka po Pravilu 3(b) ali (c). PRAVILO 3(b) VI. Drugi način uvrščanja se uporablja samo v primerih: a) mešanic b) kombiniranih izdelkov c) izdelkov, ki sestoje iz različnih komponent in d) izdelkov, pripravljenih za maloprodajo. To določilo Pravila 3 se uporablja le v primeru, če ne moremo uporabiti določil Temeljnega pravila 3(a). VII. V vseh primerih se izdelki razvrščajo, kot da bi se sestavljali iz materialov ali komponent, ki jim dajejo bistveno lastnost ali značaj, vendar le takrat, ko je ta kriterij mogoče uporabiti. VIII. Dejstvo, ki določa bistveno lastnost ali značaj blaga, se razlikuje, odvisno pač od vrste blaga. Bistvena lastnost lahko izhaja npr. iz narave materiala ali komponente, obsega, količine, teže ali vrednosti, ali pa iz vloge sestavnega materiala glede na uporabnost tega izdelka. IX. V smislu uporabe tega pravila pri sestavljenem ali kombiniranem blagu, ki je izdelano iz različnih komponent, ni mišljeno le tisto blago, pri katerem so različne komponente pritrjene ena na drugo tako, da takorekoč predstavljajo neločljivo celoto, temveč tudi blago z ločljivimi komponentami - vendar pod pogojem, da so te komponente prilagojene ena drugi in da se vzajemno dopolnjujejo tako, da tvorijo celoto, katera se običajno ne prodaja po posameznih delih. Primeri iz predhodnega odstavka (IX) so naslednji: 1) pepelniki s podstavkom ali stojalom, ki vsebuje neločljivo posodo za pepel 2) posebno izdelane police za začimbe v gospodinjstvu (običajno iz lesa) z ustreznim številom stekleničk primerne oblike in velikosti. Praviloma so komponente tako sestavljenega blaga kot celota pakirane skupaj. X. Pri uporabi tega pravila so s pojmom &quot;izdelki, pripravljeni v kompletih za maloprodajo&quot; mišljeni kompleti, ki izpolnjujejo naslednje pogoje: a) da sestoje iz najmanj dveh različnih izdelkov, ki bi se na prvi pogled lahko uvrstili v različne tarifne številke, b) da sestoje iz izdelkov, ki skupaj zadovoljujejo določeno potrebo ali izvajajo določeno aktivnost in c) da so na ustrezni način in brez prepakiranja pripravljeni za neposredno maloprodajo uporabnikom (npr. škatle, zaboji, kartoni...). Pojem &quot;komplet&quot; prav tako vključuje komplete, ki sestoje npr. iz različnih živil, namenjenih, da se skupaj uporabijo pri pripravi gotovih jedi ali obrokov. Primeri kompletov, pri katerih lahko uporabimo Pravilo 3(b): 1) (a) Komplet, ki ga sestavljajo žemlja - sendvič (ali podoben izdelek) z vstavljenim mesom, z ali brez sira (tar. št. 16.02), pakirano skupaj s pečenim krompirčkom (francoski pomfrit) (tar. št. 20.04). Taki kompleti se uvrščajo v tar. št. 16.02. (b) Kompleti iz komponent, ki so namenjene skupni uporabi pri pravi jedi iz testenin in ki sestoje iz zavoja surovih testenin (tar. št. 19.02), iz vrečke nastrganega sira (tar. št. 04.06) in majhne pločevinke paradižnikove omake (tar. št. 21.03) in so pakirani v kartonski škatli. Taki kompleti se uvrščajo v tar. št. 19.02. To pravilo pa ne vključuje izdelke v enem pakiranju, ki sestoje npr. iz: - pločevink s škampi (tar. št. 16.05), - pločevink z gosjo pašteto (tar. št. 16.02), - pločevink s sirom (tar. št. 04.06), - pločevink z rezinami slanine (tar. št. 16.02), - pločevink s cocktail klobaso ali hrenovkami (tar.št. 16.01); ali - steklenice alkoholnih pijač iz tar. št. 22.08 in steklenice vina iz tar. št. 22.04. V teh dveh kompletih se mora vsaka vrsta blaga uvrstiti v svojo odgovarjajočo tarifno številko. 2) Kompleti za urejanje pričeske, ki sestoje iz električnega aparata za striženje (tar. št. 85.10), glavnika (tar. št. 96.15), škarij (tar št. 82.13), ščetke (tar. št. 96.03) in tekstilne brisače (tar. št. 63.02) in ki so pakirani v usnjen etuiju (tar. št. 42.02) . Takšni kompleti se uvrščajo v tar. št. 85.10. 3) Kompleti za risanje, ki sestoje iz ravnila (tar. št. 90.17), korekturne barve v steklenki s čopičem (38.24), kalkulatorja (tar. št. 90.17), svinčnika (tar. št. 96.09) in šilčka (tar. št. 82.14) in ki so pakirani v plastični etui (tar. št. 42.02). Tak komplet se uvršča v tar. št. 90.17. V primeru maloprej omenjenih kompletov poteka razvrščanje po komponenti ali komponentah, ki dajejo kompletu bistveno lastnost. XI. To pravilo se ne uporablja pri izdelkih, ki sestoje od posebej pakiranih sestavin, pripravljenih skupaj v ugotovljenih proporcih za industrijsko proizvodnjo in neglede na to, ali so pakirani skupaj (npr. pijače). PRAVILO 3(c) XII. Kadar izdelkov ni moč uvrščati po Temeljnem pravilu 3(a) ali (b), se uvrstijo v tarifno številko, ki je po številčnem zaporedju zadnja med tistimi, ki bi se lahko enakovredno upoštevale pri odločitvi o uvrščanju. PRAVILO 4 BLAGO, KI GA NI MOGOČE UVRSTITI PO ZGORAJ NAVEDENIH PRAVILIH, SE UVRSTI V TARIFNO ŠTEVILKO PREDVIDENO ZA BLAGO, KI JE TAKEMU BLAGU NAJBOLJ PODOBNO. KOMENTAR (I) To pravilo se nanaša na izdelke, katerih ni mogoče uvrstiti z uporabo Temeljnih pravil od 1 do 3. To pravilo predvideva, da je treba take izdelke uvrstiti v ustrezno tar. številko izdelkov, ki se jim najbolj podobni. (II) Pri uvrščanju z uporabo Temeljnega pravila 4 je treba primerjati izdelke, ki se carinijo, s podobnimi izdelki, da bi določili, katerim izdelkom so izdelki, ki se carinijo, najbolj podobni. Izdelki, ki se carinijo, se uvrščajo v isto tar. številko kot tisti, katerim so najpodobnejši. (III) Podobnost je lahko, seveda, odvisna od številnih dejstev oz. dejavnikov, kot so npr. opis, lastnost in namen izdelka. PRAVILO 5 POLEG DOLOČB, NAVEDENIH V PREDHODNIH PRAVILIH, VELJAJO ZA NAŠTETE IZDELKE TUDI NASLEDNJA PRAVILA: (a) TOKI ZA KAMERE, GLASBILA, OROŽJE, RISALNI PRIBOR, EMBALAŽO ZA OGRLICE IN PODOBNA EMBALAŽA, KI JE POSEBEJ OBLIKOVANA IN PRIREJENA ZA DOLOČENE IZDELKE ALI KOMPLETE LE-TEH, PRIMERNA ZA DOLGOTRAJNO UPORABO IN DOBAVLJENA SKUPAJ Z IZDELKOM, ZA KATERE JE NAMENJENA, SE UVRSTI S TEMI IZDELKI, POD POGOJEM, DA SE PRODAJA SKUPAJ Z NJIM. TO PRAVILO PA NE VELJA ZA EMBALAŽO, KI DAJE CELOTI BISTVENI ZNAČAJ. (b) V SKLADU Z GORNJIM PRAVILOM 5(a), SE EMBALAŽNI MATERIAL IN EMBALAŽA, KI SE DOBAVLJA TAKO, DA SO V NJIH EMBALIRANI IZDELKI, UVRŠČA V ISTO TARIFNO ŠTEVILKO KOT IZDELEK , ČE SE OBIČAJNO UPORABLJA ZA EMBALIRANJE TEH IZDELKOV. TA DOLOČBA PA NE VELJA ZA EMBALAŽO, ČE JE OČITNO, DA JE PRIMERNA ZA VEČKRATNO UPORABO. KOMENTAR PRAVILO 5(a) (etuiji, škatle in podobni kontejnerji) I. To pravilo je razumeti tako, da vključuje le kontejnerje, ki so: 1) posebej oblikovani ali prilagojeni določenemu izdelku ali kompletu, t.j. posebej skonstruirani, da sprejmejo določen izdelek, za katerega so namenjeni. Nekateri so oblikovani skladno z obliko izdelka, ki se morajo vanje dati, 2) primerni za dolgotrajno uporabo, t.j. skonstruirani oz. izdelani tako, da je njihova trajnost primerljiva s trajnostjo izdelka, kateremu so namenjeni. Takšni kontejnerji prav tako služijo zaščiti izdelka, kadar le-ta ni v uporabi (npr. v času transporta ali skladiščenja). Ti kriteriji jim omogočajo njihovo različnost v primerjavi z navadnim pakiranjem. 3) taki, da se dobavljajo oz. carinijo skupaj s izdelki, katerim so namenjeni in to neglede ali se vsled primernosti transporta pakirajo ločeno. Kadar se dobavljajo ločeno, se tudi uvrščajo v svoje tarifne številke. 4) običajne vrste in ki se prodajajo s takšnimi izdelki. 5) takšni, da celoti ne dajejo bistvene lastnosti. II. Primeri kontejnerjev, ki se dobavljajo skupaj z izdelki, katerim so namenjeni in ki se uvrščajo po tem pravilu, so naslednji: 1) škatle in etuiji za nakit (tar. št. 71.13), 2) etuiji električnih brivskih aparatov (tar. št. 85.10), 3) etuiji za daljnoglede in teleskope (tar. št. 90.05), 4) etuiji, škatle in torbe za glasbene instrumente (tar.št. 92.02) in 5) etuiji za puške (tar. št. 93.03). III. Primeri embalaže, ki niso zajeti s tem pravilom so: srebrna škatla za čaj, napolnjena s čajem, ali pa okrasna posoda s sladkarijami. PRAVILO 5(b) (materiali za pakiranje in kontejnerji za pakiranje - embalaža) IV. To pravilo ureja uvrščanje materiala in embalaže za pakiranje - embalaže, ki se običajno uporablja za pakiranje določenih izdelkov. To določilo pa ni obvezujoče, v kolikor so taki materiali in embalaže za pakiranje nedvomno prilagojeni za večkratno uporabo, kot so npr.: kovinski sodi in železni ali jekleni kontejnerji za komprimirane in tekoče pline. V. Določilo Pravila 5(b) ima v razmerju do Pravila 5(a) podrejeno vlogo in zaradi tega uvrščanje etuijev, škatel in podobnih kontejnerjev, omenjenih v določbi Temeljnega pravila 5(a), poteka na osnovi tega pravila. PRAVILO 6 IZ PRAVNIH RAZLOGOV, SE BLAGO UVRŠČA V TARIFNE PODŠTEVILKE V OKVIRU ENE TARIFNE ŠTEVILKE PO POIMENOVANJIH TEH TARIFNIH PODŠTEVILK IN MORIBITNIH OPOMBAH K TEM TARIFNIM PODŠTEVIKAM TER PO TEH PRAVILIH, PRI ČEMER VELJA, DA SE TARIFNE PODŠTEVILKE LAHKO PRIMERJAJO SAMO NA ISTI RAVNI RAZČLENITVE. TO PRAVILO VELJA TUDI ZA OPOMBE K ODDELKOM IN POGLAVJEM, ČE BESEDILO NE PREDPISUJE DRUGAČE. KOMENTAR I. Predhodna Temeljna pravila od 1 do 5 urejajo &quot;mutatis mutandis&quot; razvrščanje izdelkov na ravneh tarifnih podštevilk v okviru ene tarifne številke. II. Za namene Temeljnega pravila 6 so pomembni naslednji pojmi: a) &quot;Tarifne številke na isti ravni&quot; - tarifne podštevilke z eno črtico (raven 1) in z dvema črticama (raven 2) itd. Kadar v kontekstu Temeljnega pravila št. 3(a) preučujemo dve ali več tarifnih podštevilk z eno črtico v okviru ene tarifne številke in nas zanima njihova specifičnost ali podobnost v zvezi z določenim izdelkom, je treba odločati izključno na osnovi poimenovanja tarifnih podštevilk z eno črtico, ki prihajajo v poštev za preučevanje. Ko se izbere najkonkretnejša tarifna številka z eno črtico in ko je ta tarifna številka sama razčlenjena, šele in samo takrat lahko zaradi ugotavljanja, katera tarifna številka z dvema črticama bo izbrana, upoštevamo poimenovanja tarifnih podštevilk z dvema črticama. b) &quot;Če drugače ni predpisano&quot;, razen kjer opombe pri oddelku niso v nasprotju s poimenovanji tarifnih številk ali z opombami pri tarifnih podštevilkah. Tak primer je npr. v 71. poglavju pojem &quot;platina&quot; v opombi 4(b), kjer se pojem &quot;platina&quot; razlikuje od pojma, danega za &quot;platino&quot; v opombi 2 pri tarifnih podštevilkah. Za potrebe uporabe tarifnih podštevilk 7110.11 in 7110.19 se uporablja opomba 2 pri tarifnih podštevilkah in ne opomba 4(b) k 71. poglavju. III. Vsebina tarifne podštevilke z dvema črticama se ne sme razširiti na tarifno podštevilko z eno črtico, kateri tarifna številka z dvema črticama sodi. Vsebina tarifne podštevilke z eno črtico se ne sme razširiti na tarifno številko, kateri tarifna številka pripada. ODDELEK I ŽIVE ŽIVALI; PROIZVODI ŽIVALSKEGA IZVORA Opombi 1. V tem oddelku se nanaša vsako sklicevanje na posamezne rodove, vrste ali pasme živali tudi na njihove mladiče, če iz samega besedila ne izhaja kaj drugega. 2. Katera koli določba, ki se nanaša na &quot;suhe&quot; izdelke v tarifi, obsega prav tako tudi izdelke, ki so dehidrirani, evaporirani ali liofilizirani, razen če iz besedila ne izhaja kaj drugega. 1. POGLAVJE ŽIVE ŽIVALI Opomba 1. To poglavje obsega vse žive živali, razen: (a) rib, rakov, mehkužcev in drugih vodnih nevretenčarjev iz tar. št. 03.01, 03.06 in 03.07; (b) kultur mikroorganizmov in drugih izdelkov iz tar. št. 30.02; (c) živali iz tar. št. 95.08. SPLOŠNA DOLOČILA To poglavje vključuje vsa živa bitja (za prehrano in v druge namene), razen: 1) rib, rakov, mehkužcev in drugih vodnih nevretenčarjev, 2) mikroorganskih kultur in ostalih izdelkov iz tar. št. 30.02 in 3) živali, ki predstavljajo del cirkusa, menažerij in drugih potujočih predstav (tar. št. 95.08). Živali, ki poginejo med transportom, se uvrščajo v tar.št. 02.01 do 02.05, v tar. št. 02.07 ali pa v 02.08, v kolikor gre za jedilne živali, uporabne za človeško prehrano. V vseh ostalih primerih se uvrščajo v tar.št. 05.11. 01.01 KONJI, OSLI MEZGE IN MULE, ŽIVI - Konji: 0101.11 - - čiste pasme, plemenski 0101.19 - - ostalo 0101.20 - - Osli, mezge in mule Ta tarifna številka vključuje konje (kobile, žrebce, kastrirane konje in ponije), osle, mezge in mule kot domače ali neudomačene živali. Mule so hibridni potomci, ki nastanejo s križanjem osla in kobile. Mezgi so hibridni potomci žrebca in oslice. KOMENTAR K TARIFNIM PODŠTEVILKAM Tarifna podštevilka 0101.11 V smislu tarifne podštevilke 0101.11 so pod pojmom &quot;čiste pasme,plemenske&quot; mišljene le živali za prirejo, ki jih pristojni nacionalni organ šteje za &quot;čisto pasmo&quot;. 01.02 GOVEDO, ŽIVE ŽIVALI 0102.10 - Čistih pasem, plemenske 0102.90 - Druge Ta tarifna številka vključuje vse divje in domače živali iz poddružine Bovinae, neglede na uporabo, za katero so namenjene (za čredo, razplod, pitanje, prirejo, klanje). Mednje med drugim sodijo: 1) živali rodu Bos, vključno navadno govedo (Bos taurus), zebu ali grbavo govedo (Bos indicus) in vatusi govedo, 2) živali rodu Babalus, vključno indijsko ali vodno govedo (Babalus babalus), azijski bizon ali arni (Bubalus arni) in celebeško anou ali pritlikavi bizon (Bubalus depressicornis ali Anoa depressicornis), 3) azijsko govedo rodu Bibos, kot je guar (Bibos guarus), gajal (Bibos frontalis) in banteng (Bibos sondaicus), 4) afriški bizoni rodu Syncerus, kot je zakrneli bizon (Syncerus namus) in veliki bizon kafrarian (Syncerus caffer), 5) tibetanski jak (Poephagus grunniens), 6) živali rodu Bison, t.j. ameriški bizon (Bison bison) ali buffalo in evropski bizon (Bison bonasus) in 7) biffalo (križanec med bizonom in domačim govedom) KOMENTAR K TARIFNIM PODŠTEVILKAM Tarifna podštevilka 0102.10 V smislu tar. podšt. 0102.10 so pod pojmom &quot;čistih pasem, plemenski&quot; mišljene le živali za prirejo, ki jih pristojni nacionalni organi štejejo za &quot;čiste pasme&quot;. 01.03 PRAŠIČI, ŽIVE ŽIVALI 0103.10 - Čistih pasem, plemenski - Drugi: 0103.91 - - mase pod 50 kg 0103.92 - - mase 50 kg ali več Ta tarifna številka vključuje domače in divje svinje (npr. merjasce). KOMENTAR K TARIFNIM PODŠTEVILKAM Tarifna podštevilka 0103.10 V smislu tar. podšt. 0103.10 so pod pojmom &quot;čistih pasem, plemenski&quot; mišljene živali za prirejo, katere pristojni nacionalni organi štejejo za &quot;čiste pasme&quot;. Tarifni podštevilki 0103.91 in 0103.92 V smislu tarifnih podštevilk 0103.91 in 0103.92 se navedene meje teže nanašajo na posamezne živali. 01.04 OVCE IN KOZE, ŽIVE 0104.10 - Ovce 0104.20 - Koze Ta tarifna številka vključuje domače ali divje ovce (ovne, ovce, jagnja) in domače ali divje koze ali kozličke. 01.05 DOMAČA PERUTNINA, (KOKOŠI, RACE, GOSI, PURANI IN PEGATKE), ŽIVE ŽIVALI: - Mase do vključno 185 g: 0105.11 - - kokoši, domače (Gallus domesticus) 0105.12 - - purani 0105.19 - - druga - Druga: 0105.92 - - kokoši, domače (Gallus domesticus), teže do 2000 g 0105.93 - - kokoši, domače (Gallus domesticus), teže več kot 2000 g 0105.99 - - druga Ta tarifna številka vključuje le v njej navedeno živo domačo perutnino. Kokoši vrste Gallus domesticus vključujejo piščance, vključno kastrirane. Ostale žive ptice (npr. jerebice, fazani, golobi, divje race, divje gosi) niso vključene (tar. št. 01.06). KOMENTAR K TARIFNIM PODŠTEVILKAM Tarifne podštevilke 0105.11, 0105.12, 0105.19, 0105.92 in 0105.93 V smislu tar. podšt. 0105.11, 0105.12, 0105.19, 0105.92 in 0105.93 se navedena mejna teža nanaša na težo posamezne živali. 01.06 DRUGE ŽIVALI, ŽIVE Ta tarifna številka med drugim vključuje naslednje žive živali: (1) morske sesalce (kiti, morski prašički itd.), (2) severne jelene, (3) mačke in pse, (4) leve, tigre, slone, kamele, zebre, opice in plazilce- reptilije (toda glej izključitev pod 3) splošnih določil komentarja k temu poglavju, ki se nanaša na potujoče cirkuse, menažerije itd.), (5) kunce, (6) zajce, (7) jelene, antilope, gamse itd, (8) jerebice, fazane, prepelice, sloke, divje kokoši, divje race in gosi, drozge, kose, šoje, zebe, senice, papagaje, kolibrije, pave, labode in druge ptice, ki niso zajete v tar. št. 01.05, (9) čebele (v rojih ali ne) in druge insekte, (10) želve vseh vrst (morske ali sladkovodne), žabe in (11) lisice, kune in druge živali za krznarsko vzrejo. 2. POGLAVJE MESO IN DRUGI UŽITNI KLAVNIČNI PROIZVODI Opomba 1. V to poglavje ne spadajo: (a) izdelki vrst, opisanih v tar. št. 02.01 do 02.08 in 02.10, ki so neuporabni za hrano ljudi; (b) čreva, mehurji ali želodci živali (tar. št. 05.04) in živalska kri (tar.št. 05.11 ali 30.02); (c) maščobe živalskega izvora, razen izdelkov iz tar. št. 02.09 (15. poglavje). SPLOŠNA DOLOČILA To poglavje vključuje meso v obliki trupel (telo živali z ali brez glave), polovic (dobljenih z razkosanjem trupla po dolžini), četrtin , kosov itd, druge klavnične izdelke ter moko in zdrob iz mesa in drugih klavničnih izdelkov iz živali vseh vrst (razen iz rib, rakov, mehkužcev in drugih vodnih nevretenčarjev - poglavje 3), uporabno za prehrano ljudi. Meso in drugi klavnični izdelki, ki so neuporabni ali neprimerni za prehrano ljudi, so izključeni (tar. št. 05.11). Moka in zdrob iz mesa in drugih klavničnih izdelkov, ki je neprimeren za prehrano ljudi, je prav tako izključen (tar.št. 23.01). Druge klavnične izdelke je moč razvrstiti v štiri skupine: 1) izdelki, ki se v glavnem uporabljajo za prehrano ljudi (npr. glave in deli glav, vključno uhlji, noge, repi, srca, jeziki itd.), 2) izdelki, ki se uporabljajo le v farmacevtski proizvodnji (npr. žolčne čašice, adrenalne žleze, placenta), 3) izdelki, ki se lahko uporabijo za prehrano ljudi ali pa v druge namene (npr. jetra, ledvice, pljuča, možgani, pankreas, slezena, hrbtenični mozeg, jajčniki, maternice, mošnje, vime, tiroidne žleze, ščitnice), 4) izdelki, ki se lahko uporabijo za prehrano ljudi ali v druge namene, kot so npr. surove kože (v proizvodnji strojenega usnja). Sveži, ohlajeni, zmrznjeni, soljeni ali sušeni v razsolu ali dimljeni izdelki, navedeni v odstavku pod 1), se uvrščajo v to poglavje, razen v kolikor niso primerni za prehrano ljudi. V slednjem primeru se morajo uvrstiti v tar. št. 05.11. Sveži, ohlajeni, zmrznjeni ali drugače začasno konzervirani izdelki, navedeni v odstavku (b), se uvrščajo v tar. št. 05.10, sušeni pa v tar. št. 30.01. Klavnični izdelki, navedeni v odstavku pod 3), se razvrščajo, kot sledi: a) v tar. št. 05.10, kadar so začasno konzervirani za izdelavo farmacevtskih izdelkov (npr. v glicerinu, acetonu, alkoholu, formaldehidu, v natrijevem boratu), b) v tar. št. 30.01, kadar so sušeni in c) v poglavje 2, kadar ustrezajo prehrani ljudi in v tar. št. 05.11, če niso primerni človeški prehrani. Proizvodi, o katerih govori odstavek pod 4), se uvrščajo v poglavje 2, kadar so primerni za prehrano ljudi ali pa v glavnem v tar. št. 05.11 ali v poglavje 41, v kolikor za to niso primerni. Čreva, mehurji in želodci živali (razen ribjih) se uvrščajo v tar. št. 05.04 neglede na to, ali so uporabni za prehrano. Živalske maščobe, ki so dobavljene ločeno, so izključene (poglavje 15), razen v primeru netopljene svinjske slanine in pustega mesa (brez sala) ter netopljene živalske perutninske maščobe, ki sodi v tar. št. 02.09 tudi, v kolikor so primerni zgolj za industrijsko uporabo. Vendar pa šteje slanina, uvožena v polovicah in ki je v sestavu trupla zaklane živali ali se drži mesa, za del mesa. Razlika med mesom in drugimi klavničnimi izdelki iz tega poglavja in onimi iz poglavja 16. To poglavje vključuje meso in druge klavnične izdelke le v naslednjih stanjih, neglede na to, ali so predhodno posušeni ali obdelani na podoben način, vendar ne kuhani: 1) v svežem stanju (vključno meso in druge klavnične izdelke, zapakirane skupaj s soljo kot sredstvom za začasno konzerviranje za čas transporta), 2) ohlajeni, t.j. na temperaturi, ki je običajno znižana na okrog 0 stopinj C, vendar pod pogojem, da niso zmrznjeni, 3) zamrznjeni, t.j. ohlajeni na temperaturo, ki je pod zmrzovališčem mesa, vse do popolne zamrznitve in 4) soljeni, v slanici - sušeni ali dimljeni. Tudi meso in drugi klavnični izdelki, ki so oslajeni z vodno raztopino sladkorja, se uvrščajo v to poglavje. Meso in drugi klavnični izdelki v navedenih stanjih pod 1) do 4) se uvrščajo v to poglavje neglede na to, ali so bili izpostavljeni postopku mehčanja s proteolitičnimi encimi (npr. papainom), ali so bili nasekani, razkosani, razsekani ali zmleti. V to poglavje se uvrščajo tudi mešanice ali kombinacije izdelkov iz raznih tar. številk tega poglavja (npr. perutninsko meso iz tar. št. 02.07, obloženo s svinjsko slanino iz tar. št. 02.09). Meso in drugi klavnični izdelki, ki ne sodijo v nobeno tar. številko tega poglavja, se uvrščajo v poglavje 16, npr.: a) klobasičarski in podobni izdelki - kuhani ali surovi (tar. št. 16.01) in b) meso in drugi klavnični izdelki (kuhani v vodi, na pari, praženi ali pečeni) ali oni, ki so pripravljeni ali konzervirani s pomočjo drugih postopkov, ki jih to poglavje ne predvideva, vključno tiste, prevlečene z maslom, s krušnimi drobtinami, gobami ali začimbami (npr., s poprom in soljo), kot tudi jetrne pastete ter pastete z majhnimi koščki mesa (tar. št. 16.02) To poglavje prav tako vključuje meso in druge klavnične izdelke, primerne za prehrano ljudi, vključno tudi take, ki so kuhani v obliki moke ali prahu. Treba je poudariti, da ostane meso in drugi klavnični izdelki uvrščeno v tem poglavju celo, če se nahaja v hermetično zaprtem pakiranju (npr. suho meso v pločevinkah). Vendar pa so izdelkiv takih pakiranjih običajno pripravljeni ali konzervirani na način, ki ga tarifne številke tega poglavja ne predvidevajo. Zaradi tega jih je treba, skladno s tem, uvrstiti v poglavje 16. 02.01 MESO, GOVEJE - SVEŽE ALI OHLAJENO 0201.10 - Trupi in polovice 0201.20 - Drugi kosi s kostmi 0201.30 - Brez kosti Ta tarifna številka vključuje sveže ali ohlajeno meso domačih ali divjih živali govejega rodu iz tar. št. 01.02. 02.02 GOVEJE MESO, ZAMRZNJENO 0202.10 - Trupi in polovice 0202.20 - Drugi kosi s kostmi 0202.30 - Brez kosti Ta tarifna številka vključuje zamrznjejo meso domačih ali divjih živali govejega rodu iz tar. št. 0102. 02.03 MESO, PRAŠIČJE, SVEŽE, OHLAJENO ALI ZAMRZNJENO -Sveže ali ohlajeno: 0203.11 - - trupi in polovice 0203.12 - - šunke, plečeta in njihovi kosi, s kostmi 0203.19 - - drugo - Zamrznjeno: 0203.21 - - trupi in polovice 0203.22 - - šunke, plečeta in njihovi kosi, s kostmi 0203.29 - - drugo Ta tarifna številka vključuje sveže, ohlajeno ali zmrznjeno meso domačih ali divjih prascev in drugih svinj (npr. od merjasca). Ta tarifna številka vključuje svinjino, premreženo s slanino ali podobna mesa, premrežena s slanino ali salom, kot tudi maščobe, premrežene s slojem mesa. 02.04 MESO, OVČJE ALI KOZJE - SVEŽE, OHLAJENO ALI ZAMRZNJENO 0204.10 - Trupi in polovice, jagnječji, sveži ali ohlajeni - Drugo meso, ovčje, sveže ali ohlajeno: 0204.21 - - trupi in polovice 0204.22 - - drugi kosi s kostmi 0204.23 - - brez kosti 0204.30 - Trupi in polovice jagnječji, zamrznjeni - Drugo meso, ovčje, zamrznjeno: 0204.41 - - trupi in polovice 0204.42 - - drugi kosi s kostmi 0204.43 - - brez kosti 0204.50 - Meso, kozje Ta tarifna številka vključuje sveže, ohlajeno ali zmrznjeno meso ovac (ovnov, ovc in jagenj), domačih ali divjih koz ali kozlov. KOMENTAR K TARIFNIMA PODŠTEVILKAMA Tarifni podštevilki 0204.10 in 0204.30 V smislu tar. podšt. 0204.10 in 0204.30 je pod pojmom &quot;meso, jagnječje&quot; mišljeno meso, ki ga dobimo iz živali iz vrste ovac, ki niso starejše od 12 mesecev. Meso je fine zrnaste strukture, je bledordeče barve in žametnega izgleda. Teža trupa ne presega 26 kg. 02.05 MESO KONJ, OSLOV ALI MUL IN MEZGOV, SVEŽE, OHLAJENO ALI ZAMRZNJENO Ta tarifna številka vključuje sveže, ohlajeno ali zmrznjeno meso živali, ki se kot žive uvrščajo v tar. št. 01.01. 02.06 DRUGI UŽITNI KLAVNIČNI IZDELKI IZ GOVEJEGA, SVINJSKEGA, OVČJEGA, KOZJEGA IN KONJSKEGA MESA TER MESA OSLOV ALI MESA MUL IN MEZGOV, SVEŽI, OHLAJENI ALI ZAMRZNJENI: 0206.10 - Živali vrste goved, sveži ali ohlajeni - Živali vrste goved, zamrznjeni 0206.21 - - jeziki 0206.22 - - jetra 0206.29 - - drugi 0206.30 - Prašičev, sveži ali ohlajeni: - Prašičev, zamrznjeni: O206.41 - - jetra 0206.49 - - drugi 0206.80 - Drugi - sveži ali ohlajeni 0206.90 - Drugi - zamrznjeni Ostali klavnični izdelki iz te tarifne številke, ki so primerni za prehrano, vključujejo: glave in kose glave (vključno uhlje), noge, repe, srce, vime, jetra, ledvice, prsne žleze in pankreas, možgane, pljuča, trebušne prepone, slezene, jezike, opne, hrbtenični mozeg, kožo, ki je uporabna za prehrano ljudi, organe za reprodukcijo (npr. maternica, jajčniki in mošnje), tiroidne žleze, ščitnice. Glede uvrščanja ostalih klavničnih izdelkov so navodila v splošnih določilih tega poglavja. 02.07 MESO IN UŽITNI ODPADKI PERUTNINE IZ TAR. ŠT. 01.05, SVEŽE, OHLAJENO ALI ZAMRZNJENO: - Kokoši vrste Gallus domesticus 0207.11 - - nerazrezane na kose, sveže ali ohlajene 0207.12 - - nerazrezane na kose, zamrznjene 0207.13 - - kosi in drobovje, sveži ali ohlajeni 0207.14 - - kosi in drobovje, zamrznjeni - Purani: 0207.24 - - nerazrezani na kose, sveži ali ohlajeni 0207.25 - - nerazrezani na kose, zamrznjeni 0207.26 - - kosi in drobovje, sveži ali ohlajeni 0207.27 - - kosi in drobovje, zamrznjeni - Race, gosi in pegatke: 0207.32 - - nerazrezane na kose, sveže ali ohlajene 0207.33 - - nerazrezane na kose, zamrznjene 0207.34 - - mastna jetra, sveža ali ohlajena 0207.35 - - drugo, sveže ali ohlajeno 0207.36 - - drugo, zamrznjeno Ta tarifna številka vključuje le sveže, ohlajeno ali zmrznjeno meso in druge klavnične izdelke, uporabne za prehrano ljudi in sicer iz mesa domače perutnine, ki se kot živa uvršča v tar. št. 01.05. V mednarodni trgovini imajo izmed vseh klavničnih izdelkov iz perutnine največjo vlogo piščančja, gosja in račja jetra. Vključujejo tudi &quot;mastna jetra&quot; gosi in rac, saj jih je brez napora možno razločiti od ostalih jeter zaradi dejstva, da so mnogo večje in težje, bolj čvrste in bolj bogate z maščobami. Njihova barva variira od belkasto beš do svetlo kostanjeve barve, medtem ko so ostala jetra v glavnem temno ali svetlordeče barve. 02.08 DRUGO MESO IN DRUGI UŽITNI MESNI KLAVNIČNI IZDELKI, SVEŽE, OHLAJENO ALI ZAMRZNJENO 0208.10 - Domačih kuncev in divjih zajcev 0208.20 - Žabji kraki 0208.90 - Drugo Ta tarifna številka vključuje meso in druge klavnične izdelke, uporabne za prehrano ljudi tistih živali, ki se uvrščajo v tar. št. 0106 pod pogojem, da so uporabne oz. primerne za prehrano ljudi, npr. meso udomačenih in divjih zajcev, žab, jelenov, bobrov, kitov in želv. 02.09 PRAŠIČJA MAŠČOBA IN SALO, OČIŠČENA MESA IN PODKOŽNO MAŠČEVJE PERUTNINE (NETOPLJENO) - SVEŽE, OHLAJENO, ZAMRZNJENO, NASOLJENO, RAZSOLJENO, SUŠENO ALI PREKAJENO Ta tarifna številka se omejuje na netopljeno svinjsko slanino in tolščo brez suhega mesa. Takšna slanina sodi v to tarifno številko tudi, če je primerna zgolj za industrijsko uporabo. Meso, ki je pripravljeno v obliki, običajni za prehrano, v to tarifno številko ni vključeno (tar. št 02.03 ali 02.10, odvisno od primera do primera - npr. svinjina, premrežena s slanino ali podobna mesa, v veliki meri premrežena s slanino, ali pa slanina s pripadajočim slojem mesa). Ta tarifna številka posebej vključuje tolščo, ki se v glavnem nahaja v okolici svinjskega drobovja in ki se, ko se stopi ali kako drgače ekstrahira, uvršča v tar. št. 15.01. Netopljena tolšča domače ali divje perutnine (npr. gosja) prav tako sodi v to tarifno številko - v kolikor je stopljena, je iz te številke izključena (tar. št. 15.01). Izključena je tudi tolšča morskih sesalcev (poglavje 15). 02.10 MESO IN DRUGI UŽITNI MESNI KLAVNIČNI IZDELKI - NASOLJENI, V SLANICI, SUŠENI ALI PREKAJENI; UŽITNA MOKA IN ZDROB IZ MESA ALI IZ DRUGIH KLAVNIČNIH IZDELKOV: - Meso, prašičje: 0210.11 - - šunke, plečeta in njihovi kosi, s kostmi 0210.12 - - prsi s potrebušino in njihovi kosi 0210.19 - - drugo 0210.20 - Meso, goveje 0210.90 - Drugo, vključno užitno moko, zdrob iz mesa iz drugih klavničnih izdelkov Ta tarifna številka vključuje vse vrste mesa in drugih klavničnih izdelkov, uporabnih za prehrano ljudi in ki so pripravljeni tako, kot je opisano v poimenovanju tarifne številke. Ne vključuje netopljene ali drugače ekstrahirane svinjske slanine in perutninskega sala (tar. št. 02.09). Ta tarifna številka vključuje s slanino premreženo svinsko meso in podobna mesa, v veliki meri premrežena s slanino, pa tudi maščobe, premrežene s slojem mesa pod pogojem, da so pripravljene po postopkih, opredeljenih v poimenovanju te tarifne številke. V tej tarifni številki ostaja soljeno, sušeno (vključno dehidrirano ali sušeno s pomrzovanjem) ali dimljeno meso (npr. prašič, šunka, pleča), če je ovito v čreva , želodec, mehur, kožo ali v podobne naravne ali umetne ovoje in pod pogojem, da meso predhodno ni bilo sekljano, mleto ali kombinirano z drugimi sestavinami (tar. št. 16.01). Moka ali prah iz mesa ali drugih klavničnih izdelkov za prehrano se uvršča v to tarifno številko. Moka in prah iz drugih mesnih klavničnih izdelkov, neprimernih za prehrano ljudi (primernih npr. za prehrano živali), sta iz te tarifne številke izključena (tar. št. 23.01). Določbe komentarja k tarifni številki 0206 se uporabljajo mutatis mutandis tudi na druge klavnične mesne izdelke iz te tarifne številke, uporabne za prehrano ljudi. 3. POGLAVJE RIBE, RAKI, MEHKUŽCI IN DRUGI VODNI NEVRETENČARJI Opomba 1. V to poglavje ne spadajo: (a) morski sesalci (tar. št. 01.06) in njihovo meso (tar. št. 02.08 ali 02.10); (b) ribe (vključno njihova jetra in ikre), raki, mehkužci in drugi vodni nevretenčarji, ki so mrtvi in neuporabni za hrano ljudi bodisi zaradi njihove vrste ali njihovega stanja (5. poglavje); moka, zdrob in peleti iz rib, rakov, mehkužcev in drugih vodnih nevretenčarjev, neuporabni za hrano ljudi (tar. št. 23.01); (c) kaviar in kaviarjev nadomestek, pripravljen iz ribjih jajčec (tar. št. 16.04). 2. V tem poglavju izraz &quot;peleti&quot; pomeni izdelke, ki so bili aglomerirani bodisi neposredno s kompresijo bodisi z dodatkom majhne količine veziva. SPLOŠNA DOLOČILA To poglavje vključuje vse, žive ali mrtve in za prehrano ljudi primerne ribe, rake, mehkužce in druge vodne nevretenčarje, dobavljene za neposredno porabo ali v industrijske namene (konzerviranje itd.), za drstišča in akvarije, izvzemši mrtve ribe (vključno njihova jetra in ikre), rake, mehkužce ter ostale vodne nevretenčarje, ki niso primerni za prehrano ljudi bodisi zaradi njhove vrste, bodisi zaradi stanja, v katerem se nahajajo (5. poglavje). Pojem &quot;ohlajen&quot; označuje običajno na 0 stopinj C znižano temperaturo izdelka, vendar brez zmrzovanja izdelka. Pojem &quot;zmrznjen&quot; označuje stanje izdelka, ki je ohlajen pod točko njegovega zamrzovališča, vse dokler izdelek ne zmrzne. To poglavje vključuje tudi užitne ribje ikre, t.j. ribja jajčeca, zavita še v jajčno membrano, ki niso pripravljena ali konzervirana oz. pripravljena in konzervirana s postopki, predvidenimi v tem poglavju. Drugače pripravljena ali konzervirana užitna ribja jajčeca, neglede na to, ali so obvita z jajčno membrano, ali ne, se uvrščajo v tar. št. 16.04. Razlika med blagom iz tega poglavja in onim iz poglavja 16 To poglavje se omejuje na ribe (vključno njihova jetra i ikre), rake, mehkužce in druge vodne nevretenčarje v stanjih, opisanih v tarifnih številkah. V tem poglavju ostajajo, neglede na to, ali so razsekani, sesekljani, stisnjeni, mleti itd. Poleg tega ostajajo uvrščene v tem poglavju tudi mešanice ali kombinacije izdelkov iz raznih tarifnih številk tega poglavja (npr. riba iz tar. št. 03.02 do 03.04 z raki iz tar. št 03.06 ostaja uvrščena v to poglavje). Na drugi strani pa se ribe, raki, mehkužci in ostali vodni nevretenčarji uvrščajo v poglavje 16 v primeru, da so pripravljeni ali konzervirani s postopki, ki v tem poglavju niso predvideni (npr. ribji fileti, obloženi z maslom in drobtinami, kuhane ribe). Vendar je treba poudariti, da se uvršča prekajena riba, ki je bila pečena prej ali med dimljenjem, pa tudi raki v oklepu, kuhani le v vodi ali poparjeni, v tar. št. 03.05 ali 03.06 - odvisno od primera. Moka, zdrob ali peleti iz kuhanih rib, rakov, mehkužcev in drugih vodnih nevretenčarjev prav tako ostanejo uvrščeni v tar. številkah 03.05, 03.06 in 03.07. Prav tako je treba izpostaviti, da ostajajo v tem poglavju uvrščene ribe, raki, mehkužci in ostali vodni nevretenčarji tudi, če so dani v hermetične posode (npr. prekajeni losos v konzervi). V večini primerov pa so na ta način pakirani izdelki pripravljeni ali konzervirani drugače, kot je predvideno v tarifnih številkah tega poglavja in se morajo zaradi tega uvrstiti v poglavje 16. Poleg predhodno navedenih izjem to poglavje izključuje še: a) morske sesalce (tar. št. 01.06) in njihovo meso (tar. št. 02.08 ali 02.10) b) ribje odpadke in ikre, ki niso užitne (npr. soljene ikre polenovke, ki se uporablja le za ribjo vabo) (tar. št. 05.11) in c) moko in prah iz rib, rakov, mehkužcev in ostalih vodnih ne vretenčarjev, neuporabna za prehrano ljudi (tar. št. 23.01). 03.01 RIBE - ŽIVE: 0301.10 - Okrasne ribe - Druge ribe, žive 0301.91 - - postrvi (Salmo trutta, Oncorhynchus mykiss, Oncorhynchus clarki, Oncorhynchus aguabonita, Oncorhynchus gilae, Oncorhynchus apache, Oncorhynchus chrysogaster) 0301.92 - - jegulje (Anguilla spp.) 0301.93 - - krap 0301.99 - - druge Ta tarifna številka vključuje vse žive ribe, neglede na uporabo, za katero so namenjene (npr. okrasne ribe). Ribe iz te tarifne številke se običajno transportirajo v ustreznih kontejnerjih (akvarijih, v rezervoarjih-tankih za ribe), v katerih se lahko ohranijo žive v pogojih, podobnih onim v naravnem okolju. KOMENTAR K TARIFNI PODŠTEVILKI Tarifna podštevilka 0301.10 Pojem &quot;okrasne ribe&quot; označuje žive ribe, ki se zaradi njihove oblike ali barve običajno uporabljajo kot okrasne, predvsem v akvarijih. 03.02 RIBE, SVEŽE ALI OHLAJENE, RAZEN RIBJIH FILEJEV IN DRUGEGA RIBJEGA MESA IZ TAR. ŠT. 03.04 - Salmonidi, razen jeter in iker 0302.11 - - postrvi (Salmo trutta, Oncorhynchus mykiss, Oncorhynchus clarki, Oncorhynchus aguabonita, Oncorhynchus gilae, Oncorhynchus apache, Oncorhynchus chrysogaster) 0302.12 - - pacifiški lososi (Oncorhynchus nerka, Oncorhynchus gorbuscha, Oncorhynchus keta, Oncorhynchus tschawytscha, Oncorhynchus kisutch, Oncorhynchus masou in Oncorhynchus rhodurus), atlantski lososi (Salmo salar) in donavski lososi (Hucho hucho) 0302.19 - - drugi - Ploščate ali lisaste ribe (Pleuronectidae, Bothidae, Cynoglossidae, Solediae, Scophthalmidae in Citharidae), razen jeter in iker: 0302.21 - - morski list (Reinhardtius hippoglossoides, Hippoglossus hippoglossus, Hippoglossus stenolepis) 0302.22 - - navadna plošča (Pleuronectes platessa) 0302.23 - - list (Solea spp.) 0302.29 - - druge - Tuni (rodu Thunnus), progasti tun (Euthynnus, Katsuwonus pelamis), razen jeter in iker: 0302.31 - - tun ablakor ali dolgoplavuti beli tun (Thunnis alalunga) 0302.32 - - rumenoplavuti tun (Thunnus albacares) 0302.33 - - progasti tun 0302.39 - - drugo 0302.40 - Sledi (Clupea harengus, Clupea pallasii), razen jeter in iker 0302.50 - Trske (Gadus morhua, Gadus agac, Gadus macrocephalus), razen jeter in iker - Druge ribe, razen jeter in iker 0302.61 - - sardele (Sardina pilchardus, Sardinops spp.), velike sardele (Sardinella spp.), papaline (Sprattus sprattus) 0302.62 - - vahnja ali navadni lupač (Melanogrammus aeglefinus) 0302.63 - - saj ali morski losos (Pollachius virens) 0302.64 - - skuše (Scomber scombrus, Scomber australicus, Scomber japonicus) 0302.65 - - morski psi 0302.66 - - jegulje (Angiulla spp.) 0302.69 - - druge 0302.70 - Jetra in ikre Ta tarifna številka vključuje sveže ali ohlajene ribe - cele, brez glave, očiščene ali narezane na kose s kostmi. Vendar pa ta tarifna številka izključuje ribje fileje in drugo ribje meso iz tar. št. 03.04. Ribe so lahko pakirane skupaj s soljo in ledom ali poškropljene s slano vodo zaradi začasnega konzerviranja v času transporta. V to tar. številko se uvršča tudi oslajena riba, kateri je dodan lovorjev list. V to tar. številko se uvrščajo še ribje kože, jetra in ikre - sveže ali ohlajene. 03.03 RIBE, ZAMRZNJENE, RAZEN RIBJIH FILETOV IN DRUGEGA RIBJEGA MESA IZ TAR. ŠT. 03.04 0303.10 - Pacifiški lososi (Oncorhynchus nerka, Oncorhynchus gorbuscha, Oncorhynchus keta, Oncorhynchus tschawytscha, Oncorhynchus kisutch, Oncorhynchus masou in Oncorhynchus rhodurus), razen jeter in iker - Ostale salmonide, razen jeter in iker: 0303.21 - - postrvi Salmo trutta, Oncorhynchus mykiss, Oncorhynchus clarki, Oncorhynchus aguabonita, Oncorhynchus gilae, Oncorhynchus apache, Oncorhynchus chrysogaster) 0303.22 - - atlantski lososi (Salmo salar) in donavski lososi (Hucho hucho) 0303.29 - - druge - Ploščate ali lisaste ribe (Pleuronectidae, Bothidae, Cynoglossidae, Solediae, Scophthalmidae in Citharidae), razen jeter in iker: 0303.31 - - veliki list (Reinhardtius hippoglossoides, Hippoglossus hippoglossus, Hippoglossus stenolepis) 0303.32 - - navadna plošča (Pleuronectes platessa) 0303.33 - - list (Solea spp.) 0303.39 - - druge - Tun (rodu Thunnus), progasti tun (Euthynnus, Katsuwonus pelamis), razen jeter in iker: 0303.41 - - tun albakor ali dolgoplavutni tun (Thunnis alalunga) 0303.42 - - rumenoplavutni tun (Thunnus albacares) 0303.43 - - progasti tun 0303.49 - - drugo 0303.50 - - sledi (Clupea harengus, Clupea pallasii), razen jeter in iker 0303.60 - Trske (Gadus morhua, Gadus agac, Gadus macrocephalus), razen jeter in iker - Druge ribe, razen jeter in iker 0303.71 - - sardele (Sardina pilchardus, Sardinops spp.), velike sardele (Sardinella spp.), papaline (Sprattus sprattus) 0303.72 - - vahnja ali navadni lupač (Melanogrammus aeglefinus) 0303.73 - - saj ali morski losos (Pollachius virens) 0303.74 - - skuše (Scomber scombrus, Scomber australicus, Scomber japonicus) 0303.75 - - morski psi 0303.76 - - jegulje 0303.77 - - brancini (Dicentrarachus labrax, Dicentrarahus punctatus) 0303.78 - - osliči (Merluccius spp., Urophycis spp.) 0303.79 - - druge 0303.80 - Jetra in ikre Določbe komentarja k tarifni številki 03.02 se uporabljajo mutatis mutandis za izdelke iz te tarifne številke. 03.04 RIBJI FILETI IN DRUGO RIBJE MESO (NEMLETO ALI MLETO), SVEŽE, OHLAJENO ALI ZAMRZNJENO 0304.10 - Sveže ali ohlajeno 0304.20 - Zamrznjeni fileti 0304.90 - Drugo Ta tarifna številka vključuje: 1) Ribje fileje V smislu te tarifne številke označuje pojem &quot;ribji file&quot; vzporedno s hrbtenico in po dolžini izrezane mesne trakove, ki so sestavljeni iz leve in desne strani ribe, v kolikor so glava, črevesje, plavuti (hrbtna, zadnja, repna, trebušna in prsna), kosti (hrbtne, trebušne, prsne itd.) odstranjene in obe strani nista združeni niti s hrbtne, niti s trebušne strani. Prisotnost ali odsotnost kože pri uvrščanju tega blaga ne vpliva - včasih se fileja še drži slučajno, včasih pa namenoma zaradi lažjega kasnejšega rezanja. Tudi prisotnost manjše količine kosti, ki niso popolnoma odstranjene, na uvrščanje ne vpliva. Tudi fileji, zrezani na kose, se uvrščajo v to tarifno številko. Kuhani ali ocvrti fileji, prevlečeni z maslom in drobtinami, zmrznjeni ali nezmrznjeni, se uvrščajo v tar. št. 16.04. 2) Drugo ribje meso (mleto ali nemleto), to je ribje meso, iz katerega so kosti izvlečene. Kot pri filejih, tudi v tem primeru manjša ali večja prisotnost kosti in kože ne vpliva na uvrščanje. Ta tarifna številka vključuje ribje fileje in drugo ribje meso (mleto ali nemleto) le v naslednjih stanjih: a) sveže ali ohlajeno, neglede na to, ali je pakirano skupaj z oljem ali z ledom in ali je poškropljeno s slano vodo zaradi začasnega konzerviranja v času transporta in b) zmrznjeno, pogosto dobavljeno v obliki zmrznjenih blokov. Ribji fileji in drugo ribje meso (mleto ali nemleto), nekoliko oslajeno ali pakirano z nekaj lovorjevimi listi, ostaja v tej tarifni številki. 03.05 RIBE, SUŠENE, NASOLJENE ALI V SLANICI; PREKAJENE RIBE, PEČENE PRED PREKAJEVANJEM ALI MED PREKAJEVANJEM; RIBJA MOKA, ZDROB IN PELETI, PRIMERNI ZA ČLOVEŠKO PREHRANO 0305.10 - Ribja moka, zdrob in peleti, ustrezni za hrano ljudi 0305.20 - Jetra in ikre, sušene, prekajene, nasoljene ali v slanici 0305.30 - Ribji fileti, sušeni, nasoljeni, v slanici, toda neprekajeni - Prekajene ribe, vključno s fileti: 0305.41 - - pacifiški lososi (Oncorhynchus nerka, Oncorhynchus gorbuscha, Oncorhynchus keta, Oncorhynchus tschawytscha, Oncorhynchus kisutch, Oncorhynchus masou in Oncorhynchus rhodurus), atlantski lososi (Salmo salar) in podonavski lososi (Hucho hucho) 0305.42 - - sledi (Clupea harengus, Clupea pallasii) 0305.49 - - druge - Sušene ribe, nasoljene ali nenasoljene, toda neprekajene: 0305.51 - - trske (Gadus morhua, Gadus ogac, Gadus macrocephalus) 0305.59 - - druge - Ribe, nasoljene, toda nesušene in neprekajene ter ribe v slanici: 0305.61 - - sledi (Clupea harengus, Clupea pallasii) 0305.62 - - trske (Gadus morhua, Gadus ogac, Gadus macroce phalus) 0305.63 - - inčuni - brgljuni (Engraulis spp.) 0305.69 - - druge Ta tarifna številka vključuje ribe (cele, brez glave, v kosih, filejih ali zmlete), ki so: 1) sušene 2) nasoljene ali v slanici 3) prekajene - dimljene Sol (natrijev klorid), ki se uporablja pri pripravi rib (za osoljevanje ali za slanico), lahko vsebuje tudi natrijev nitrit ali natrijev nitrat). Pri pripravi soljene ribe se lahko uporablja tudi manjše količine sladkorja, ne da bi to vplivalo na uvrščanje v to tarifno številko. Riba, ki je bila izpostavljena enemu ali več navedenih postopkov, ostaja uvrščena v to tarifno številko - kot tudi ribja moka in ribji prah (ki je lahko razmaščen, npr. z ekstrakcijsko metodo z razredčilom, ali pa nerazmaščen) ter ploščice iz ribje moke ali prahu, primerni za prehrano ljudi. V to tarifno številko se uvrščajo samo posušene plavuti morskega psa in pa deli plavuti, ki so le poparjeni v vreli vodi, slečeni kože ali razvlečeni v vlakna pred sušenjem. Včasih izpostavljajo prekajeno ribo pred dimljenjem ali med njim (toplo dimljenje) toplotni obdelavi, ki delno ali popolnoma skuha meso. To dejstvo na uvrščanje v to tarifno številko ne vpliva le pod pogojem, da riba ni bila izpostavljena kateremukoli drugemu postopku, ki bi ji odvzel značaj prekajene ribe. V to tarifno številko se uvrščajo tudi sušene, soljene, v slanici ali prekajene ribje kože, jetra in užitne ikre. Najbolj razširjene vrste rib, pripravljene po postopkih, navedenih v tej tarifni številki, so sardele, inčuni, papaline, skuše, lososi, sledi,polenovke in veliki list. Ta tarifna števila ne vključuje: a) kuhane, pečene ali pražene ribe (skladno s predhodnimi določili v zvezi s prekajenimi ribami) in ribe, pripravljene na katerikoli drug način, npr. konzervirano v olju, kisu ali v marinadi. Številka ne vključuje tudi kaviarja in nadomestkov kaviarja (tar. št. 16.04), b) ribje juhe (tar. št. 21.04) in c) ribjo moko, prah in ploščice, neuporabne za prehrano ljudi (tar. št. 23.01). 03.06 RAKI V OKLEPU ALI BREZ OKLEPA, ŽIVI, SVEŽI, ZAMRZNJENI, OHLAJENI, SUŠENI, NASOLJENI ALI V SLANICI, RAKI V OKLEPU, KUHANI V SOPARI ALI VODI, OHLAJENI, ZAMRZNJENI, SUŠENI, NASOLJENI ALI V SLANICI, MOKA, ZDROB IN PELETI, PRIMERNI ZA ČLOVEŠKO PREHRANO - Zamrznjeni: 0306.11 - - rarogi, jastogi in drugi raki s sklanatega dna (Palinurus spp., Panulirus spp., Jasus spp.) 0306.12 - - jastogi (Homarus spp.) 0306.13 - - škampi in kozice 0306.14 - - rakovice 0306.19 - - drugi, vključno moka, zdrob, peleti od rakov, primerni za človeško prehrano - Nezamrznjeni: 0306.21 - - rarogi, jastogi in drugi raki s sklanatega dna (Palinarus spp., Panulirus spp., Jasus spp.) 0306.22 - - jastogi (Homarus spp.) 0306.23 - - škampi in kozice 0306.24 - - rakovice 0306.29 - - drugi, vključno moka, zdrob, pelete od rakov, primerne za človeško prehrano Ta tarifna številka vključuje: 1) rake z ali brez oklepa - žive, sveže, ohlajene, zmrznjene, posušene, nasoljene ali v slanici in 2) rake v oklepih - kuhane v sopari ali v vreli vodi (z ali brez dodanih manjših količin kemijskih sredstev za začasno konzerviranje); lahko so tudi ohlajeni, zamrznjeni, posušeni, soljeni ali v slanici.. Glavne vrste rakov so: jastogi, rarogi, morski raki s skalnatega dna, rečni raki, raki, škampi in kozice. Ta tarifna številka prav tako vključuje dele rakov (npr. repe jastoga, rakove klešče) pod pogojem, da niso bili v lupini izpostavljeni nobenemu drugemu postopku, razen onim, navedenih v predhodnem odstavku (1). V to tarifno številko sodi tudi moka, prah in ploščice iz rakov, primerne za prehrano ljudi. Ta tarifna številka ne vključuje: a) morskih ježev in ostalih vodnih nevretenčarjev iz tar. št. 03.07 ter b) rake in njihove dele, v kolikor so pripravljeni ali konzervirani s postopki, ki v tej tarifni številki niso predvideni (npr. raki brez lupine, kuhani v vodi (tar. št. 16.05). 03.07 MEHKUŽCI V OKLEPU ALI BREZ OKLEPA, ŽIVI, SVEŽI, ZAMRZNJENI, OHLAJENI, SUŠENI, NASOLJENI ALI V SLANICI; VODNI NEVRETENČARJI RAZEN RAKOV IN MEHKUŽCEV- ŽIVI, SVEŽI, OHLAJENI, ZAMRZNJENI, SUŠENI, NASOLJENI ALI V SLANICI; MOKA, ZDROB IN PELETI, PRIMERNI ZA ČLOVEŠKO PREHRANO 0307.10 - Kamenice (ostrige) - Pokrovače rodu Pecten, Chlamys ali Placopecten 0307.21 - - žive, sveže ali ohlajene 03.07 29 - - druge - Dagnje (Mytilus spp., Perna spp.) 0307.31 - - žive, sveže ali ohlajene 0307.39 - - druge - Sipe (Sepia afficinalis, Rossia macrosoma, Sepiola spp.) in lignji (Ommastrephes spp., Lolgio spp., Nototodarus spp., Sepioteuthis spp): 0307.41 - - žive, sveže ali ohlajene 0307.49 - - druge - Hobotnice (Octopus spp.): 0307.51 - - žive, sveže ali ohlajene 0307.59 - - druge 0307.60 - Polži, razen morskih polžev - Drugi, vključno z moko, zdrobom in peleti iz vodnih mehkužcev, razen rakov, primerni za človeško prehrano 0307.91 - - živi, sveži ali ohlajeni 0307.99 - - drugo Ta tarifna številka vključuje: 1) mehkužce, žive, sveže, ohlajene, zmrznjene, posušene, nasoljene ali v slanici, v oklepih ali brez njih in 2) ostale vodne nevretenčarje - žive, sveže, ohlajene, zmrznjene, posušene, nasoljene ali v slanici, razen rakov in mehkužcev. Temeljne vrste mehkužcev so: kamenice (ostrige), pokrovače, dagnje, lignji, sipe, hobotnice in polži. Glavne vrste ostalih vodnih nevretenčarjev so: morski ježi, morske kumare in meduze. Ta tarifna številka vključuje dele mehkužcev in ostalih vodnih nevretenčarjev (npr. žleze morskih ježev) pod pogojem, da niso bili izpostavljeni drugim postopkom, razen tistim, navedenim v predhodnih odstavkih (1) in 2). Ta tarifna številka vključuje tudi ikre ostrig (male kamenice- ostrige, namenjene za razplod), moko, prah in ploščice iz mehkužcev in ostalih vodnih nevretenčarjev, uporabne za prehrano ljudi. Ta tarifna številka ne vključuje mehkužcev in ostalih vodnih nevretenčarjev, pripravljenih ali konzerviranih po posopkih, ki v tej tarifni številki niso predvideni (npr. mehkužci, kuhani v vodi ali konzervirani v kisu) (tar. št. 16.05) 4. POGLAVJE MLEKO IN MLEČNI IZDELKI; PERUTNINSKA IN PTIČJA JAJCA; NARAVNI MED; UŽITNI PROIZVODI ŽIVALSKEGA IZVORA, KI NISO OMENJENI IN NE ZAJETI NA DRUGEM MESTU Opombe 1. Z izrazom &quot;mleko&quot; je mišljeno polnomastno mleko ali deloma ali popolnoma posneto mleko. 2. Pri tar. št. 04.05 pomeni: (a) &quot;maslo&quot;, naravno maslo, sirotkino maslo ali rekombinirano maslo (sveže, soljeno, žarko, vključno v konzervah), pridobljeno izključno iz mleka: - z vsebnostjo mlečnih maščob 80 mas.% ali več, vendar ne več kot 95 mas.%, - največ do 2 mas.% trdnih, nemaščobnih mlečnih snovi, - največ do 16 mas.% vode. Maslu ne smejo biti dodani emulgatorji, lahko je dodana sol (natrijev klorid), barvila, neutralizacijske snovi in zdravju neškodljive kulture, ki jih proizvajajo mlečno - kisle bakterije; (b) &quot;mlečni namazi&quot;, so mišljeni emulgirani namazi vrste &quot;voda v olju&quot;, ki vsebujejo mlečno maščobo kot edino maščobo v izdelku, z vsebnostjo mlečnih maščob 39 mas.% ali več, toda manj kot 80 mas.%. 3. Izdelki, dobljeni s koncentracijo sirotke z dodajanjem mleka ali mlečnih maščob, se uvrstijo kot sir v tar. št. 04.06 pod pogojem, da izpolnjujejo naslednje tri značilnosti: (a) vsebujejo 5 mas.% ali več mlečnih maščob, računano na suho snov; (b) vsebujejo od 70 mas.% do 85 mas.% suhe snovi; (c) da so oblikovani ali da se lahko oblikujejo. 4. To poglavje ne vključuje: (a) izdelkov, ki se pridobivajo iz sirotke in ki vsebujejo več kot 95 mas.% laktoze, izražene kot brezvodna laktoza, glede na suho snov (tar. št. 17.02); ali (b) albumine (vključno s koncentrati dveh ali več beljakovin sirotke, ki vsebujejo več kot 80 mas.% proteinov sirotke, izračunano glede na suho snov), (tar. št. 35.02), ali globulinov (tar. št. 35.04). Opomba k tar. podšt. 1. Pri tar.podšt. 0404.10 izraz &quot;modificirana sirotka&quot; pomeni izdelke, ki vsebujejo sestavine sirotke oziroma sirotko, iz katere so bili odvzeti: vsa laktoza ali le del laktoze, beljakovine ali minerali; sirotko, ki so ji bile dodane naravne sestavine sirotke, in izdelke, ki so pridobljeni z mešanjem naravnih sestavin sirotke. 2. Pri tar.podšt. 0405.10 se izraz &quot;maslo&quot; ne nanaša na posušeno (dehidrirano) maslo ali na prečiščeno poltekoče maslo (ghee) (tar. podšt. 0405.90). SPLOŠNA DOLOČILA To poglavje vključuje: I. MLEKO IN MLEČNE PROIZVODE: A) mleko, t.j. polnomastno, delno ali popolnoma posneto, B) smetana, C) pinjenec, kislo mleko in smetano, jogurt, kefir in ostala pokisana mleka in smetana, D) sirotka, E) izdelke iz naravnih sestavin mleka, ki drugje niso omenjeni niti vključeni, F) maslo (puter) in ostale maščobe in olja, pridobljena iz mleka; mlečne namaze in G) sir in sesirjeno mleko. Proizvodi, navedeni v predhodnih postavkah od (A) do (E) lahko imajo poleg naravnih mlečnih sestavin (npr. mleko, obogateno z vitamini in mineralnimi solmi), dodana tudi majhne količine sredstev za stabilizacijo, ki so namenjena temu, da izdelki v času transporta v tekočem stanju obdrže naravno konsistenco (npr. dinatrijev fosfat, trinatrijev citrat in kalcijev klorid), kot tudi majhne količine antioksidantov ali vitaminov, ki se običajno ne nahajajo v izdelku. Nekateri izmed teh izdelkov utegnejo vsebovati tudi majhne količine kemikalij (npr. natrijevega bikarbonata), ki so nujne v procesu predelave. Proizvodi v obliki prahu lahko vsebujejo dodatna sredstva proti grudenju (npr. fosfolipidi in amorfni silicijev dioksid). Na drugi strani pa so iz tega poglavja izključeni izdelki iz sirotke z več kot 95% laktoze, ki se izraža kot brezvodna laktoza in je izračunana na osnovi suhe snovi (tar.št.17.02). Za namene izračunavanja odstotka teže laktoze v izdelku, se mora izraz &quot;suha snov&quot; uporabljati za izključevanje obeh, proste vode in vode, ki ostane pri kristalizaciji. Iz tega poglavja so, med drugim, izključeni naslednji izdelki: a) prehrambeni izdelki na osnovi mleka in mlečnih izdelkov (tar. št. 19.01), b) izdelki, ki se iz mleka dobijo tako, da eno ali več naravnih sestavin mleka (npr. masleno kislino) zamenjajo z drugo snovjo (npr. z oleinsko maščobo) (tar. št. 19.01 ali 21.06), c) sladoledi in druge zmrznjene sladice (tar. št. 21.05), d) zdravila iz poglavja 30 in e) kazein (tar. št. 35.01), mlečni albumin (tar. št. 35.02) in strjeni kazein (tar. št. 39.13). II. PERUTNINSKA IN PTIČJA JAJCA IN NJIHOVE RUMENJAKE III. NARAVNI MED IV. UŽITNE PROIZVODE ŽIVALSKEGA IZVORA, KI DRUGJE NISO OMENJENI NITI VKLJUČENI 04.01 MLEKO IN SMETANA, NEKONCENTRIRANA IN BREZ DODATNEGA SLADKORJA ALI DRUGIH SLADIL 0401.10 - Z največ 1 mas.% maščobe 0401.20 - Z več kot 1 mas.% do vključno 6 mas.% maščobe 0401.30 - Z več kot 6 mas.% maščobe Ta tarifna številka vključuje mleko (definirano v 1. opombi k temu poglavju) in smetano, vključno pasterizirana, sterilizirana ali drugače konzervirana, homogenizirana ali peptizirana mleko in smetano, vendar izključuje koncentrirano mleko in smetano ali mleko in smetano, ki vsebuje dodani sladkor ali sladila (tar. št. 04.02) in pa kislo, fermentirano ali skisano mleko in smetano (tar. št. 04.03). Proizvodi, ki jih vključuje ta tarifna številka, smejo biti zmrznjeni in vsebovati dodatke, navedene v splošnih določilih komentarja k temu poglavju. Ta tarifna številka prav tako vključuje rekonstruirano mleko in smetano, ki imata iste kvantitativne in kvalitativne sestavine kot naravni izdelki. 04.02 MLEKO IN SMETANA, KONCENTRIRANA ALI Z DODATKOM SLADKORJA ALI DRUGIH SLADIL: 0402.10 - V prahu, zrnih ali drugih trdnih oblikah, z največ 1,5 mas.% maščobe - V prahu, zrnih ali drugih trdnih oblikah, z več kot 1,5 mas.% maščobe 0402.21 - - brez dodantega sladkorja ali drugih sladil 0402.29 - - drugo - Drugo: 0402.91 - - brez dodantega sladkorja ali drugih sladil 0402.99 - - drugo Ta tarifna številka vključuje mleko, definirano v opombi št. 1 k temu poglavju in smetano - koncentrirano npr. z evaporizacijo, ali mleko in smetano z dodanim sladkorjem ali drugimi sladili, in sicer v tekočem, pastoznem ali trdnem stanju (v blokih, prahu ali v zrncih), vključno konzervirano in rekostruirano mleko in smetana. Mleko v prahu lahko vsebuje majhne količine škroba (do 5% teže mleka), ki ga mleku dodajajo izključno zato, da rekonstruirano mleko obdrži svoje normalno fizično stanje. Ta tarifna številka ne vključuje: a) kislega, fermentiranega ali skisanega mleka in smetane (tar. št. 04.03) in b) napitkov iz mleka, ki so aromatizirani s kakavom ali z drugimi snovmi (tar. št. 22.02) KOMENTAR K TARIFNIM PODŠTEVILKAM Tarifne podštevilke 0402.10, 0402.21 in 0402.29 Te tarifne podštevilke ne vključujejo koncentriranega mleka in smetane v obliki paste (tarifne podštevilke 0402.91 in 0402.99). 04.03 PINJENEC, KISLO MLEKO, KISLA SMETANA, JOGURT, KEFIR IN DRUGO FERMENTIRANO ALI KISLO MLEKO IN SMETANA, KONCENTRIRANO ALI NE, Z DODATKOM SLADKORJA ALI DRUGIH SLADIL, AROMATIZIRANO ALI Z DODANIM SADJEM, LEŠNIKI ALI KAKAVOM 0403.10 - Jogurt 0403.90 - Drugo Ta tarifna številka vključuje pinjenec in vsa fermentirana ali skisana mleka, smetano, jogurt in kefir. Proizvodi iz te tarifne številke so lahko v tekočem, pastoznem ali trdnem stanju, vključno zmrznjeni, lahko so koncentrirani (npr. evaporizirani), ali pa v obliki blokov, prahu ali konzervirani. Fermentirano mleko iz te tar. številke lahko sestoji iz mleka v prahu iz tar. št. 04.02, ki lahko vsebuje majhno količino dodanih mlečnih fermentov, kar je namenjeno pripravi mesnih izdelkov ali živinski krmi. Skisano mleko iz te tarifne številke lahko sestoji iz mleka v prahu iz tar. št. 04.02, kateremu je v majhnih količinah dodana kislina (vključno limonin sok) v kristalni obliki, kar je namenjeno proizvodnji kislega mleka z rekonstrukcijo z vodo. Poleg dodatkov, navedenih v splošnih določilih tega poglavja, lahko izdelki iz te tarifne številke vsebujejo dodani sladkor ali druga sladila, aromatična sredstva, sadje (vključno sadno pulpo in marmelado) ali kakav. 04.04 SIROTKA, KONCENTRIRANA ALI NE, Z DODATKOM SLADKORJA ALI DRUGIH SLADIL; IZDELKI IZ NARAVNIH MLEČNIH SESTAVIN Z DODATKOM SLADKORJA ALI DRUGIH SLADIL ALI BREZ NJIH, KI NISO NAVEDENI IN NE ZAJETI NA DRUGEM MESTU 0404.10 - Sirotka in modificirana sirotka, koncentrirana ali ne, z dodatkom sladkorja ali drugih sladil 0404.90 - Drugo Ta tarifna številka vključuje sirotko (naravne sestavine mleka, ki ostane po izločitvi maščobe in kazeina) in modificirano sirotko (glej komentar k tarifni podštevilki). Ti izdelki so lahko v tekočem, pastoznem ali trdnem stanju (vklučno v zmrznjeni obliki). To velja tudi za sirotko, iz katere so laktoza in nekateri minerali odvzeti le delno. Sirotka je lahko koncentrirana (npr. v obliki prahu) ali konzervirana. Ta tarifna številka vključuje sveže ali konzervirane izdelke, ki sestoje iz mlečnih sestavin, katerih sestava ni enak naravnemu izdelku pod pogojem, da taki izdelki niso podrobneje zajeti na drugem mestu. Tako ta tarifna številka vključuje izdelke, katerim manjka ena ali več naravnih sestavin mleka in pa mleko, kateremu so naravne sestavine mleka še dodane (npr. zaradi pridobivanja beljakovinsko bogatih izdelkov). Razen naravnih sestavin mleka in dodatkov, navedenih v splošnih določilih komentarja k temu poglavju, sme, sirotka še posebej, vsebovati dodani sladkor ali druga sladila. Izdelki iz te tar. številke v prahu, posebno sirotka, smejo vsebovati majhne količine dodanih mlečnih fermentov z namenom njihove uporabe v pripravljenih mesnih proizvodih ali kot dodatkov živalski krmi. Ta tarifna številka ne vključuje: a) posnetega mleka ali rekonstruiranega mleka, ki ima iste kvalitativne in kvantitativne sestavine kot naravno mleko (tar. št. 04.01 ali 04.02), b) sira iz sirotke (tar. št 04.06) in c) izdelkov iz sirotke, ki vsebujejo po teži več kot 95% laktoze, izražene kot brezvodna laktoza, računano na suhi izdelek (tar. št. 17.02). d) prehrambenih izdelkov na osnovi mlečnih sestavin, ki vsebuje snovi, nedovoljene v izdelkih iz tega poglavja (tar. št. 19.01). e) albuminov ( vključno dveh ali več vrst proteinov iz sirotke, ki vsebujejo po masi več kot 80% proteinov iz sirotke, računano na suho snov) (tar.št.35.02) ali globulinov (tar.št. 35.04). 04.05 MASLO TER DRUGE MAŠČOBE IN OLJA, DOBLJENI IZ MLEKA; MLEČNI NAMAZI 0405.10 - Maslo 0405.20 - Mlečni namazi 0405.90 - Drugo (A) Maslo Ta tarifna številka vključuje naravno maslo, maslo iz sirotke in ponovno strjeno maslo (sveže, soljeno ali žarko vključno z maslom v pločevinkah). Maslo mora biti pridobljeno izključno iz mleka in mora imeti najmanj 80 mas.% toda ne več kot 95 mas.% vsebnost mlečne maščobe, maksimalno 2 mas.% vsebnost mlečnih trdih nemaščobnih sestavin in maksimalno 16 mas.% vsebnost vode. Maslo ne vsebuje dodanih emulgatorjev, vendar lahko vsebuje natrijev klorid, živilska barvila, soli za nevtralizacijo in kulture neškodljivih mlečno kislinskih bakterij (glej Opombo št. 2(a) k temu poglavju). Ta tarifna številka prav tako vključuje kozje in ovčje maslo. (B) Mlečni namazi V to skupino spadajo mlečni namazi t.j. mazljive emulzije vrste vode v olju, ki vsebujejo mlečne maščobe kot edine prisotne maščobe in v katerih je po masi najmanj 39% in manj kot 80% mlečnih maščob (glej Opombo št. 2(b) k temu poglavju). Mlečni namazi lahko vsebujejo kulture neškodljivih bakterij, ki proizvajajo mlečno kislino, nadalje vitamine, natrijev klorid, sladkor, želatino škrob, živilska barvila, arome, emulgatorje, zgoščevala in konzervatorje. (C) Druge maščobe in olja, dobljene iz mleka V to tarifno številko se uvrščajo olja in maščobe dobljene iz mleka, tj mlečna maščoba, maslena maščoba in masleno olje. Masleno olje je izdelek , dobljen tako, da iz masla ali smetane ekstrahirajo vodo in nemaščobne sestavine. Ta tarifna številka prav tako vključuje dehidrirano maslo in bivolje maslo (vrsta masla, ki ga najpogosteje pridobivajo iz mleka buffala ali krave) ter maslo, ki vsebuje majhne količine zelišč ali česna (pod pogojem, da zadrži značaj izdelka iz te tarifne številke). Ta tar. številka ne zajema maščobnih namazov, ki ne vsebujejo mlečnih maščob ali ki vsebujejo po masi manj kot 39% mlečnih maščob (v glavnem se uvrščajo v tar. številko 15.17 in 21.06). 04.06 SIR IN SKUTA 0406.10 - Sveži sir, (vključno sir iz sirotke), nefermentiran in skuta 0406.20 - Sir, nariban ali v prahu, vseh vrst 0406.30 - Sir, topljen, razen naribanega, ali v prahu 0406.40 - Sir z modrimi plesnimi 0406.90 - Sir, drug Ta tarifna številka vključuje vse vrste sira, kot so: 1) Sveži sir (vključno sir iz sirotke ali iz pinjenca) in skuta. Sveži sir je nefermentiran in nedozorel sir, ki je užiten kmalu po tem, ko je proizveden (npr. Ricotta, Broccio, kmečki sir, smetanov sir, Mozarella). 2) Nariban sir in sir v prahu. 3) Topljeni sir, ki se proizvaja z drobljenjem, mešanjem, topljenjem in emulgiranjem s pomočjo toplote in sredstev za emulgiranje ali acidifikacijo (vključno soli za topljenje) in sicer iz ene ali več vrst sirov in s pomočjo enega ali več naslednjih dodatkov: smetane ali drugih mlečnih izdelkov, soli, začimb, aromatizacijskih sredstev, barvil in vode. 4) Sir Z modrimi plesnimi (npr. Roqueford, Gorgonzola). 5) Mehki sir (npr. Camembert, Brie). 6) Srednje trd in trd sir (npr. Cheddar, Gauda, Gruyere, Parmezan. Sir iz sirotke se pridobiva s koncentriranjem sirotke z dodajanjem mleka ali mlečne maščobe. Ti siri sodijo v to tarifno številko le v primeru, da imajo naslednje značilnosti: a) da je vsebnost mlečne maščobe 5 mas.% ali več b) da je v njih suhe snovi najmanj 70 mas.% in največ 85 mas.% in c) da so oblikovani ali da jih je mogoče oblikovati. Prisotnost mesa, rib, rakov, zelišč, začimb, zelenjave, sadja, orehov, vitaminov, posnetega mleka v prahu itd. ne vpliva na uvrščanje pod pogojem, da blago zadrži značaj sira. Siri, prevlečeni v krušnih drobtinah ostanejo uvrščeni v tej tar. številki, če so poprej ocvrti ali ne, vkolikor ohranjajo značaj proizvodov iz sira. 04.07 PTIČJA JAJCA, V LUPINI, SVEŽA, KONZERVIRANA ALI KUHANA Ta tarifna številka vključuje sveža (vključno za razplod), konzervirana ali kuhana jajca bodisi v lupini perutnine ali drugih ptičjih vrst. 04.08 PTIČJA JAJCA BREZ LUPINE TER JAJČNI RUMENJAKI - SVEŽA, SUŠENA, KUHANA V VODI ALI SOPARI, ZAMRZNJENA ALI KAKO DRUGAČE KONZERVIRANA, Z DODATKOM SLADKORJA ALI DRUGIH SLADIL ALI BREZ NJIH - Rumenjaki: 0408.11 - - sušeni 0408.19 - - drugi - Drugo: 0408.91 - - sušeno 0408.99 - - drugo Ta tarifna številka vključuje cela jajca brez lupine vseh vrst ptic. Proizvodi iz te tar. številke so lahko sveži, posušeni, kuhani v vreli vodi ali s pomočjo vodne pare, oblikovani (npr. cilindrična &quot;dolga&quot; jajca), zmrznjena ali drugače konzervirana. Vsa ta jajca se uvrščajo v to tarifno številko, vključno tista z dodanim sladkorjem ali drugimi sladili in ki se uporabljajo kot hrana ali za potrebe industrije (npr. za strojenje). Ta tarifna števila ne vključuje: a) olja iz rumenjaka (tar. št. 15.06), b) izdelkov, ki vsebujejo sokove, začimbe in druge dodatke (tar. št. 21.06), c) lecitina (tar. št. 29.23) d) odločenega beljaka (jajčni albumin)(tar. št. 35.02). 04.09 MED, NARAVNI Ta tarifna številka vključuje čebelji med (Apis melifera) ali med drugih insektov in sicer točen, v satovju ali s kosi satovja in pod pogojem, da mu ni dodan sladkor ali druga sladila. Tak med se lahko označuje ali imenuje po cvetnem izvoru, poreklu ali barvi. Ta tarifna številka izključuje umetni med in mešanice naravnega in umetnega medu (tar. št. 17.02). 04.10 UŽITNI IZDELKI ŽIVALSKEGA IZVORA, KI NISO NAVEDENI IN NE ZAJETI NA DRUGEM MESTU Ta tarifna številka vključuje izdelke živalskega porekla, primerne za prehrano ljudi in ki niso niti omenjeni, niti zajeti nikjer drugje v Nomenklaturi. V to tarifno številko sodijo: 1) Želvja jajca, katere nesejo morske ali rečne želve. Lahko so sveža, posušena ali drugače konzervirana. Jajčno olje želvjih jajc ne sodi v to tarifno številko (tar. št. 15.06). 2) Lastovičja gnezda (&quot;ptičja gnezda&quot;), ki sestoje iz snovi, katero izločajo ptice in ki se v stiku z zrakom hitro strdi. Ta gnezda se lahko uvažajo surova ali pa so očiščena perja, puha, prahu in drugih nečistoč, pač glede na namen uporabe. Običajno so v obliki traku ali niti belkaste barve. Lastovičja gnezda vsebujejo veliko beljakovin in se uporabljajo skoraj izključno za pripravo juhe in drugih izdelkov za prehrano ljudi. Ta tarifna številka ne vključuje živalsko kri, primerno ali neprimerno za prehrano ljudi, tekočo ali osušeno (tar. št. 05.11 ali 30.02). 5. POGLAVJE PROIZVODI ŽIVALSKEGA POREKLA, KI NISO NAVEDENI IN NE ZAJETI NA DRUGEM MESTU Opombe 1. V to poglavje ne spadajo: (a) užitni izdelki (razen živalskih črev, mehurjev in želodcev, celih ali v kosih, in tekoče ali posušene živalske krvi); (b) surove kože, z dlako ali brez dlake (vklučno s krznom), razen izdelkov, ki se uvrščajo v tar. št. 05.05, ter odrezkov in podobnih odpadkov iz surove kože, ki se uvrščajo v tar. št. 05.11 (41. ali 43. poglavje); (c) tekstilni materiali živalskega izvora, razen konjske žime in odpadkov konjske žime (XI. oddelek); (d) pripravljeni svežnji ali šopi za izdelavo metel in ščetk (tar. št. 96.03). 2. Pri tar. št. 05.01 se lasje ne štejejo za obdelane, če so sortirani po dolžini (če koreni las in vrhovi las niso zloženi v isti smeri). 3. Z izrazom &quot;slonova kost&quot; so v tarifi mišljeni slonovi okli, okli morskega konja, narvala in divjega merjasca, nosorogovi rogovi in zobje vseh živali. 4. V vseh oddelkih te tarife je s &quot;konjsko žimo&quot; mišljena žima iz grive ali repa kopitarjev ali goved. SPLOŠNA DOLOČILA To poglavje vključuje različne materiale živalskega porekla, ki so neobdelani ali ki so izpostavljeni le preprostim načinom predelave in ki se običajno ne uporabljajo za prehrano ljudi (izvzemši kri, čreva, mehur in želodec nekaterih živali) in ki niso zajeti v drugih tarifnih številkah. Iz tega poglavja so izključeni naslednji izdelki: a) živalske maščobe (poglavje 2 ali 15), b) nekuhane živalske kože za prehrano (poglavje 2) ali take kože od rib (poglavje 3). (Če so kuhane, se take kože uvrščajo v poglavje 16), c) organoterapevtske žleze in drugi posušeni organi, vključno tudi v prahu (poglavje 30), d) gnojila živalskega izvora (poglavje 31) , e) surove kože (razen kož ptic in delov teh kož - s perjem ali puhom, neobdelanih, posušenih, očiščenih, dez- infeciranih ali popraškanih zaradi konzerviranja, vendar drugače neobdelanih) (poglavje 41), f) krzna (poglavje 43), g) svila in volna ter drugi tekstilni materiali živalskega izvora (razen konjske žime in odpadkov od nje) (oddelek XI) in h) naravni in vzgojeni biseri (poglavje 71). 05.01 ČLOVEŠKI LASJE, SUROVI, UMITI ALI NEUMITI, RAZMAŠČENI ALI NERAZMAŠČENI; ODPADKI ČLOVEŠKIH LAS Ta tarifna številka vključuje človeške lase - neobdelane, bodisi neoprane ali oprane, bodisi razmaščene ali nerazmaščene, vključno vzporedno razporejene človeške lase, vendar ne tako, da bi bili konci lasnih korenov in konci las skupaj. To poglavje vključuje tudi odpadke od človeških las. Iz tega poglavja se izključujejo predelani človeški lasje (razen odpadkov od človeških las), če niso le enostavno oprani in razmaščeni, temveč npr. stanjšani, pobarvani, pobeljeni, nakodrani ali pripravljeni za proizvodnjo lasnih vložkov, lasulje, ali pa, če so urejeni tako, da so konci lasnih korenov in vrhovi las skupaj (tar. št. 67.03- glej ustrezni komentar). Ta izključitev se ne uporablja za odpadke od človeških las - ti se vselej uvrščajo v to tarifno številko celo, kadar izvirajo od pobeljenih ali pobarvanih človeških las. Ta tarifna številka ne vključuje: a) tkanin za precejevanje, izdelanih iz človeških las (tar. št. 59.11), b) mrežic za lase, izdelane iz človeških las (tar. št.65.05) in c) drugih izdelkov iz človeških las (tar. št. 67.04) 05.02 ŠČETINE DOMAČIH IN DIVJIH PRAŠIČEV, JAZBEČEVA DLAKA ZA IZDELOVANJE ŠČETK; ODPADKI TEH ŠČETIN ALI DLAK 0502.10 - Ščetine domačega in divjega prašiča in odpadki teh ščetin 0502.90 - Drugo To blago je lahko v razsutem stanju, v ohlapno pričvrščenih snopih ali v povezanih snopih, v katerih so ščetine in dlake razporejene vzporedno, konci korenov pa so bolj ali manj poravnani. Ščetina in dlake so lahko surovi ali očiščeni, beljeni, barvani ali sterilizirani. Ostala dlaka za izdelavo ščetk iz te tarifne številke vključuje tudi dlako dihurja, lisice in veverice. Ta tarifna številka pa izključuje ščetine in dlake, kadar so v obliki pripravljenih snopov in klobčičev (npr. v nesprijetih snopih) kot take že pripravljene za vgraditev brez posebne razdelitve na metle ali ščetke. Enako velja, če zahtevajo le manjše obdelovalne postopke, da bi bile za vgradnjo primerne. V teh primerih se uvrščajo v tar. št. 96.03 (glej opombo 3 k poglavju 96). 05.03 KONJSKA ŽIMA IN ODPADKI KONJSKE ŽIME, ZLOŽENI V PLASTEH ALI NE, S PODLAGO ALI BREZ PODLAGE Ta tarifna številka vključuje dlako iz griv in repov kopitarjev in goved. Ne vključuje le surove konjske žime, temveč tudi oprano, razmaščeno, beljeno, barvano, nakodrano ali drugače pripravljeno. Blago sme biti v razsutem stanju (rinfuso), v snopih ali v zvitkih itd. Ta tarifna številka prav tako vključuje sloj konjske žime na tekstilni podlagi, papirju ipd., ali med dvema tekstilnima plastema ali papirjema ipd., spojenima s spojkami ali z navadnimi šivi. Ta tarifna številka izključuje konjsko žimo, ki je bila izpostavljena postopku predenja in pa konjsko žimo, katere konci so povezani v vozel (konec s koncem, poglavje 51). 05.04 ŽIVALSKA ČREVA, MEHURJI IN ŽELODCI (RAZEN RIBJIH), CELI ALI V KOSIH Ta tarifna številka vključuje živalska čreva, mehurje in želodce (razen ribjih, ki sodijo v tar. št. 05.11) - cele ali v kosih, užitne ali neužitne, sveže ohlajene, zamrznjene, soljene, v slanici, posušene ali prekajene. Če so ti proizvodi pripravljeni kako drugače, so iz te tar. številke izključeni (v glavnem se uvrščajo v poglavje 16) V to tarifno številko se uvrščajo: 1) sirišča (telečja, kozličkova itd.), razkosana ali nerazkosana, posušena ali neposušena. Sirišča se uporabljajo za pridobivanje sirišč, 2) čreva in vampi (kadar so kuhani, se uvrščajo v poglavje 16) in 3) neobdelane črevesne membrane, t.j. zunanji ovoj govejega in ovčjega debelega črevesa. Ta tarifna številka prav tako vključuje čreva in črevesne membrane, katere pogosto uporabljajo zlatarji, predvsem volovske, nadalje nasekane ali narezane po dolgem na trakove in to neglede na to, ali je notranji sloj črevesa odstranjen ali ne. Čreva se v glavnem uporabljajo kot ovoj za klobase, izkoriščajo jih tudi za izdelavo sterilne kirurške niti (tar. št. 30.06), za strune teniških loparjev (tar. št. 42.06) in za strune glasbenih instrumentov (tar. št. 92.09). Ta tarifna številka izključuje &quot;umetna čreva&quot;, izdelana s postopkom iztiskanja paste iz kožnih vlaken, ki kasneje otrdino v raztopini formaldehida in fenola (tar. št. 39.17), pa tudi &quot;umetna čreva&quot;, ki jih izdelujejo tako, da zlepljajo narezanih naravnih črev (tar. št. 42.06). 05.05 KOŽE IN DRUGI DELI PTIC, S PERJEM IN PUHOM, PERJE IN DELI PERJA (Z ODREZANIMI ALI NEODREZANIMI ROBOVI) TER PUH - KI NISO NAPREJ OBDELANI RAZEN S ČIŠČENJEM, DEZINFICIRANJEM ALI PRIPRAVLJANJEM ZA KONZERVIRANJE; PRAH IN ODPADKI PERJA ALI DELOV PERJA 0505.10 - Vrsta perje, ki se uporablja polnjenje; puh 0505.90 - Drugo Ta tarifna številka vključuje: 1) kožo in druge dele ptic (npr. glave, krila) s perjem ali s puhom in 2) perje in dele perja (z prirezanimi konci ali ne) in puh pod pogojem, da sta perje ali puh neobdelana ali le očiščena, dezinficirana ali konzervirana, ne pa tudi drugače obdelana ali nalepljena - montirana. Ta tarifna številka vključuje tudi moko in prah in odpadke perja in delov perja. Blago iz te tarifne številke je namenjeno za posteljno perilo, v okrasne namene (običajno šele po nadaljnji predelavi) ali pa v druge namene. Pri razvrščanju ni razlike zaradi vrste perja. Deli perja, ki se uvrščajo v to tarifno številko vključujejo perje, razklano po dolgem, peresa, odločena (odrezano) od tulcev ali privezana za tanko telo tulca (tudi s prirezanimi konci). Tarifna številka vključuje nadalje tudi tulce in peresca. Tudi perje, ki je pakirano za maloprodajo v tekstilnih vrečah, za ketere je na prvi pogled jasno, da niso vzglavniki ali blazine, se prav tako uvršča v to tarifno številko - kot tudi perje, ki je enostavno le povezano zaradi lažjega transporta. Ta tarifna številka izključuje kože in druge dele ptic, perje in dele perja, ki so bili izpostavljeni kakršnikoli drugačni obdelavi, kot pa jo dopušča ta tarifna številka (npr. beljenje, barvanje, kodranje ali valovenje) ali pa so nalepljeni. Izključuje tudi predmete iz perja. Ti se običajno uvrščajo v tar. št. 67.01 (v zvezi s tem glej komentar). Predelani tulci ali predmeti iz njih pa se uvrščajo glede na njihov značaj (npr. zobotrebci v tar. št 95.07, ribiški plovec v tar. št. 96.01 ipd.). KOMENTAR K TARIFNI PODŠTEVILKI Tarifna podštevilka 0505.10 Pojem &quot;vrsta perja, ki se uporablja kot polnilo&quot; označuje perje perutnine, predvsem gosje in račje, golobje jerebičje in podobno, razen velikega perja iz kril in repov, ki se pri prebiranju izloči. &quot;Puh&quot; je najfinejši in najmehkejši del predvsem gosjega in račjega perja in se od perja razlikuje po tem, da ni trdih oblik. Takšno perje in puh se običajno uporablja za polnjenje posteljnine in podobnih predmetov, kot so vzglavniki in obleka za toplotno zaščito (vetrovke, anoraki...). 05.06 KOSTI IN STRŽENI ROGOV - SUROVI, RAZMAŠČENI, ENOSTAVNO PRIPRAVLJENI (TODA NERAZREZNI V OBLIKE), NAMOČENI V KISLINO ALI BREZ ŽELATINE; PRAH IN ODPADKI TEH IZDELKOV 0506.10 - Kostna tkiva in kosti, namočeni v kislino 0506.90 - Drugo Proizvodi iz te tarifne številke se uporabljajo pretežno kot material za rezbarjenje, za izdelavo lepil in želatin, ali pa kot gnojila. Ta tarifna številka vključuje: 1) Kosti in stržene rogov (notranja kost rogov), neobdelane ali razmaščene (kosti, iz katerih je na razne načine odstranjena maščoba). 2) Enostavno pripravljene kosti, vendar naravne oblike (nerazrezane v oblike). To so kosti, ki niso bile izpostavljene postopkom, ki presegajo enostavno brušenje z namenom odstranitve odvečnih delov in ki so bile poprek ali vzdolž presekane in nato včasih na grobo poravnane ali beljene. Ta tarifna številka na ta način izključuje pravokotne plošče ali liste in druge oblike - likane ali drugače obdelane ali ne, izključuje tudi izdelke, dobljene iz kostnega prahu. Vso pravkar navedeno blago sodi v tarifno številko 96.01 ali v druge, bolj specifične tarifne številke. 3) Kosti, obdelane s kislino - npr. kosti, katerih apnenčasti del je stopljen s pomočjo solne kisline in ki so, čeprav še zmeraj v svoji prvotni obliki, zadržale le svoje celično tkivo in hrustanec, ki se lahko spremenita v želatino. 4) Deželatinirane kosti, iz katerih je s parjenjem odstranjena želatina in ki se običajno pojavljajo v obliki prahu (kostna moka) in 5) Prah in kostne odpadke, ki nastanejo npr. pri predelavi kosti. 05.07 SLONOVA KOST, ŽELVOVINA, KITOVA KOST, DLAKE KITOVE KOSTI, ROGOVI, PAROŽKI, KOPITA, NOHTI, KREMPLJI IN KLJUNI, SUROVO ALI ENOSTAVNO PRIPRAVLJENO, TODA NERAZREZNO V OBLIKE; PRAH IN ODPADKI TEH IZDELKOV 0507.10 - Slonova kost; prah in odpadki slonove kosti 0507.90 - Drugo Ta tarifna številka vključuje slonovo kost, ki je neobdelana ali zgolj enostavno pripravljena. Primer za to je slonova kost, ki ni bila izpostavljena postopkom, ki presegajo čiščenje in enostavno brušenje zaradi odstranitve odvečnih delov in ki je bila zgolj poprek ali vzdolž presekana in potem včasih le grobo poravnana, zravnana ali sploščena. (A) Slonova kost V vsej Nomenklaturi označuje pojem &quot;slonova kost&quot; kostno materijo, iz katere so: 1. okle slona, podvodnega konja, narvala in divjega prašiča, 2. rogovi nosoroga in 3. zobje katerekoli kopenske ali morske živali (B) Želvovina Želvovina (oklep) so v trgovskem smislu besede običajno želvine luske, ki se običajno dobivajo od vrste želv, znanih kot Kempove želve, topoglave želve ali morske želve. Zaradi tega je treba ob sklicevanju na želvovino šteti, da vključuje tudi oklep. Želvovina je kostna materija v obliki ploščic (ločenih listov), ki so raznih velikosti in debelin in ki tvorijo koščeni oklep, ki zakriva želvino telo. Ta tarifna številka je omejena le na želvovino v naslednjih oblikah: 1. oklepi - celi ali v kosih, 2. ločeni listi-ploščice teh oklepov, ki se skoraj vselej nahajajo v loviščih in ki sestoje iz ploščic neenake velikosti in debeline z zaobljeno površino. Ti listi so lahko trebušni ali hrbtni, pač glede na to, s katerega dela telesa so dobljeni. Del, ki pokriva trebuh in prsa, je znan pod imenom trebušno lubje. (C) Kitova kost in podobno Kitova kost (in tudi kosti drugih morskih sesalcev) je v svojem naravnem stanju oblike zakrivljenih roževinastih in ploščatih listov s sivkasto kožo, ki se z notranje strani drži površine kosti z nekakšnimi kožnimi izrastki iz enake snovi, kot je kitova kost (dlaka kitove kosti). (D) Rogovi, parožki, kopita, nohti, kremplji in kljuni Rogovi iz te skupine so lahko brez ali s kostno materijo, z ali brez čelnih kosti. Jelenovi rogovi so razvejani - rogovi z parožički jelena, losa itd. Ta tarifna številka prav tako vključuje prah in odpadke, vključno z oblanci teh izdelkov. Ta tarifna številka izključuje izdelke, izsekane v pravokotne (vključno kvadratne) oblike ali palice, v cevi, in v druge oblike polizdelkov. Izključuje tudi izdelke, ki so pridobljeni z oblikovanjem (tar. št. 96.01 in druge specifične tar. številke). 05.08 KORALE IN PODOBNI MATERIALI, SUROVI ALI ENOSTAVNO PRIPRAVLJENI, VENDAR DRUGAČE NEOBDELANI; OKLEPI MEHKUŽCEV, RAKOV ALI IGLOKOŽCEV, SIPINE KOSTI, SUROVI, ENOSTAVNO PRIPRAVLJENI, TODA NERAZREZANI V OBLIKE; PRAH IN ODPADKI TEH PROIZVODOV Korala je apnenčasti skelet morskega polipa in se običajno uporablja za draguljarske predmete (nakit). Najvažnejša školjka za industrijo je bisernica - sedef. Ta tarifna številka vključuje: 1) neobdelane korale ali tiste, s katerih je odstranjena le zgornja skorja, 2) enostavno pripravljene korale oz. drugače neobdelane, t.j korale, ki niso bile izpostavljene postopkom, ki presegajo običajno rezanje in 3) neobdelane ali enostavno pripravljene školjke, vendar nerazrezane v oblike - npr. školjke, ki niso bile izpostavljene procesom, ki presegajo čiščenje ali enostavno rezanje. Ta tarifna številka vključuje tudi sipine kosti, luske školjk, zdrobljene ali v prahu in ki se uporabljajo kot živinska krma. Tarifna številka vključuje tudi odpadke lusk. Ta tarifna številka izključuje palice, pravokotne (vključno kvadratne) plošče in druge oblike, polirane ali nepolirane oz. drugače obdelane. Ti izdelki se uvrščajo v tar. št. 96.01 ali v druge, bolj specifične številke. 05.09 GOBE, NARAVNE, ŽIVALSKEGA IZVORA Ta tarifna številka vključuje naravne gobe (vključno gobe, ki so le oprane) in gobe, ki so pripravljene (npr. z odstranitvijo apnenčaste snovi ali z beljenjem). Vključuje tudi odpadke gob. Lufa, znana tudi kot rastlinska goba, se uvršča v tar. št. 14.04. 05.10 AMBRA, SIVA, KASTOREUM, CIBET IN MOŠUS; KANTARIDE; ŽOLČI, POSUŠENI ALI NEPOSUŠENI; ŽLEZE IN DRUGE ŽIVALSKE SNOVI; SVEŽI, OHLAJENI ALI ZAMRZNJENI ALI KAKO DRUGAČE ZAČASNO KONZERVIRANI, KI SE UPORABLJAJO ZA PROIZVODNJO FARMACEVTSKIH IZDELKOV Ambra je snov, katero izloča kit. Nahaja se v obliki okrogle mase iz koncentričnih slojev in je teže do 100 kg.Je voščene konsistence oz. trdote in je sladkobnega vonja, če jo tremo. Po barvi variira od pepelnato sive do temno sive, njena specifična teža pa je manjša od spec. teže vode. Sive ambre ne smemo enačiti z rumeno ambro - rumena ambra je jantar in je mineralna smola, ki sodi v tarifno številko 25.30. Kastoreum je smolnata snov, je rjave, rdečkaste ali rumenkaste barve, grenkega okusa in ostrega vonja. Izločajo jo bobri in se običajno uvaža v vrečkah, v katerih je nastala in ki so običajno na koncih spojene. Te vrečke so pogosto nagubane in so dolge od 5 do 10 cm. Cibet je izloček mačke cibet in je zlatorjava ali rjava smolnata snov, oljne konsistence ali konsistence testa. Ima zelo močan vonj, ki zelo spominja na vonj naravnega mošusa. Mošus izloča ena izmed vrst jelenov in je običajno zaprt v vrečke, v katerih je nastal in ki so ravne, brez dlak na eni strani, na drugi strani pa so konveksne in pokrite z belkastimi dlakami. Ta izloček je temnorjav in močnega vonja. Tega mošusa ne gre enačiti z umetnimi (mošus-ksilen, mošus-ambret itd.), ki so vključeni v poglavje 29. Kantaride so insekti, katere uporabljajo predvsem zaradi njihovih nadražujočih lastnosti. Uvaža se v suhem stanji, pogosto v prahu. Ta tarifna številka tudi vključuje: 1) Živalske žleze in druge živalske organe - takšne, ki se uporabljajo pri pripravi organoterapevtskih izdelkov in ki so zaradi njihove narave ali načina priprave neužitni oz. neuporabni za prehrano ljudi (pankreas, mehurji, mošnje, jajčniki, žolčne čašice, tiroidne žleze, ščitnice itd.). So lahko sveže, ohlajene ali zmrznjene oz. drugače začasno konzervirane zaradi transporta ali skladiščenja (npr. v glicerinu, acetonu ali v alkoholu). Kadar so v suhem stanju ali v obliki ekstraktov, se iz te tarifne številke izključujejo (tar. št. 30.01). V zvezi s tem glej opombo 1(a) k temu poglavju, ki se nanaša na prehrambene izdelke. 2) Žolč - posušeni ali ne (žolčni ekstrakt se iz te tarifne številke izključuje in se uvršča v tar. št. 30.01). Ta tar. številka izključuje kačji in čebelji strup v obliki suhih pahuljic v ampulah (tar. št. 30.01). 05.11 PROIZVODI ŽIVALSKEGA IZVORA, KI NISO NAVEDENI IN NE ZAJETI NA DRUGEM MESTU; MRTVE ŽIVALI IZ 1 IN 3 POGLAVJA, NEUPORABNE ZA ČLOVEšKO PREHRANO 0511.10 - Bikova sperma - Drugo: 0511.91 - - izdelki iz rib ali rakov, mehkužcev ali drugih vodnih nevretenčarjev; mrtve živali iz 3. poglavja 0511.99 - - drugo Ta tarifna številka vključuje: 1) Bikovo spermo. 2) Embrije živali, ki se dobavljajo v zmrznjenem stanju, da bi se transplantirale v drugo samico. 3) Živalska kri - tekoča ali suha, užitna ali neužitna. Ta tarifna številka izključuje živalsko kri, pripravljeno za terapevtske, profilaktične in diagnostične namene (tar. št. 30.02). 4) KošEniljko in druge insekte. Košeniljka je insekt, ki živi na nekaterih vrstah kaktusov. Na tržišču obstajajo tri vrste košeniljke - črna, siva ali srebrnasta in rdečkasta. Košeniljka daje rdečo barvo (košeniljkin ekstrakt, uvršča se v tar. št. 32.02) in se uporablja pri pripravi karminskih lakov (tar. št. 32.05). Med insekti, podobnimi košeniljki je živalska škrlatna ščitasta uš, ki živi na raznih kržljavih hrastih. Iz škrlatnih uši se izdelujejo žive in obstojne rdeče barve, ki se uvrščajo v tar. št. 32.03. Živalskih uši ne gre enačiti z mineralnim škrlatom (tar. št. 38.24). Košeniljka in mineralni škrlat sta pripravljena posušena, lahko pa tudi cela ali v prahu. 5) Neužitna ribja jajčeca in ikre. Te vrste vključujejo: a) plodna jajca za drstenje, katere je prepoznati po črnih pikah - to so oči embrija, b) slane ikre (npr. ikre polenovke in skuše), ki izstopajo po močnem in neprijetnem vonju in po tem, da se običajno pakirajo v rinfusi in se uporabljajo kot vaba za ribe.Nadomestki kaviarja se uvrščajo v tar. št. 16.04. Ta tarifna številka izključuje užitne ikre (poglavje 3). 6) Odpadke rib, mehkužcev in drugih vodnih nevretenčarjev. Ta skupina med drugim vključuje: 1) luske belega cedra ali podobne ribe, sveže ali konzervirane, vendar ne v raztopini. Te luske se uporabljajo za proizvodnjo biserne esence za premaze in prevleko imitacij biserov, 2) ribje mehurje - surove, sveže ali posušene, ki se uporabljajo za proizvodnjo želatine ali ribjega lepila, ali pa so uporabne za prehrano ljudi, 3) ribja čreva in odpadke od ribje kože, ki se uporabljajo za proizvodnjo lepil itd., 4) ribje glave in ostale ribje odpadke, Ta tarifna številka še izključuje: a) užitna ribja jetra (poglavje 3), b) lupine mehkužcev, rakov in iglokožcev iz tar. št. 05.08 in c) neužitnih ribjih jeter, ki se uporabljajo za proizvodnjo farmacevtskih izdelkov (tar. št. 05.10). 7) Jajčeca sviloprejke, ki so podobne majhnim semenom, so bledorumene barve, ki se postopoma spreminja v pepelno sivo ali zemeljskorumeno barvo. Običajno se dobavljajo v škatlah, v platnenih vrečkah ali pa v celičastem satovju. 8) Jajčeca mravelj. 9) žile in kite, ki se, podobno kot odpadki, navedeni pod 10) in 11), uporabljajo v glavnem kot surovina za izdelavo lepil. 10) Ostružke in podobne odpadke surovih kož. 11) Odpadki od nepredelanega krzna, za katere je jasno, da jih morejo uporabljati le krznarji. 12) Mrtve živali iz poglavja 1 ali 3 in njihovo meso ali druge klavnične izdelke, ki se ne morejo uporabiti kot hrana za ljudi, razen izdelkov iz tar. št. 02.09 ali onih iz predhodnih tarifnih številk tega poglavja. Ta tarifna številka izključuje: a) šelak, lak v zrnih, lak v palicah in druge lake (tar. št. 13.01), b) maščobe živalskega porekla iz poglavja 15 in c) zoološke zbirke in primerke, ki sestoje iz nagačenih ali kako drugače konzerviranih živali, metuljev in drugih insektov, jajčec itd. (tar. št. 97.05). ODDELEK II RASTLINSKI PROIZVODI Opomba Z izrazom &quot;peleti&quot; so v tem oddelku mišljeni proizvodi, ki so aglomerirani s stiskanjem ali dodajanjem veziv v razmerju do vključno 3 mas.%. 6. POGLAVJE ŽIVO DREVJE IN DRUGE RASTLINE; ČEBULICE, KORENINE IN PODOBNO; REZANO CVETJE IN OKRASNO LISTJE Opombi 1. V skladu z drugim delom poimenovanja tar. št. 06.01 obsega to poglavje samo živo drevje in proizvode (vštevši rastlinske sadike), ki se navadno kupujejo v vrtnarijah ali pri cvetličarjih za razsaditev ali za okras. V to poglavje pa ne spadajo krompir, čebula, šalotka, česen in drugi proizvodi iz 7. poglavja. 2. Pri vsakem sklicevanju v poimenovanjih tar. št. 06.03 ali 06.04 na katere koli vrste blaga je treba šteti, kot da zajema tudi šopke, košare s cvetjem, vence in podobne proizvode, izdelane v celoti ali deloma iz tovrstnih proizvodov, ne upoštevajoč pribor iz drugih materialov. Vendar pa te tarifne številke ne vključujejo kolažev ali podobnih dekorativnih plošč iz tar. št. 97.01. SPLOŠNA DOLOČILA To poglavje vključuje vse vrste živih rastlin, ki se lahko nabavijo v vrtnarijah, vključno za hortikulturo, ali pa pri cvetličarjih in ki so v stanju, primernem za sajenje, za razsad ali za okras. Prav tako to poglavje vključuje tudi ščavje in korenine cikorije, razen korenja iz tar. št. 12.12, neglede na to, ali so nabavljene v vrtnariji ali od cvetličarja. Ti izdelki se pojavljajo v različnih oblikah - od dreves, grmovja, grmov, pa do rastlinskih semen, vštevši tudi rastline za medicinsko rabo. To poglavje ne vključuje semen in sadja ter nekaterega koranja in gomoljev (krompir, čebulnice, šalotke in česen), pri katerih ni moč določiti, ali se uporabljajo za hrano ali za sajenje. To poglavje prav tako vključuje: 1. rezano cvetje in cvetni popki, liste in druge dele rastlin - sveže, posušene, barvane, beljene, impregnirane ali drugače pripravljene v okrasne namene in 2. šopke, vence, košare s cvetjem in podobno cvetličarsko blago. 06.01 ČEBULNICE, GOMOLJI, KORENINSKI GOMOLJI, STEBELNI GOMOLJI, ŽIVICE IN KORENIKE V MIRUJOČEM, RASTOČE ALI CVETOČE; RASTLINA IN KORENINE CIKORIJE, RAZEN KORENIN IZ TAR. ŠT. 12.12 0601.10 - Čebulnice, gomolji, koreninski gomolji, stebelni gomolji, živice in korenike v mirujočem stanju 0601.20 - Čebulnice, gomolji, koreninski gomolji, stebelni gomolji, živice in korenike, rastoče ali cvetoče, rastlina in korenine cikorije Ta tarifna številka vključuje čebulice itd., ki se dobavljajo v cvetličnih lončkih, škatlah ipd. in sicer in med drugim od rastlin naslednjih vrst: amarilis, anemona (vrsta lilij), begonija, kana, kinodoksa, šmarnica, žafran, ciklama, georgina (dalija), eremurus, frezija, cesarski tulipan, zvončki, gladiola, gloksinija, hijacinta, peronika, lilija, montbrecija, narcisa, ornitogalm, oksalis, poliantes (gomoljasti), plazeča zlatica, rikardija, tigridija in tulipa. Ta tarifna številka prav tako vključuje čebulice in šavja, ki se ne uporabljajo v okrasne namene (npr. od ravene in asparagusa). Ta tarifna številka pa izključuje nekatere čebulice, gomolje, gomoljaste korenine, poganjke, krone in korenike (npr. čebula, aljmu, česen, krompir, jeruzalemska artičoka) iz poglavja 7, pa tudi korenike ingverja (tar. št. 09.10). Rastlina cikorije in njene korenine so tudi zajeti v tej tarifni številki. Vendar pa se nepečena korenina cikorije vrste Cichorium intybus sativium izključuje iz te tarifne številka (tar. št. 12.12). 06.02 DRUGE ŽIVE RASTLINE (VŠTEVŠI NJIHOVE KORENINE), POTAKNJENCI, MLADIKE IN CEPIČI, GOBJI MICELIJI 0602.10 - Nevkoreninjeni potaknjenci in cepiči 0602.20 - Sadno drevje, grmičevje in grmovje, cepljeno ali necepljeno, ki rodi užitno sadje ali oreščke 0602.30 - Rododendroni in azaleje (sleči), cepljeni ali necepljeni 0602.40 - Vrtnice, cepljene ali necepljene 0602.90 - Drugo: Ta tarifna številka vključuje: 1) drevje, grmovje in šibovje vseh vrst (gozdno, sadno, okrasno), vštevši blago za cepljenje, 2) rastline in sadike vseh vrst za vzgojo, izvzemši one iz tar. št. 06.01, 3) žive rastlinske korenine, 4) še nezasidrane potaknjence; sadike - cepljene ali necepljene, poganjke in mladice in 5) nitkaste gobje snovi, ki sestoje iz gobje nitke (micelij), pomešane z zemljo ali z rastlinsko snovjo, ali pa brez zemlje in rastlinske snovi. Drevje, grmovje, šibovje in ostalo rastlinje, ki je zajeto v tej tarifni številki, se lahko dobavlja z golimi koreninami, ali pa z rušo zemlje, posajeno v loncih, cvetličnjakih, škatlah ali v podobnih posodah. Ta tarifna številka izključuje gomoljaste korenine (npr. georgine ali dalije, tar. št. 06.01) in korenine cikorije iz tar. št. 06.01 ali 12.12. KOMENTAR K TARIFNIM PODŠTEVILKAM Tarifna podštevilka 0602.20 V smislu podštevilke 0602.20 označuje pojem &quot;Sadne sadike, vštevši tudi sadne sadike v obliki šib ali grma&quot; trse in trte z olesenelim steblom (npr. vinska trta, križanec med malino in robido - &quot;boysenberry&quot;, robida, aktinidije - kivi) in njihove zasidrane podtaknjence. Ta tarifna številka ne vključuje divjih rož (tar. podšt. 0602.40). Tarifne podštevilke 0602.20, 0602.30, 0602.40 in 0602.90 Žive korenine se, skupaj z njihovim šavjem uvrščajo v ustrezne tarifne podštevilke. 06.03 REZANO CVETJE IN CVETNI BRSTI, PRIMERNI ZA ŠOPKE ALI ZA OKRAS, SVEŽE, POSUŠENO, POBARVANO, BELJENO, IMPREGNIRANO ALI DRUGAČE PRIPRAVLJENO 0603.10 - Sveže 0603.90 - Drugo Ta tarifna številka ne vključuje le nabrano (rezano) cvetje in cvetne popke, temveč tudi cvetne šopke, vence, košare s cvetjem in podobne izdelke, ki vsebujejo cvetje ali cvetne popke (npr. kitke cvetja ali cvetje za v gumbnico reverja). Pod pogojem, da imajo takšne kitke cvetja, cvetni šopki itd. bistveni značaj cvetličarskega blaga, ostajajo v tej tarifni številki tudi, v kolikor vsebujejo dodatke oz. pribor iz drugačnega materiala (npr. vrvice, okraske iz papirja ipd.) Tudi rezane drevesne veje, veje grmovja ali šibovja, štejejo za nabrano cvetje iz te tarifne številke, v kolikor so s cvetovi ali cvetnimi popki (npr. magnolija in nekatere vrste vrtnic). Ta tarifna številka izključuje cvetje, lističe in popke, ki se uporabljajo predvsem v parfumeriji, farmaciji ali pa za izdelavo insekticidov, fungicidov ali za podobne namene, vendar pod pogojem, da so dobavljene v stanju, neprimernem za kitke, cvetne šopke ali za podobne okrasne namene. (tar. št. 12.11). Ta tarifna številka prav tako izključuje kolaže in podobne dekorativne plošče iz tar. št. 97.01. 06.04 LISTJE, VEJE IN DRUGI DELI RASTLIN, BREZ CVETOV ALI CVETNIH BRSTOV, IN TRAVE, MAHOVI IN LIŠAJI, PRIMERNI ZA ŠOPKE ALI ZA OKRAS, SVEŽI, POSUŠENI, POBARVANI, BELJENI, IMPREGNIRANI ALI DRUGAČE PRI- PRAVLJENI 0604.10 - Mahovi in lišaji - Drugo: 0604.91 - - sveže 0604.99 - - drugo Ta tarifna številka ne vključuje le listje in vejice itd, temveč tudi šopke, vence, košare s cvetjem in podobne izdelke, ki vsebujejo dele dreves, grmov, šibovja ali drugih rastlin, ali pa izdelke, ki vsebujejo trave, mah in ali lišaje. V primeru, da imajo ti šopki itd. značaj cvetličarskega blaga, ostajajo v tej tarifni številki tudi, v kolikor vsebujejo dodatke iz drugačnega materiala (trakovi, žični okvirji ipd.). Blago iz te tarifne številke lahko vsebujo okrasne plodove. Vandar pa se izključujejo iz te tar. št., v kolikor vsebujejo tudi cvetje ali cvetne popke (tar. št. 06.03). Ta tarifna številka vključuje naravne novoletne jelke pod pogojem, da se evidentno neuporabne za presajanje (npr. da imajo odrezane korenine, uničen namakanjem v vrelo vodo. Ta tarifna števila izključuje šavje in dele šavja (vključno trave, mahove in lišaj) tistih rastlinskih vrst, ki se predvsem uporabljajo v parfumeriji, ali pa za izdelavo insekticidov, fungicidov ali v podobne namene (tar. št. 12.11) ali pa za pletilstvo (tar. št. 14.01) in pod pogojem, da se dobavljajo v stanju, neprimernem za okrasne namene. Tarifna številka izključuje tudi kolaže in podobne dekorativne plošče iz tar. št. 97.01. 7. POGLAVJE UŽITNE VRTNINE, NEKATERI KORENI IN GOMOLJI Opombe 1. To poglavje ne obsega proizvodov za krmo iz tar. št. 12.14. 2. Beseda &quot;vrtnine&quot; v tar. št. od 07.09 do 07.12 obsega užitne gobe, gomolike, olive, kapro, koper, bučke in buče, jajčevec, sladko koruzo (Zea mays var. saccharata), paprike iz rodu Capsicum ali iz rodu Pimenta, koperc (finokio), peteršilj, krebuljico, pehtran, krešo in majaron (Majorana hortensis ali Origanum majorana). 3. Tar. št. 07.12 obsega vse posušene vrtnine vrst, ki se uvrščajo v tar. št. 07.01 do 07.11, razen: a) posušenih stročnic v zrnu (tar. št. 07.13), b) sladke koruze v oblikah, navedenih v tar. št. 11.02 do 11.04, c) krompirjeve moke, prahu, zdroba in kosmičev (tar. št. 11.05) in d) moke, prahu in zdroba iz suhih stročnic iz tar. št. 07.13 (tar. št. 11.06). 4. Iz tega poglavja pa je izključena tudi suha, zdrobljena ali mleta paprika rodu Capsicum ali rodu Pimenta (tar. št. 09.04). SPLOŠNA DOLOČILA To poglavje vključuje vrtnine, vštevši izdelke, omenjene v opombi št. 2 k temu poglavju - sveže, ohlajene, zamrznjene (nekuhane ali kuhane na sopari ali v kropu), začasno konzervirane ali posušene (vštevši dehidrirane, evaporirane ali posušene z zamrzovanjem). Poudariti je treba, da se nekateri izmed teh izdelkov uporabljajo, kadar so posušeni ali v obliki prahu, kot snovi za aromatizacijo, vendar se kljub temu uvrščajo v tar. št. 07.12. Pojem &quot;ohlajeni&quot; označuje, da je temperatura običajno znižana na okoli 0 stopinj C - pod pogojem, da izdelek pri tej temperaturi še ne zmrzne. Za nekatere izdelke, kot je npr. krompir, pa velja, da so ohlajeni, kadar je njih temperatura znižana na +10 stopinj C in se na tej točki vzdržuje. Pojem &quot;zamrznjen&quot; označuje, da je izdelek ohlajen na temperaturo, ki je pod njegovim zmrzovališčem. Razen če se ne zahteva drugače, so vrtnine iz tega poglavja lahko cele, v rezinah, narezane, sesekljane, zmlete, nastrgane, olupljene ali oluščene. To poglavje prav tako vključuje nekatere gomolje z visoko vsebnostjo škroba in inulina - sveže ali posušene, cele ali v krhljih ali pa v obliki peleta. Vrtnine, ki se ne dobavljajo v stanju, ki ni opisano v katerikoli tarifni številki tega poglavja, se uvrščajo v poglavje 11 ali v oddelek IV. Primer: moka in zdrob stročnic in moka, zdrob, kosmiči, zrnca in peleti iz krompirja se uvrščajo v poglavje 11, vrtnine, pripravljene ali konzervirane s katerimkoli postopkom, ki ni predviden v tem poglavju, pa se uvrščajo v poglavje 20. Treba je poudariti, da homogenizacija kot taka ne vpliva, da bi se izdelek iz tega poglavja moral uvrščati kot preparat oz. kot izdelek iz poglavja 20. Poudariti je tudi treba, da vrtnine iz tega poglavja ostanejo uvrščene v tem poglavju celo, če se nahajajo v hermetično zaprtih posodah (npr. čebula v prahu ali v konzervah). Vendar pa se izdelki, ki se nahajajo v takšnih pakiranjih, največkrat pripravljeni ali konzervirani na način, ki ni predviden za tar. številke tega poglavja in so izključeni vsled tega dejstva (poglavje 20). Sveže ali posušene vrtnine se uvršča v to poglavje, neglede na namen uporabe (kot hrana, za seme, za sajenje, kot npr. krompir, čebula, šalotka, česen, stročnice). Vendar pa to poglavje ne vključuje vrtnin za razsad v stanju, primernem za presajanje (tar. št. 06.02). Razen izključitev, ki so že bile navedene v pripombah k temu poglavju, pa to poglavje izključuje še: a) rastlino in korenine cikorije (tar. št. 06.01 ali 12.12), b) nekatere rastlinske izdelke, ki se uporabljajo kot surovine v prehrambeni industriji, npr. žitarice (poglavje 10) in sladkorna pesa in sladkorni trs (tar. št.12.12 ) c). moko in zdrob iz korenin in gomoljev iz tar. št. 07.14 (tar. št. 11.06), d) nekatere rastline in dele rastlin (čeprav se včasih uporabljajo za prehrambene namene), na primer baziliko, borragino, izop (ožep), vse začimbe iz mete, rožmarina, rutice, žajblja ter posušene korenine čička (Articum lappa) (tar. št. 12.11), e) užitne morske alge in druge alge (tar. št. 12.12), f) kolerabo, svinjsko repo, korenjenice za živinsko krmo, seno, lucerna (alfaalfa), detelja, živinski ohrovt, lupine in grašice ter podobne izdelke za živinsko krmo (tar. št. 12.14) in g) vrhove sladkorne pese in korenčka (tar. št. 23.08). 07.01 KROMPIR - SVEŽI ALI OHLAJEN 0701.10 - Semenski 0701.90 - Drug Ta tarifna številka vključuje sveži ali ohlajeni krompir vseh vrste, razen sladkega iz tar. št. 07.14. Tarifna številka med drugim tudi vključuje semenski krompir, namenjen za seme in novi oz. mladi krompir. KOMENTAR K TARIFNI PODŠTEVILKI V smislu tarifne podštevilke 0701.10 označuje pojem &quot;semenski&quot; le krompir, katerega štejejo pristojni nacionalni organi namenjenega za setev. 07.02 PARADIŽNIK - SVEŽ ALI OHLAJEN Ta tarifna številka vključuje paradižnik vseh vrst, najsi bo svež ali ohlajen. 07.03 ČEBULA, ŠALOTKA, ČESEN, POR DRUGE UŽITNE ČEBULNICE, SVEŽA ALI OHLAJENA 0703.10 - Čebula in šalotka 0703.20 - Česen 0703.90 - Por in ostale čebulnice Ta tarifna skupina vključuje naslednjo skupino vrtnin, ki pripadajo vrsti čebule v svežem ali ohlajenem stanju: 1) čebulo (vštevši čebulo v vencih in mlado čebulo) in šalotko, 2) česen in 3) por in ostale čebulnice. 07.04 ZELJE, CVETAČA, KOLERABA, OHROVT IN DRUGE UŽITNE KAPUSNICE, SVEŽE ALI OHLAJENE 0704.10 - Cvetača in brokoli 0704.20 - Brstični ohrovt 0704.90 - Drugo Sveži ali ohlajeni izdelki te tarifne številke vključujejo: 1) cvetačo in brokoli (Brassica oleracea L. convar. bortrytis (L) Alef var. bortrytis L.), 2) brstični ohrovt in 3) ostale zeljnate vrtnine (npr. belo zelje, savojsko zelje, rdeče zelje, kitajsko zelje), ohrovt in druge listnate vrtnine, neglavnati brokoli (Brassica Oleracea L. convar. bortrytis (L.) Alef. var. italica Plenck) in druge neglavnate kapusnice ter kolerabo. Vendar pa ta tarifna številka izključuje ostale kapusnice v obliki korenov, npr. kolerabo iz tar. št. 07.06, živilsko repo iz tar. št. 12.14. 07.05 SOLATA (LACTUCA SATIVA) IN RADIČ (CICHORIUM SPP.) - SVEŽA ALI OHLAJENA - Solata: 0705.11 - - v glavicah 0705.19 - - druga - Radič: 0705.21 - - radič (Cichorium intybus var. foliosum) 0705.29 - - drug Ta tarifna številka vključuje sveže ali ohlajene solate (Lactuca sativa), izmed katerih je najpomembnejša glavnata solata. Ta tarifna številka poleg tega vključuje svež in ohlajen radič (Cichorium spp.), vštevši endivijo, katerih vrste so naslednje: 1) radič (Cichorium intybus var. foliosum), 2) eskarol radič (Cichorium endivia var. latifolia) in 3) polnocvetni radič, znan tudi kot endivija (Cichorium endivia var. crispa). Ta tarifna številka izključuje rastlino cikorije in korenino (tar. št. 06.01 ali 12.12) 07.06 KORENČEK, KOLERABA, REPA, RDEČA PESA, ZELENA, REDKEV IN DRUGE UŽITNE KORENOVKE, SVEŽE ALI OHLAJENE 0706.10 - Korenček, koleraba in repa 0706.90 - Drugo Sveže ali ohlajeno korenje iz te tarifne številke vključuje korenček, repo (belo repo), rdečo peso, kozjo brado, zeleno, korenčnice, redkvice, skrozonero, ren, kitajske artičoke (Stachys affinis) in pastinak (Pastinaca sativa). Ti izdelki ostanejo v tej tarifni številki tudi z ali brez svojih vrhov. Ta tarifna številka izključuje: a) zeleno iz tar. št. 07.09, b) začasno konzervirane korenine čička (tar. št. 07.11) in c) izdelke za živinsko krmo iz tar. št. 12.14. 07.07 KUMARE IN KUMARICE, SVEŽE ALI OHLAJENE Ta tarifna številka vključuje le sveže ali ohlajene kumare in kumarice. 07.08 STROČNICE V STROKIH ALI ZRNU - SVEŽE ALI OHLAJENE 0708.10 - Grah (Pisum sativium) 0708.20 - Fižol (Vigna spp., Phaseolus spp.) 0708.90 - Druge stročnice Stročnice iz te tarifne številke vključujejo: 1) grah (Pistum sativium), vštevši zeleni grah (mladi) in živinski grah, 2) fižol (Phaseolus spp., Vigna spp.), vštevši fižol lima in buter, fižol mung, fižol v užitnih strokih, ki se pojavlja pod raznimi imeni: ledvičasti fižol, francoski fižol, fižol-preklar itd. Stročnice iz te tar. številke vključujejo tudi cowpeas, vštevši t.i. črno oko, 3) bob (Vicia faba var. major), navadni bob (Vicia faba var equina ali var. minor) ter zumbul bob (Dolichos labab), 4) slani grah - čičerka (garbanzos), 5) sočivje in 6) seme guar. Ta tarifna številka izključuje: a) sojo v zrnu (tar. št. 12.01) in b) beli fižol (tar. št. 12.12). 07.09 DRUGE VRTNINE, SVEŽE ALI OHLAJENE 0709.10 - Okrogle artičoke 0709.20 - Beluši 0709.30 - Jajčevec 0709.40 - Zelena, razen gomoljne zelene - Užitne gobe in gomoljike 0709.51 - - užitne gobe 0709.52 - - gomoljike 0709.60 - Paprike rodu Capsicum ali rodu Pimenta 0709.70 - Špinača, novozelandska špinača in loboda (divja špinača) 0709.90 - Drugo Vrtnine iz te tarifne števlike vključujejo: 1) artičoke, 2) beluše, 3) modre jajčevce, 4) zelena, razen korenčne zelene iz tar. št. 07.06, 5) užitne gobe in gomoljike, 6) paprike rodu Capsicum ali rodu Pimenta, katere običajno imenujejo &quot;poper&quot;. Paprika rodu Capsicum variira od sladke (Capsicum annuum var. annuum) in je najblažja in največja iz rodu Capsicum in se je v zelenem ali zrelem stanju kot vrtnina v solatah, do pikantnejših paprik vrst Capsicum frutescens in Capsicum annuum, ki vključujejo čilske in čejenske popre in paprike. Te paprike se najpogosteje uporabljajo za začinjanje hrane. Plodovi rodu Pimenta vključujejo Jamajka poper (znan tudi kot klinčki, angleški poper in &quot;allspice&quot;). Tarifna številka ne vključuje teh izdelkov, kadar so posušeni, zdrobljeni ali zmleti (tar. št. 09.04), 7) špinačo, vštevši novozelandsko špinačo in lobodo, 8) sladkorno koruzo (Zea mays var. saccharata) v storžih ali v zrnju, 9) buče in bučke, 10) olive, 11) rman, užitne španske artičoke, navadni komarček, kapre in &quot;sorrel&quot;, 12) belo in rumeno repo (gumbo), 13) peteršilj, krebuljico, kačnik, kres (npr. vodni kres), šetraj (satureia hortensis), korijander, koper, majaron (Majorama hortensis ali Origanum majorana). Divji majaron (Origanum vulgare) je iz te tarifne številke izključen (tar. št. 12.11) in 14) bambusove korenine in sojini kalčki. Ta tarifna številka izključuje tudi užitne gomolje vrste Eleocharis dulcis ali Eleocharis tuberosa, običajno poznana kot &quot;Kitajski vodni kostanj&quot; (tar.št. 07.14). 07.10 VRTNINE (VŠTEVŠI BLANŠIRANE) - ZMRZNJENE 0710.10 - Krompir - Stročnice v zrnih ali strokih 0710.21 - - grah (Pisum sativum) 0710.22 - - stročji fižol in fižol (Vigna spp., Phaseolus spp.) 0710.29 - - drugo 0710.30 - Špinača, novozelandska špinača in loboda (divja špinača) 0710.40 - Sladka koruza 0710.80 - Druge vrtnine 0710.90 - Mešanice vrtnin Ta tarifna številka vključuje zamrznjene vrtnine, ki se, kadar so sveže, uvrščajo v tar. št. 07.01 do 07.09. Pojem &quot;zamrznjen&quot; je definiran v splošnih določilih komentarja k temu poglavju. Ta tarifna številka vključuje zamrznjene vrtnine, kar v industriji običajno dosežejo s postopkom hitrega zamrzovanja. Tak postopek se uporablja, da bi bil časovni interval maksimalne kristalizacije čim krajši. S tem se izognejo podiranju celične strukture, vrtnine pa zaradi tega v bistvu zadržijo svež videz potem, ko jih odmrznemo. Vrtnine, katerim pred zmrzovanjem dodajo sladkor ali sol ostaja v tej tarifni številki, prav tako tudi vrtnine, ki jih pred zamrznitvijo blanširajo. Vendar pa ta tarifna številka izključuje vrtnine, skuhane na drug način (poglavje 20), ali pripravljeno z drugimi sestavinami v smislu pripravljenih jedi (oddelek IV). Osnovne vrste vrtnin, ki se konzervirajo s postopkom zamrzovanja, so krompir, grah, beli fižol, špinača, sladka koruza, beluši, korenček in rdeča pesa. Ta tarifna številka vključuje mešanice zamrznjenih vrtnin. 07.11 VRTNINE, ZAČASNO KONZERVIRANE (Z ŽVEPLOVIM DIOKSIDOM, V SLANICI, ŽVEPLANI VODI ALI DRUGIH RAZTOPINAH ZA KONZERVIRANJE), VENDAR TAKŠNE NEPRIMERNE ZA TAKOJŠNJO PREHRANO 0711.10 - Čebula 0711.20 - Olive 0711.30 - Kapre 0711.40 - Kumare in kumarice 0711.90 - Druge vrtnine, mešanice vrtnin Ta tarifna številka vključuje vrtnine, ki so izpostavljene postopkom le vsled začasnega konzerviranja v času transporta ali skladiščenja, preden se uporabijo (npr. z žveplovim dioksidom, v slanici, žveplani vodi ali v drugih raztopinah za konzerviranje) in sicer pod pogojem, da so vrtnine neuporabne za takojšnjo uporabo v takšnem stanju. Vrtnine, razporejen v to tarifno številko, se ponavadi pakirajo v kadeh ali sodih in se uporabljajo pretežno kot surovina za predelavo. Glavne vrste so čebula, olive, kapre, paradižnik, kumare in kumarice. Ta tarifna številka pa izključuje blago, ki je bilo razen postopkom za začasno konzerviranje, izpostavljeno posebnim postopkom (npr. postopkom z raztopino sode bikarbone, z mlečno fermentacijo ipd.). To blago sodi v poglavje 20 (npr. olive, kislo zelje, kisle kumarice in stročji fižol). 07.12 SUŠENE VRTNINE, CELE, RAZREZANE V KOSE ALI MLETE, VENDAR NE NADALJE PRIPRAVLJANE 0712.20 - Čebula 0712.30 - Užitne gobe in gomoljike 0712.90 - Druge vrtnine; mešanice vrtnin Ta tarifna številka vključuje vrtnine iz tar. številk 07.01 do 07.09, ki so posušene (vštevši dehidrirane, evaporirane ali posušene z zamrzovanjem) - to je vrtnine, pri katerih je naravno vsebovana voda odstranjena z raznimi postopki. Glavne vrste vrtnin, katere se obdeluje oz. s katerimi se na ta način ravna, so krompir, čebula, užitne gobe in gomoljike, korenček, zelje in špinača. Te vrtnine se običajno pripravijo v obliki traku ali krhljev ene vrste, ali pa pomešano (za enolončnice). Ta tarifna številka vključuje tudi posušene zdrobljene vrtnine ali vrtnine v prahu, kot so npr. beluši, cvetača, peteršilj, krebuljica, čebula, česen in zelena. Uporabljajo se kot začimbe ali pri pripravi juh. Ta tarifna številka ne vključuje: a) posušene stročnice v zrnju (tar. št. 07.13), b) posušeno, zdrobljeno ali mleto papriko rodu Capsicum ali Pimenta (tar. št. 09.04), krompirjeve moke, krompirjevega zdroba, kosmiče, zrnca in pelete (tar. št. 11.05) ter moko in zdrob iz posušenih stročnic iz tar. št. 07.13 (tar. št. 11.06), c) preparate za začimbna sredstva in omake (tar. št. 21.03) in d) gotove juhe na osnovi posušenih vrtnin (tar. št. 21.04). 07.13 SUŠENE STROČNICE V ZRNU - OLUŠČENE ALI NEOLUŠČENE ALI ZDROBLJENE 0713.10 - Grah (Pisum sativum) 0713.20 - Čičerika (garbanzos) - Fižol (Vigna spp., Pahseolus spp.) 0713.31 - - fižol vrste Vigna mungo (L) Hepper ali Vigna radiata (L) Wilczek 0713.32 - - fižol, drobni rdeči (Adzuki, Phaseolus ali Vigna angularis) 0713.33 - - navadni fižol, vštevši beli (Phaesolus vulgaris) 0713.39 - - drug 0713.40 - Leča 0713.50 - Bob (Vicia faba var. major) in konjski bob (Vicia faba var. equina, Vicia faba var. minor) 0713.90 - Druge Ta tarifna številka vključuje stročnice iz tar. številke 07.08, ki so posušene in oluščene in vrst, ki se uporabljajo za prehrano ljudi in živali (npr. grah, slani grah garbanzos, mali rdeči fižol-adzuki, ostale vrste fižola, sočivje, bob, konjski bob, seme guar) in to tudi, če so namenjeni za seme (neglede na to, ali so z obdelavo s kemijskimi sredstvi postale neprimerne za prehrano ljudi) in če so namenjene za druge namene. Vrtnine so lahko izpostavljene zmerni toplotni obdelavi, predvsem zaradi zagotavljanja boljšega konzerviranja z aktiviranjem encimov (predvsem peroksidaze) in z odstranjevanjem dela vlage. Vendar pa takšna obdelava ne vpliva na notranji značaj kotiledona. Posušene stročnice iz te tar. številke so lahko natrgano ali pa so izven svojih strokov. Ta tarifna številka izključuje: a) moko in zdrob iz posušenih stročnic (tar. št. 11.06), b) sojo v zrnju (tar. št. 12.01), c) semena grašice (razen boba in konjskega boba) in lupine (tar. št. 12.09) in d) rožičevec (tar. št. 12.12). KOMENTAR K TARIFNI PODŠTEVILKI Tarifna podštevilka 0713.31 Ta tarifna podštevilka vključuje le fižol vrst Vigna mungo (L) Hepper, ki je znana tudi kot &quot;urd&quot; ali črni gram, in vrste Vigna radiata (L) Wilczek, znan tudi kot mung ali zeleni gram. Obe vrsti se na široko uporabljata pri proizvodnji fižola. 07.14 MANIOKA, TRSTIKASTA MARANTA (SAGO), SALEP, TOPINABMBUR, SLADKI KROMPIR IN PODOBNE KORENOVKE IN GOMOLJNICE Z VISOKIM DELEŽEM ŠKROBA ALI INULINA, SVEŽI, OHLAJENI, ZAMRZNJENI ALI POSUŠENI, CELI ALI RAZREZANI ALI V PELETIH; STRŽENI SAGOVEGA DREVESA 0714.10 - Manioka (cassava) 0714.20 - Sladki krompir 0714.90 - Drugo Ta tarifna številka vključuje gomolje in korenovke z visoko vsebnostjo škroba ali inulina, ki se uporabljajo tudi v proizvodnji hrane in industrijskih izdelkov. Vključuje tudi stržene sagovega drevesa. V nekaterih primerih se ti gomolji in korenje prav tako uporabljajo za prehrano ljudi in živali. Ta tarifna številka vključuje vse izdelke - sveže, ohlajene, zamrznjene ali posušene, cele ali v obliki krhljev ali pelet, ki so izdelani bodisi od koščkov (luskic) korenja ali gomoljev iz te tarifne številke, iz njihove moke ali pa iz zdroba iz tar. št. 11.06. Peleti se proizvajajo bodisi s pomočjo neposredne kompresije, bodisi z dodajanjem veziv (melase, koncentrirane žveplene kisline ipd.). Vsebnost dodanega veziva ne sme preseči 3% teže izdelka. Peleti manioke so lahko dezintegrirani, pa kljub temu ostajajo uvrščene v to tarifno številko pod pogojem, da so kot taki še razpoznavne. Peleti iz dezintegrirane manioke se lahko prepoznavajo z opazovanjem njihovih fizikalnih značilnosti, naprimer nehomogenosti na zlomljenih kosih peletov manioke, rjavkaste barve s črnimi točkicami, kosi vlaken so vidni s prostim očesom, v notranjosti so majhne količine silicijevega peska. Razen gomoljev in korenovk, ki so izrecno navedeni v poimenovanju te tarifne številke, vključuje ta številka še kuhano korenje in marmelade in užitne gomolje vrste Eleocharis dulcis, poznani kot &quot;kitajski vodni kostanj&quot;. Proizvodi iz te tarifne številke, ki so pripravljeni na drugačne načine, se uvrščajo v druga poglavja. Primeri: moka in zdrob v tar. št. 11.06, škrob v 1108 in tapioka v 19.03. Ta tarifna številka izključuje tudi žive gomolje ali georgine (tar. št. 06.01) in sveži in sušeni krompir (tar. št. 07.01 ali 07.12 - odvisno od primera. 8. POGLAVJE UŽITNO SADJE IN OREŠČKI; LUPINE AGRUMOV ALI DINJ IN LUBENIC OPOMBE 1. To poglavje ne obsega sadja in oreščkov, ki niso užitni. 2. Ohlajeno sadje in plodovi se uvrščajo v tiste tarifne številke kot ustrezno sveže sadje in plodovi. 3. Posušeno sadje ali plodovi iz tega poglavja so lahko delno dehidrirani ali obdelani za naslednje namene: (a) za dodatno konzerviranje ali stabiliziranje (npr. z zmerno toplotno obdelavo, žveplanjem, dodajanjem sorbinske kisline ali kalijevega sorbata), (b) za izboljšanje ali ohranjanje videza (npr. z dodajanjem rastlinskega olja ali manjših količin glukoznega sirupa), pod pogojem, da ohranijo značaj sušenega sadja ali plodov. SPLOŠNA DOLOČILA To poglavje vključuje sadje in lupine agrumov ali dinj (vštevši lubenice), ki je običajno namenjeno prehrani ljudi - bodisi v stanju v trenutku carinjenja, bodisi po predelavi. Sadje je lahko sveže (vštevši ohlajeno), zamrznjeno (vštevši predhodno kuhano v sopari ali v vreli vodi - blanširano, ali pa z vsebovanimi sladili) ali sušeno (vštevši dehidrirano, evaporirano ali posušeno z zamrzovanjem). Pod pogojem, da v takem stanju niso primerni za prehrano ljudi, je lahko začasno konzervirano (npr. z žveplovim dioksidom, v slanici, v žveplani vodi ali v drugih raztopinah za začasno konzerviranje). Pojem &quot;ohlajen&quot; označuje, da je temperatura izdelka zmanjšana običajno na okoli 0 stopinj C, ne da bi izdelek pri tem zamrznil. Nekateri izdelki, kot so npr. dinje in nekateri agrumi, pa štejejo za ohlajene že, ko je njihova temperatura zmanjšana na okoli +10 stopinj C in se vzdržuje na tej temperaturni točki. Pojem &quot;zamrznjen&quot; označuje, da je izdelek ohlajen na temperaturo, ki je nižja od zmrzovališča izdelka. Sadje iz tega poglavja je lahko celo, v krhljih, razrezano, razkoščičeno, pulpirano, nastrgano, oluščeno ali olupljeno. Poudariti je treba, da homogenizacija izdelkov kot taka ne vpliva na to, da bi bil izdelek iz tega poglavja uvrščen kot preparat oz. izdelek iz poglavja 20. Dodajanje manjših količin sladkorja ne vpliva na uvrščanje sadja v tem poglavju. To poglavje prav tako vključuje posušeno sadje (npr. datelji ali slive), katerih zunanjost je lahko prevlečena s tanko plastjo suhega naravnega sladkorja, ki daje sadju videz kandiranega sadja iz tar. št. 20.06. To poglavje pa ne vključuje določenega števila rastlinskih izdelkov, ki so podrobneje zajeti v drugih poglavjih, čeprav nekateri izmed njih po botaničnih razvrstitvah sodijo med sadje, npr: a) olive, paradižnik, kumare, kumarice, buče, modri jajčevec, paprika rodov Capsicum in Pimenta itd. (7. poglavje), b) kavo, vanilin, brinove jagode in druge izdelke iz 9. poglavja, c) kikiriki in ostale oljne plodove, sadje, ki se uporablja predvsem v farmaciji ali v parfumeriji, nadalje seme rožičevca, koščice marelice ali podobnega sadja (12. poglavje) in d) kakav v zrnju (tar. št. 18.01). To poglavje izključuje še: 1. sadno moko, zdrob ali prah (tar. št. 11.06), 2. užitno sadje in skorje dinje in užitnih agrumov, ki so pripravljeni ali konzervirani na drugače način od predhodno opisanega (20. poglavje) npr. sadne pulpe sterilizirane (tar. št. 20.08) in 3. praženo ali pečeno sadje (npr. kostanji, mandlji, fige), vštevši mleto sadje, ki se uporabljajo predvsem kot kavni nadomestki (tar. št. 21.01). Poudariti je treba, da ostane sadje iz tega poglavja v njem tudi, v kolikor se nahaja v hermetično zaprtih pakiranjih (npr. suhe slive, posušeno koščičasto sadje ipd.). Vendar pa so izdelki, ki se nahajajo v takšnih pakiranjih, največkrat pripravljeni ali konzervirani drugače, kot pa je predvideno v tarifnih številkah tega poglavja in so izključeni (20.poglavje). 08.01 KOKOSOV OREHI, BRAZILSKI OREHI IN AKAŽU (INDIJSKI) OREHI - SVEŽI ALI SUH, OLUŠČENI ALI NEOLUŠČENI 0801.10 - Kokosov oreh 0801.20 - Brazilski oreh 0801.30 - Akažu (indijski) Ta tarifna številka vključuje posušeni kokosov oreh, to je posušeno in razrezano meso kokosovega oreha, vendar izključuje koper, t.j. posušeno meso ploda kokosovega oreha, ki se uporablja za stiskanje kokosovega olja in ni primerno za prehrano ljudi (tar. št. 12.03). 08.02 DRUGO LUPINASTO SADJE, SVEŽE ALI SUHO, OLUŠČENO ALI NEOLUŠČENO - Mandeljni: 0802.11 - - neoluščeni 0802.12 - - oluščeni - Lešniki (Corylus spp.): 0802.21 - - neoluščeni 0802.22 - - oluščeni - Navadni orehi: 0802.31 - - neoluščeni 0802.32 - - oluščeni 0802.40 - - Kostanji (Castanca spp.) 0802.50 - - Pistacije 0802.90 -Drugo Glavno jedrčasto sadje iz te tarifne številke so mandlji (sladki in grenki), lešniki, navadni orehi, kostanji (Castanca spp.), pistacije, pikasti orehi, in jedrca borove šiške (semena Pinus pinea). Ta tarifna številka vključuje tudi areka (betel) oreh, ki se uporablja predvsem za žvečenje, in pa cola oreh, ki se uporablja tako za žvečenje, kot osnova za proizvodnjo pijač in užiten orehu podoben Trapa natans, včasih imenovan kot &quot;vodni kostanj&quot;. Ta tarifna številka ne vključuje: a) užitne gomolje vrste Eleocharis tuberosa ali Eleocharis dulcis, običajno poznan kot &quot;Kitajski vodni kostanj&quot; (tar.št. 07.14) b) lupin oreha in mandljev (tar. št. 14.04), c) kikiriki (tar. št. 12.01), praženi kikiriki in kikirikijevo maslo (tar. št. 20.08) in d) divji kostanj (Aescelus hippocastanum) (tar. št. 23.08). 08.03 BANANE, VKLJUČNO RAJSKE SMOKVE, SVEŽE ALI SUHE Ta tarifna številka vključuje le užitno sadje rodu Musa. 08.04 DATELJNI, FIGE, ANANAS, AVOKADO, GUAVA, MANGO IN MANGUSTA - SVEŽI ALI SUHI 0804.10 - Dateljni 0804.20 - Fige 0804.30 - Ananas 0804.40 - Avokado 0804.50 - Guava, mango in magusta V smislu te tarifne številke označuje pojem &quot;fige&quot; le sadje vrste Ficus carica, vštevši tisto, ki se uporablja za destilacijo. Ta tarifna številka ne vključuje kaktusnih fig (bodičaste hruške), ki se uvrščajo v tar. št. 08.10. 08.05 AGRUMI, SVEŽI ALI SUHI 0805.10 - Pomaranče 0805.20 - Mandarine (vštevši tangerinke in satsuma mandarine; klementine, wilking in podobni hibridi agrumov) 0805.30 - Limone (Citrus limun, Citrus limonum) in limete (Citrus aurantifolia) 0805.40 - Grenivka 0805.90 - Drugo Pojem &quot;agrumi&quot; označuje med drugim sladke ali grenke (seviljske) pomaranče, mandarine (vštevši tangirske in sadsamas mandarine, klementine, vilking in podobne hibride agrumov, nadalje označuje limone (Citrus limun, Citrus limonum), in citrone (Citrus aurantofolia), grenivke (vključno &quot;pomelo&quot;), &quot;citrons&quot;, &quot;kumquats&quot; in bergamote. Ta tarifna številka vključuje tudi majhne zelene plodove pomaranče in limone, ki se uporabljajo za konzerviranje. Ta tarifna številka izključuje: a) lupine agrumov (tar. št. 08.14) in b) grahaste pomaranče ali &quot;oranžete&quot; - to je neužitno sadje, ki odpade še nezrelo takoj, ko drevo ocveti in se zbira posušeno zaradi ekstrakcije eteričnega olja (majhna zrnca) (tar. št. 12.11). 08.06 GROZDJE, SVEŽE ALI SUHO 0806.10 - Sveže 0806.20 - Suho Ta tarifna številka vključuje sveže grozdje, namenjeno desertiranju ali za proizvodnjo vin (vštevši grozdje, grobo pakirano v sodih) in ki je pridelano na odprtem prostoru ali v steklenjakih. Ta tarifna številka vključuje tudi posušeno t.i. brezsemno grozdje, katerega najpomembnejše vrste so sultanina, Izmir in Thompson, in pa veliko grozdje brez pešk, kot je Muškat, Malaga, Denia, Damask, Lexir ali Gordo posušeno grozdje. 08.07 DINJE, LUBENICE IN PAPAJA, SVEŽE 0807.10 - Dinje in lubenice 0807.20 - Papaja Ta tar. številka vključuje dinje vrste Citrullus vulgaris ali Cucumis melo, vštevši med drugim lubenice, &quot;citron&quot;, dinja (za konzerviranje), mišičaste dinje, žiraste dinje, dinje casaba in medene dinje. Ta tar. številka vključuje tudi sadje vrst Carica papaya, znane kot paposi in papaje. Vendar pa ta tar. številka izključuje sadje vrst Asamina triloba, v angleško govorečih deželah znano kot paposi (tar. št. 08.10). 08.08 JABOLKA, HRUŠKE IN KUTINE, SVEŽE 0808.10 - Jabolka 0808.20 - Hruške in kutine Jabolka in hruške se v to tarifno številko uvrščajo neglede na to, ali so primerne za poobedek, za proizvodnjo pijače (npr. jabolčnika, hruškovca) ali pa za industrijske namene) (npr. za proizvodnjo paste, marmelade in jabolčnega želeja), ali pa so namenjeni za ekstrakcijo pektina. Kutine uporabljajo večinoma za proizvodnjo marmelad in želeja. 08.09 MARELICE, ČEŠNJE IN VIŠNJE, BRESKVE (VKLJUČNO Z NEKTARINAMI), SLIVE, TRNULJE, SVEŽE 0809.10 - Marelice 0809.20 - Češnje in višnje 0809.30 - Breskve, vključno z nektarinami 0809.40 - Slive in trnulje Ta tarifna številka vključuje marelice, vse vrste češenj in višenj (velike bele češnje, dežnikasta višnja itd.), breskve (vštevši nektarine), slive vseh vrst (ringlo, mirabele, bardakalije itd...) in trnulje. 08.10 DRUGO SADJE, SVEŽE 0810.10 - Jagode 0810.20 - Maline, robide, murve in rubus ursinus (križanec med robido in malino) 0810.30 - Črni, beli in rdeči ribez in kosmulje 0810.40 - Brusnice, borovnice in drugo sadje rodu Vaccinium 0810.50 - Kivi (Actinidia chinesis Planch.) 0810.90 - Drugo Ta tarifna številka vključuje vse vrste užitnega sadja, ki se ne uvršča v katergakoli izmed predhodnih številk tega poglavja in ki ni vključeno v druga poglavja te nomenklature (glej izključitve v splošnih določilih tega poglavja). Ta tarifna številka vključuje: 1) jagode, 2) maline, robide, murve in rubis usrinus, 3) črni, beli in rdeči ribez in kosmulje, 4) brusnice, borovnice, jagode mirte in drugo sadje rodu Vaccinium in 5) boysenberries, jerebike, bezgove jagode, sapodilo (vrsta nešplje), granatna jabolka, kaktusne fige (bodičaste hruške), šipek, kaki, čičimak, nešplje, &quot;longans&quot; (križanec med malino in kupino), liči, kivi (Actinidia chinensis Planch. ali Actinidia deliciosa), &quot;soursops&quot;, &quot;sweetsops&quot; in sadje vrste Asimina triloba, znano kot papaja. Ta tarifna številka izključuje brinove jagode (tar. št. 09.09). 08.11 SADJE IN OREŠČKI, NEKUHANI ALI KUHANI V VODI ALI SOPARI, ZAMRZNJENI, KI VSEBUJEJO DODANI SLADKOR ALI DRUGA SLADILA ALI NE VSEBUJEJO DODANEGA SLADKORJA OZ. SLADIL 0811.10 - Jagode 0811.20 - Maline, robide, murve, rubis ursinus, črni, beli ali rdeči ribez ter kosmulje 0811.90 - Drugo Ta tarifna številka vključuje zamrznjeno sadje, vštevši koščičasto, ki se, kadar je sveže ali ohlajeno, uvršča v predhodne tarifne številke tega poglavja (glede pomena pojmov &quot;ohlajeno&quot; in &quot;zamrznjeno&quot; glej splošna določila komentarja k temu poglavju). Sadje, vštevši tudi koščičasto, pred zamrznitvijo kuhano na sopari ali v vreli vodi, ostane v tej tarifni številki. Zamrznjeno sadje, vštevši koščičasto, ki je pred zamrznitvijo kuhano na druge načine, pa se iz te tar. številke izključuje (poglavje 20). Zamrznjeno sadje, vštevši koščičasto sadje, kateremu je dodan sladkor ali druga sladila, ta tarifna številka prav tako vključuje. Sladkor učinkuje tako, da preprečuje oziroma zavira proces oksidacije in na ta način preprečuje spremembo barve sadja, do katere bi po odmrzovanju prišlo. Proizvodom iz te tar. številke je lahko dodana sol. 08.12 SADJE IN PLODOVI, ZAČASNO KONZERVIRANI (NPR. Z ŽVEPLOVIM DIOKSIDOM, V SLANICI ALI V DRUGIH RAZTOPINAH ZA KONZERVIRANJE), VENDAR V TAKŠNEM STANJU, NEUSTREZNI ZA TAKOJŠNJO PREHRANO 0812.10 - Češnje in višnje 0812.20 - Jagode 0812.90 - Drugo Ta tarifna številka vključuje sadje, vštevši koščičasto (blanširano ali poparjeno) pod pogojem, da je neprimerno za takojšnjo prehrano in ki je bilo izpostavljeno postopkom izključno zaradi začasnega konzerviranja v času transporta ali skladiščenja pred uporabo. (npr. z žveplovim dioksidom, v slanici, v žveplani vodi ali v drugih raztopinah za konzerviranje). Taki izdelki se uporabljajo predvsem v prehrambeni industriji (v proizvodnji marmelade, kandiranega sadja itd.). Najpogosteje se v takem stanju nahajajo češnje, višnje, jagode, pomaranče, limone, marelice in slive ringlo. Ti izdelki so običajno pakirani v sodih, odprtih zabojih in podobnih posodah. 08.13 SADJE, SUHO, RAZEN TISTEGA, KI SE UVRŠČA V TAR. ŠT. OD 0801 DO 0806; MEŠANICE LUPINASTEGA ALI SUHEGA SADJA IZ TEGA POGLAVJA 0813.10 - Marelice 0813.20 - Slive 0813.30 - Jabolka 0813.40 - Drugo sadje 0813.50 - Mešanice lupinastega ali suhega sadja iz tega poglavja A) Suho sadje Ta tarifna številka vključuje suho sadje, ki se v svežem stanju uvršča v tar. št. od 08.07 do 08.10. Suho sadje se pridobiva z neposrednim sušenjem na soncu ali z industrijskim postopkom (npr. v tunelskih sušilnicah). Sadje, ki ga najpogosteje predelujejo na ta način, so marelice, slive, breskve, jabolka in hruške. Suha jabolka in hruške se uporabljajo za proizvodnjo jabolčnika ali hruškovca, pa tudi v kulinarične namene. Z izjemo sliv, se sadje navadno razpolovi ali nareže v krhlje, razkoščiči, se mu izlušči jedrce ali semena. Suho sadje se lahko dobavlja v obliki krhljev ali ploščic, posebno še marelice in slive - posušene ali evaporirane. Ta tarifna številka vključuje stroke tamarinde, t.j. indijske palme, vključuje tudi njeno notranjo gmoto, vendar brez dodanega sladkorja ali drugih sladil in, če ni bila izpostavljena drugim postopkom, lahko z ali brez semen, stroka ali koščkov endokarpija. B) Mešanice koščičastega ali posušenega sadja Ta tarifna številka vključuje vse mešanice koščičastega sadja ali mešanice suhega sadja iz tega poglavja, vštevši mešanice koščičastega sadja in mešanice suhega sadja, ki se uvrščajo v isto tarifno številko. Tarifna številka vključuje tudi mešanice svežega ali surovega jedrčastega sadja s suhim sadjem. Te mešanice se pogosto dobavljajo v škatlah, celofanskih zavojih ipd. Določeno suho sadje ali mešanice suhega sadja iz te tarifne številke so lahko pripravljene (npr. v vrečkah) za proizvodnjo herbalnih infuzij ali herbalnih čajev. Taki izdelki se uvrščajo v to tarifno številko. Ta tarifna številka pa izključuje izdelke, sestavljene iz mešanic ene ali več vrst suhega sadja iz te tar. št. z rastlinami ali deli rastlin iz drugih poglavij ali z drugimi snovmi, kot so izvlečki ene ali več vrst rastlin (v glavnem tar. št. 21.06). 08.14 LUPINE AGRUMOV ALI DINJ IN LUBENIC, SVEŽE, ZAMRZNJENE, SUHE ALI ZAČASNO KONZERVIRANE V SLANICI, ŽVEPLANI VODI ALI V DRUGIH RAZTOPINAH ZA KONZERVIRANJE Olupki agrumov, ki se najpogosteje uporabljajo v prehrambene namene, so olupki pomaranče (vštevši olupki grenke ali seviljske pomaranče), limone in citrone. Ti olupki se uporabljajo predvsem v proizvodnji kandiranih olupkov ali za ekstrakcijo eteričnih olj. Ta tarifna številka izključuje olupke v prahu (tar. št. 11.06) in kandirane olupke (tar. št. 20.06). 9. POGLAVJE KAVA, ČAJ, MATE ČAJ IN ZAČIMBE OPOMBI 1. Mešanice proizvodov iz tar. št. 09.04 do 09.10 se uvrščajo takole: (a) mešanice dveh ali več proizvodov iz iste tarifne številke se uvrstijo v to tarifno številko; (b) mešanice dveh ali več proizvodov iz različnih tarifnih številk se uvrstijo v tar. št. 09.10. Druge snovi, dodane proizvodom iz tar. št. 09.04. do 09.10 (ali mešanicam, navedenim pod (a) in (b) v prejšnjem odstavku), ne vplivajo na njihovo uvrstitev, če dobljene mešanice obdržijo bistven značaj blaga, ki se uvršča v te tarifne številke. Sicer se te mešanice ne uvrščajo v to poglavje; mešanice, ki so sestavljene iz mešanih začimb ali mešanih kombiniranih začimb, se uvrščajo v tar. št. 21.03. 2. To poglavje ne vključuje popra vrste Piper cubeba niti drugih proizvodov iz tar. št. 12.11. SPLOŠNA DOLOČILA To poglavje vključuje: 1) kavo, čaj in mate čaj, 2) začimbe, npr. skupino rastlinskih izdelkov, vštevši semenje itd, ki so bogati z eteričnimi olji in aromatskimi sestavki in ki se, zaradi njihovega značilnega okusa, najpogosteje uporabljajo kot začimbna sredstva. Ti izdelki so lahko celi, zdrobljeni ali v prahu. Glede razvrščanja mešanic izdelkov iz tar. št. od 09.04 do 09.10 glej opombo 1 k temu poglavju. Skladno z določili te opombe pa dodajanje drugih snovi izdelkom iz tar. številk od 09.04 do 09.10 ne bo vplivalo na njihovo uvrščanje - vendar pod pogojem, da dobljene mešanice zadržijo značaj blaga, ki je uvrščeno v te tarifne številke. To se nanaša predvsem na začimbe in mešanice začimb, ki vsebujejo naslednje dodatke: a) razredčila (nosilci doziranja), dodane, da bi bilo doziranje začimbe lažje in da bi bila njena razporejenost po izdelku enakomerna (moka žitaric, mleti prepečenec, dekstroza itd.), b) živilska barvila (npr. ksantofil) , c) izdelke, dodane zaradi intenziviranja okusa začimbe (sinergisti), kot je npr. natrijev glutamat in d) snovi, kot je sol ali dodani kemični antioksidanti, ki se običajno dodajajo v majhnih količinah zaradi konzerviranja in podaljšanja aromatičnih lastnosti. Začimbe, vštevši mešanice začimb, ki vsebujejo dodane snovi iz drugih poglavij in imajo tudi same aromatske in začinske lastnosti, ostanejo uvrščeni v tem poglavju, vendar pod pogojem da dodane količine ne vplivajo na bistveni značaj mešanice kot začimbe. To poglavje prav tako vključuje mešanice iz rastlin, njihovih delov, semen ali plodov (celih, razrezanih, zdrobljenih, zmletih ali v obliki prahu), ki se uvrščajo v različna poglavja (npr. v 7., 9., 11. in 12. poglavje) in ki se uporabljajo za aromatiziranje pijač ali za pripravo ekstraktov za proizvodnjo pijač: 1) v kolikor mešanici daje bistveni značaj ena ali več vrst iz katerekoli posamezne tarifne številke med 09.04 in 09.10 (odvisno od primera), 2) v kolikor mešanici daje bistveni značaj mešanica začimb iz dveh ali več tar. številk med 09.04 in 09.10 (tar. št. 09.10). Vendar pa to poglavje izključuje mešanice, katerim vrste, navedene v zgornjem odstavku pod 1) in 2) ne dajejo bistvenega značaja (tar. št. 21.06). To poglavje izključuje tudi: a) zelenjavo (npr. peteršilj, krebuljica, kačnik, sladki majaron, korijander in koper) iz 7. poglavja, b) gorčično seme (tar. št. 12.07); gorčično moko - nepripravljeno ali pripravljeno (tar. št. 21.03), c) hmelj (tar. št. 12.10), d) nekatere plodove, semenje in dele rastlin, ki so sicer uporabni kot začimbe, se pa zelo pogosto uporabljajo v parfumeriji ali v medicini (tar. št. 12.11) (npr. cimetovi stroki, rožmarin, divji majaron, bazilika, boraga, užitni ožepek, vse vrste poprove mete ali griževca, in saga) in e) mešane začimbe in začinska sredstva (tar. št. 21.03.). 09.01 KAVA - PRAŽENA ALI NEPRAŽENA, Z ALI BREZ KOFEINA; LUPINE IN KOŽICE KAVE; KAVNI NADOMESTKI, KI VSEBUJEJO KAKRŠEN KOLI ODSTOTEK KAVE - Kava, nepražena: 0901.11 - - s kofeinom 0901.12 - - brez kofeina - Kava, pražena 0901.21 - - s kofeinom 0901.22 - - brez kofeina 0901.90 - - Drugo Ta tarifna številka vključuje: 1) surovo kavo v vseh oblikah, to je v hlebčkih, kot je obrana z grmov, v zrnih, v semenih z grenko kožico; v zrnih ali semenih z odstranjeno kožico, 2) kavo, iz katere je kofein izvlečen z namakanjem surovih zrn kave v raznih topilih, 3) praženo kavo (s kofeinom ali brez njega) - mleto ali nezmleto, 4) lupinice in kožice kave in 5) kavni nadomestki, ki v kakršnemkoli odstotku vsebujejo kavo. Ta tarifna številka izključuje: a) kavni vosek (tar. št. 15.21), b) kavne ekstrakte, esence in koncentrate (včasih jih imenujejo instanti), in preparate na osnovi teh ekstraktov, esenc in koncentratov; praženi kavni nadomestki, ki ne vsebujejo kave (tar. št. 21.01) in c) kofein, alkaloid v kavi (tar. št. 29.39). 09.02 ČAJ, PRAVI, AROMATIZIRAN ALI NE 0902.10 - Zeleni čaj (nefermentiran) v zavitkih do vključno 3 kg 0902.20 - Drug zeleni čaj (nefermentiran) 0902.30 - Črni čaj (fermentiran) in delno fermentiran čaj, v zavitkih do vključno 3 kg 0902.40 - Drug črni čaj (fermentiran) in drug delno fermentirani čaj Te tarifne številke vključujejo razne vrste čajev, ki izhaja iz grma botaničnega rodu Thea. Predelava zelenega čaja je v bistvu sestavljena iz segrevanja svežih listov čaja, njihovega zavijanja in sušenja. Pri črnem čaju se listi zavijajo in fermentirajo, še preden so popolnoma pečeni ali posušeni. Ta tarifna številka vključuje tudi delno fermentiran čaj, npr. &quot;Oolong&quot; čaj. Ta tarifna številka vključuje cvetove, popke in ostanke čaja, pa tudi čaj v prahu (iz listja, cvetov in ostalega), ki je aglomeriran v kroglice ali tabletke. V to tar. številko spada tudi čaj, aromatiziran s pomočjo vrenja (npr. med fermentacijo), z dodajanjem nekaterih olj (npr. olja limon ali bergamota), z umetnimi aromami (ti so lahko v kristalni obliki ali v obliki prahu) ali pa z deli raznih drugih aromatskih rastlin ali sadežev (kot npr. z jasminovimi cvetovi, s posušenimi krhlji ali lupinami pomaranče). V to tarifno številko je uvrščen tudi čaj brez teina, vendar pa je sam tein (ali kofein) izključen (tar. št. 29.39). Ta tarifna številka prav tako izključuje izdelke, ki niso pridobljeni iz grma rodu Thea in katere včasih imenujejo &quot;čaj&quot;, npr.: a) mate čaj (paragvajski čaj) (tar. št. 09.03), b) izdelke za izdelavo rastlinskih infuzij ali rastlinskih &quot;čajev&quot;. Ti izdelki se uvrščajo npr. v tar. št. 08.13, 09.09, 12.11 in 21.06, c) ginseng &quot;čaj&quot; (mešanica ekstrakta ginsenga in laktoze ali glukoze) (tar. št. 21.06). 09.03 MATE ČAJ Mate - čaj sestoji iz suhega listja grmaste zimzelene rastline iz družine bodik, ki raste v Južni Ameriki, Včasih je znan pod imenom &quot;paragvajski čaj&quot; ali &quot;jezuitski čaj&quot;. Mate - čaj se uporablja pripravo pijač z zelo malo teina (kofeina). 09.04 POPER RODU &quot;PIPER&quot;, SUHA, ZDROBLJENA ALI ZMLETA PAPRIKA RODU CAPSICUM ALI PIMENTA - Poper 0904.11 - - nezdrobljen ali nezmlet 0904.12 - - zdrobljen ali zmlet 0904.20 - Paprika rodu Capsicum ali Pimenta - suha, zdrobljena ali zmleta 1) Poper rodu &quot;Piper&quot; Ta pojem vključuje zrnje ali plodove vseh rastlin popra iz družine Piper, izvzemši poper vrste Piper cubeba (tar. št. 12.11). Osnovna trgovska vrsta je poper vrste Piper nigrum, ki se pojavlja v obliki črnega in belega popra. Črni poper v zrnih se pridobiva iz nezrelih plodov, katere sušijo na soncu ali jih prekajujejo, ponekod predhodno poper poparijo v vreli vodi. Beli poper se prideluje - pripravlja iz skoraj zrelih plodov, iz katerega izločijo sredico (meso) in zunanjo ovojnico zgolj s kisanjem ali slabim prevrevanjem. Beli poper pogosto pridelujejo z luščenjem zunanjih delov črnega popra. Beli poper (v bistvu je rumenkastosive barve), ni tako oster kot črni. Podolgovati poper (Piper longum) je posebna vrsta popra. Ta tarifna številka vključuje tudi poprov prah in njegove odpadke. Določeni izdelki se popolnoma napačno imenujejo poper - v bistvu so pimenti, npr. turški, indijdki, španski, čejenski in jamajški poper. 2) Posušeni, zdrobljeni in mleti plodovi rodu Capsicum ali Pimenta Plodovi rodov Capsicum pretežno pripadajo vrstama Capsicum frutescens in Capsicum annuum ter vključujeta dve glavni skupini: &quot;čilski&quot; poper in papriko. Obstajajo razne vrste (čejenski poper, Sierra Leone in zanzibarski poper, španska in madžarska paprika itd.). Med Pimente sodi jamajški poper (poznan tudi kot razklani poper - nageljnove žbice, angleški poper in najkvirc). Skupna značilnost teh plodov je oster in močan okus, ki vnema in je dolgotrajen. Obstajajo pa tudi druge vrste rodu Capsicum, ki niso ostre (npr. Capsicum annuum grossum). Ta tarifna številka izključuje nezdrobljene ali nemlete sveže plodove rodov Capsicum ali Pimenta (tar. št. 07.09). 09.05 VANILIJA To je plod (ali zrno) rastline - plazilke iz družine orhidej. Je črnkaste barve in zelo aromatična. Obstajata dve vrsti vanilije - dolga in kratka, pa tudi neka vanilija zelo slabe kvalitete, znana kot &quot;vanillon&quot; (Vanilla pompona), ki je mehka, skoraj viskozna in vselej odprta. Ta tarifna številka ne vključuje: a) vanilijevih oljnih smol (včasih dobro znanih pod imenom &quot;vanilijev rezinoid&quot; ali &quot;vanilijev ekstrakt&quot; (tar. št. 13.02) b) vanilijevega sladkorja (tar. št. 17.01 ali 17.02), c) dišavnega vanilina (tar. št. 29.12). 09.06 CIMET IN SKORJA CIMETOVEGA DREVESA: 0906.10 - Nezdrobljen in nezmlet 0906.20 - Zdrobljen ali zmlet Cimet je notranja skorja mladih vejic drevesa iz družine Laurus. Cejlonski cimet, imenovan tudi fini cimet, so običajno uvaža v svežnjih bledih in skupaj zavitih trakov skorje. Kitajski ali navadni cimet je oblikovan iz debelih slojev skorje z rjavimi šekami in se najpogosteje uvaža v enoslojnih rolah. Ta tarifna številka vključuje tudi posušene in presejani cvetovi cimetovega drevesa, in sicer v obliki palčk, katerih dolžina ne presega 1 cm. Potem, ko so zmleti, jih pomešajo s cimetom. Ta tarifna številka vključuje tudi odpadke od cimeta, znane kot &quot;iveri&quot; in ki se uporabljajo predvsem za proizvodnjo cimetove esence. V to tar, številko se uvrščajo tudi cimetovi plodovi. 09.07 KLINČKI (CELI PLODOVI, POPKI IN PECLJI) Ta tarifna številka vključuje: 1) cele plodove klinčkov, ki imajo značilen okus in vonj klinčkov, čeravno ne tako izrazit, 2) klinčke (cvetovi drevesa klinčkov, obrani pred dozoritvijo in posušeni na na soncu in 3) fine sivkaste, zelo dišeče peclje cvetov klinčkov. Ta tarifna številka izključuje skorjo in liste klinčkov (tar. št. 12.11). 09.08 MUŠKATNI OREŠČEK, MACIS IN KARDAMOM: 0908.10 - Muškatni oreh 0908.20 - Macis 0908.30 - Kardamom Ta tarifna številka vključuje: a) Muškatni orešček - okrogel ali podolgovat, oluščen ali neoluščen, b) Macis je kožica muškatnega oreščka, ki se nahaja med lupino in jedrom. Ta snov, ki je razrezana na trakove, ima enako lastnosti kot muškatni orešček, le da še izrazitejše. Kadar je svež, je rdeč, vendar s časom porumeni in postaja lomljiv in motno prozoren. Nekateri macisi so celo beli. c) Kardamomi vključujejo: 1) Kardamome v grozdih - tako se imenujejo, saj ta vrsta raste zbita v grozdih, ki se včasih dobavljajo celi. Vendar se kardamomu pogosteje dobavljajo kot posamezni orehi velikosti grozdne jagode. Orehi so belkasti, okroglasti, s tremi zunanjimi ploskvami, lahki in kožnati, notranjost pa je razdeljena v tri prekate. Vsebujejo mnogo aromatičnih semen grenkega in trpkega okusa. 2) Male in srednje kardamome, ki so po strukturi podobni onim v grozdih, le da so bolj trikotni in podolgovati. 3) Velike kardamome, ki so trikotni in dolgi od 27 do 40 mm. 4) Malguetta poper ali &quot;rajsko zrnje&quot; (Aframomum melegueta). Ta se dobavlja skoraj vedno oluščen, v obliki majhnih, oglatih in podolgovatih zrn, ki se svetijo, kot da bi bila premazana z lakom, čeprav je njihova površina hrapava. So brez vonja, so pa grenkega in ostrega okusa, podobnega popru. 09.09 SEME JANEŽA, BADIJANA, KOMORAČA, KORIJANDRA, KUMINA, KUMINE; BRINOVE JAGODE 0909.10 - Seme janeža in badijana 0909.20 - Seme korijandra 0909.30 - Seme orientalske kumine (Cuminum Cyminum L.) 0909.40 - Seme kumine (Carum carri) 0909.50 - Seme komarčka in brinove jagode Ti plodovi ali semena se uporabljajo kot začimbe, v industrijske namene (npr. v destilerijah) in v medicinske namene. V to tarifno številko se uvrščajo tudi, če so pripravljeni (npr. v vrečkah)za proizvodnjo rastlinskih infuzij ali rastlinskih &quot;čajev&quot;, npr. janeževo seme. Janeževo seme, navedeno v tej tar. številki, je zeleni janež in je seme jajčaste oblike, progasto-podolgovato in zelo značilnega vonja ter aromatičnega okusa. Badijan je zvezdasti janež. Seme korijandra, kumin in kumina so semena nekaterih vrst rastlin, podobnih ščitonoscem; uporabljajo se v proizvodnji likerjev. Seme komorača, ki se pridobiva iz kulinarične rastline, je lahko temnosiv, iz njega veje močan in prijeten vonj. Lahko je tudi svetlozeleno in takrat je zelo individualnega in prijetnega vonja. Brinove jagode so popolnoma temnorjave, komajda vidno škraltnomodro okrašene in prekrite s smolastim prahom. Njihovo meso je rdečkasto in aromatično, ostrega in nekoliko sladkobnega okusa. V njem se nahajajo tri majhna, zelo trda semena. Brinove jagode se uporabljajo za aromatizacijo različnih alkoholnih pijač (npr. gin), kislega zelja in raznih prehrambenih artiklov, pa tudi za ekstrakcijo eteričnih olj. 09.10 INGVER, ŽAFRAN, KURKUMA, MATERINA DUŠICA, LOVORJEV LIST, CURRY IN DRUGE ZAČIMBE 0910.10 - Ingver 0910.20 - Žafran 0910.30 - Kurkuma 0910.40 - Materina dušica; lovorjev list 0910.50 - Curry - Duge začimbe 0910.91 - - mešanice, definirane v prvi opombi pod (b) k temu poglavju 0910.99 - - druge Ta tarifna številka vključuje: a) Ingver (vštevši svež, začasno konzerviran v slanici in kot tak neprimeren za takojšnjo porabo); ingver, konzerviran v sirupu je iz te tar. številke izključen (tar. št. 20.08). b) Žafran sestoji iz posušenih pestičev in cvetov žafrana (Crocus sativus).i dobavlja v obliki oranžnordečega prahu, ki je močnega, prodornega in prijetnega vonja. Vsebuje slabo obstojno barvilo. Uporablja se kot začimba, pa tudi za sladkarije in v medicini. c) Kurkumo (Curcuma longa) včasih napačno imenujejo &quot;indijski žafran&quot;, predvsem zaradi njene živorumene barve. Rizomi kurkume se prodajajo celi ali (pogosteje) v obliki prahu. d) Materina dušica (vštevši divjo materino dušico) in lorber - sveža ali posušena. e) Prah curry sestoji iz mešanice, v kateri so v različnih razmerjih združeni kurkuma, razne vrste začimb (npr. korijander, črni poper, kumina, ingver, klinčki) in drugih snovi za aromatizacijo (npr. česen v prahu, ki ga pogosto uporabljajo kot začimbo, čeprav ne sodi v to tar, številko. f) Koprino seme (Anetheum graveolus) in seme jastrebine (Trigonella foenum graecum) g) Mešanice izdelkov iz tarifnih številk od 09.04 do 09.10, kadar se sestavki določene mešanice uvrščajo v različne tarifne številke, npr. mešanica popra iz tar. št. 09.04 s izdelki iz tar. št. 09.08. 10. POGLAVJE ŽITA OPOMBI 1. (a) Proizvodi, navedeni v poimenovanjih tarifnih številk tega poglavja, se uvrščajo v te tarifne številke samo, če so v zrnu, vključno zrno v klasu ali na steblih skupaj z opno. (b) V to poglavje ne spadajo zrna z odstranjeno opno ali drugače obdelana zrna. Riž, oluščen, bel, poliran, glaziran, predkuhan ali zdrobljen, ostane uvrščen v tar. št. 10.06. 2. Tar. št. 10.05 ne zajema sladke koruze (7. poglavje). OPOMBA K PODŠTEVILKI 1. Z izrazom &quot;trda pšenica&quot; je mišljena pšenica vrste Triticum durum in hibridi, dobljeni s posebnim medsebojnim križanjem Triticum durum, ki imajo enako število kromosomov (28) kot ta vrsta. SPLOŠNA DOLOČILA To poglavje vključuje le žitarice, vštevši tudi žita v snopih ali v klasih. Žito iz žitaric, ki so požete pred dozorelostjo, vendar so še kompletne s plevom vred, se uvršča kot navadno žito. Sveže žitarice (razen sladke koruze iz 7. poglavja), če so primerne ali neprimerne, da bi bile uporabljene kot zelenjava, ostanejo uvrščene v tem poglavju. Riž ostane uvrščen v tar. št. 10.06 tudi, če je oluščen, blanširan, glaziran, poliran, etiviran ali zdrobljen le pod pogojem, da sicer ni drugače predelan. Vendar pa so ostale žitarice iz tega poglavja izključene, v kolikor so oluščene ali drugače predelane, npr. na način, kot je to opisano v tarifni številki 11.04 (glej ustrezni komentar). 10.01 PŠENICA IN SORŽICA 1001.10 - Trda pšenica (t. durum) 1001.90 - Drugo Pšenico lahko delimo v dva osnovna razreda: 1) navadna pšenica - mehka, poltrda ali trda, z mokastim prelomom, 2) trda pšenica (glej opombo št. 1 k podštevilki tega poglavja). Trda pšenica mora biti od jantarjevo rumene do rjave barve, njen prelom pa prozornega steklenega videza, podobnega rogu. Pira je vrsta pšenice z malimi rjavimi zrni, ki svojo lupino obdrži tudi po mlatenju in se uvršča v to tarifno številko. Soržica je mešanica pšenice in rži, običajno v razmerju 2 : 1. 10.02 RŽ Rž ima sorazmerno dolga zrna zelenkasto sive ali sive barve. Ržena moka je sive barve. Rž, znana pod imenom &quot;ergot&quot; se iz te tar. št. izključuje (tar. št. 12.11). 10.03 JEČMEN Zrna ječmena so bolj mesnata od pšeničnih. Uporablja se pretežno kot živinska krma in za proizvodnjo slada - kadar je poliran ali glaziran, pa tudi za pripravo juh ali kuhane hrane. Različice ječmena z lupino, ki je podobna listu, se od večine drugih žitaric razlikujejo v tem, da je njegova lupina (ali strok) tekom dozorevanja spojena z zrnom in je zaradi tega ni moč odločiti z navadnim mlatenjem ali šibanjem. Zrno ječmena te vrste je rumene barve (kot slama) in na konceh zašiljeno. V to tar. številko spada le v primeru, da se carini skupaj z lupinami ali stroki. Ko pa se te lupine ali stroki odstranijo, se zrna ječmena z lupino, podobno listju, iz te tar. številke izključujejo (tar. št. 11.04). Odstranjevanje lupin zahteva poseben proces, ki predhodi mletju in tekom katerega pogosto odstranijo tudi semensko ovojnico. Vrsta ječmena, ki so v naravne stanju brez lupine ali stroka, ostanejo v tej tar. številki pod pogojem, da ječmen ni bil izpostavljen drugačnim postopkom, razen mlatenju ali šibanju. Ta tarifna številka ne vključuje: a) ječmenovih kalčkov (slad) in praženega slada (glej komentar k tar. št. 11.07) , b) praženega ječmena (kavni nadomestek - tar. št. 21.01) in c) kali slada, ločenih od zrn slada v času postopka sušenja, drugih odpadkov pri proizvodnji piva (usedlina žitaric, hmelja itd. - tar. št. 23.03). 10.04 OVES Obstajata dve osnovni vrsti ovsa: sivi oves (črni) in beli (rumeni) oves. Ta tarifna številka vključuje oves v zrnu z lupino in tudi oves, ki je v prirodi brez lupine, vendar pod pogojem, da ni izpostavljen drugim postopkom razen mlatenja ali šibanja. Ta tarifna številka vključuje tudi oves, s katerega so vrhovi lupin lahko odstranjeni v času normalne obdelave oz. postopkov ali rokovanja (mlatev, transport, pretovarjanje itd.). 10.05 KORUZA 1005.10 - Semenska 1005.90 - Druga Obstaja nekaj vrst koruze, katerih zrna so najrazličnejših barv (zlatorumena, bela, včasih rdečerjava ali pisana) in oblik (okrogla, podolgovata, ploščata itd.). Ta tarifna številka ne vključuje sladko koruzo (7. poglavje). KOMENTAR TARIFNIH PODŠTEVILK Tarifna podštevilka 1005.10 V smislu te tarifne podštevilke 1005.10 označuje pojem &quot;semenska&quot; koruzo, katero za takšno proglašajo pristojni nacionalni organi. 10.06 RIŽ 1006.10 - Neoluščen riž (riž v luski ali surov) 1006.20 - Oluščen nebrušen (rjav) riž 1006.30 - Riž, manj brušen ali dobro brušen, tudi poliran ali glaziran 1006.40 - Lomljen riž Ta tarifna številka vključuje: 1) Riž v lupini (neoluščen ali surov), to je riž, katerega zrno je čvrsto ovito z lupino. 2) Oluščen riž (kargo riž ali rjavi riž), s katerega je lupina odstranjena z mehansko luščilnico, vendar je še ovit v kožico - perikap. Oluščen riž še vedno vsebuje majhne količine lupin. 3) Manj brušen (polbel) riž, s katerega zrn je perikap delno odstranjen. 4) Dobro brušen (bel) riž (cela zrna), s katerega zrn je perikap odstranjen popolnoma po prehodu riža skozi posebne valjčke s konicami. Blanširan riž je lahko poliran in pozneje glaziran zaradi lepšega videza.Cilj postopka poliranja je polepšati matirano površino riža in se opravlja v strojih s ščetkami ali &quot;polirnimi kopami&quot;. Glaziran je sestoji iz prevlekanja zrn z mešanico glukoze in smukca v posebnih bobnih za glaziranje. Ta tar. številka vključuje &quot;Kamolino&quot; riž, ki sestoji iz blanširanega riža, prevlečenim s tankim slojem olja. 5) Zdrobljeni riž, to je riž, ki se zdrobi tekom postopka obdelave. Ta tarifna številka vključuje tudi: a) Obogaten riž, ki sestoji iz mešanice običajno blanširanih zrn riža in zelo majhnega deleža (v okviru 1%) zrn riža, prevlečenih ali impregniranih z vitaminskimi snovmi. b) Predkuhan riž, (parboiled) ki je bil v neoluščenem stanju in pred drugimi postopki (npr. odstranjevanjem lupin, blanširanjem, poliranjem ipd.) kvašen v vreli vodi ali parjen in nato posušen. V nekaterih fazah predkuhanja je lahko riž izpostavljen tudi pritisku ali pa delnemu ali popolnemu vakuumu. Struktura zrn predkuhanega riža se procesom, katerim so bila izpostavljena navkljub, ne spremeni veliko. Tak riž je lahko po brušenju in poliranju itd. lahko popolnoma skuhan v 25 do 30 minutah. Vrste riža, ki so bile izpostavljene postopkom, s katerimi se bistveno spremeni struktura zrn, se izključujejo iz te tar. številke. Riž, ki je bil predhodno obdelan, popolnoma ali delno kuhan in nato dehidriran, se uvršča v tar. št. 19.04. Predhodno delno kuhan riž zahteva 5 do 10 minutno kuhanje, da bi bil pripravljen za uporabo, medtem ko je treba predhodno popolnoma kuhan riž pred konzumacijo le zavreti. &quot;Napihnjeni&quot; riž, ki se dobi s pomočjo postopka destilacije pri tlilni temperaturi in tudi že pripravljen, uvrščamo v tar. št. 19.04. 10.07 SORGO V ZRNU Ta tarifna številka vključuje le tiste vrste sorga, ki so znane kot sorgo-žitarice in ki se kot take uporabljajo za prehrano ljudi. Ta tarifna številka vključuje sorgume, kot so: Caffrorum (&quot;kefir&quot;), Cernuum (&quot;bela sirotka&quot;), durra (rjava sirotka) in nervosum (&quot;kaoliang&quot;). Ta tarifna številka ne vključuje vrste sorga za živinsko krmo, ki se uporabljajo pretežno za silažo, kot so halpensis (halpense), travo sorgo (ki se uporablja za pašo), kot je sudanensis (&quot;sudanense&quot;) in sladki sorgo, ki se uporablja pretežno za proizvodnjo sirupa ali melase, kot je npr. saccharatum. Kadar se sorgo carini kot seme za setev, se ti izdelki uvrščajo v tar. št. 12.09. V nasprotne primeru, se sorgo za živinsko krmo in sorgo trave uvrščajo v tar. št. 12.14, sladki sorgo pa v tar. št. 12.12. Ta tarifna številka izključuje tudi sirk za metle (Sorghum vulgare var. technicum), ki se uvršča v tar. št. 14.03. 10.08 AJDA, PROSO, SEME ZA PTICE; DRUGA ŽITA 1008.10 - Ajda 1008.20 - Proso 1008.30 - Seme za ptiče (bar) 1008.90 - Druga žita (A) AJDA, PROSO IN SEME ZA PTICE Ta skupina vključuje: 1) Ajdo, znano tudi kot črna pšenica. Pripada družini Polygonoceae, ki je popolnoma različna od družine Gramineae, ki vključuje večino drugih žitaric. 2) Proso - okroglo zrno svetlorumene barve. Proso vključuje naslednje vrste: Setaria spp., Pennisetum spp., Echinochloa spp., Eleusine spp. (vštevši Eleusine coracana (&quot;coracan&quot;), Panicum spp., Digitaria Sanguinalis in Eragrostis tef.). 3) Seme za ptice, ki je svetle (slamnate) barve, podolgovato in na konceh zašiljeno. (B) DRUGA ŽITA Ta skupina vključuje nekatere hibride žitaric, kot je npr. tritikale - hibrid med pšenico in ržjo. 11. POGLAVJE PROIZVODI MLINSKE INDUSTRIJE; SLAD; ŠKROB; INULIN; GLUTEN (PŠENIČNI PROTEIN) Opombe 1. V to poglavje ne spadajo: (a) praženi slad, pripravljen kot kavni nadomestek (tar. št. 09.01 ali 21.01); (b) moka, zdrob in škrob, pripravljeni tudi kot proizvodi iz tar. št. 19.01; (c) koruzni kosmiči in drugi izdelki iz tar. št. 19.04; (d) vrtnine, pripravljene ali konzervirane, iz tar. št. 20.01, 20.04 ali 20.05; (e) farmacevtski proizvodi (30. poglavje); (f) škrob, ki ima lastnosti parfumerijskih, kozmetičnih ali toaletnih preparatov (33. poglavje). 2. (A) Proizvodi mlinske industrije, dobljeni iz žit, ki so navedena v naslednji tabeli, se uvrščajo v to poglavje, če vsebujejo po teži v suhem stanju: (a) toliko škroba (določeno po modificirani Ewersovi polarimetrijski metodi), da presega količino, ki je navedena v stolpcu 2, (b) toliko pepela (po odbitku dodatnih mineralnih snovi), da ne presega količine, ki je navedena v stolpcu 3. Sicer se ti proizvodi uvrščajo v tar. št. 23.02. Kalčki žit, celi, valjani, v obliki kosmičev ali zdrobljeni, se v vsakem primeru uvrščajo v tar. št. 11.04. (B) Proizvodi, ki se uvrščajo v to poglavje v skladu z navedenimi določbami, se uvrščajo v tar. št. 11.01 ali 11.02, če odstotek proizvoda, ki gre skozi tanko žičnato sito z odprtinami, navedenimi v stolpcih 4 ali 5, po teži ni manjši od odstotka, navedenega za tovrstno žito. Sicer se ti proizvodi uvrščajo v tar. št. 11.03 ali 11.04. .-----------------.----------.------------.-----------------------------------. . . . . odstotek proizvoda, ki gre skozi . . . . . sito z odprtino . . . delež . delež . 315 mikrometrov 500 mikrometrov . . žitarice . škroba . pepela . (mikronov) (mikronov) . .-----------------.----------.------------.-----------------.-----------------. . 1 . 2 . 3 . 4 . 5 . .-----------------.----------.------------.-----------------.-----------------. . pšenica, rž . 45% . 2,5% . 80% . - . . . . . . . . ječmen . 45% . 3,0% . 80% . - . . . . . . . . oves . 45% . 5% . 80% . - . . . . . . . . koruza in s . 45% . 2% . - . 90% . . sorgo v zrnu . . . . . . . . . . . . riž . 45% . 1,6% . 80% . - . . . . . . . . ajda . 45% . 4% . 80% . - . . . . . . . . druge žitarice . 45% . 2% . 50% . - . .-----------------.-----------------------.-----------------.-----------------. 3. Z izrazom &quot;žitni drobljenci&quot; in &quot;zdrob&quot; so po tar. št. 11.03 mišljeni proizvodi, dobljeni s fragmentacijo žitnih zrn, ki ustrezajo naslednjim pogojem: (a) pri koruznih izdelkih - da jih gre najmanj 95 mas.% skozi tkano žičnato sito z 2 mm odprtinami; (b) pri proizvodih iz drugih žit - da jih gre najmanj 95 mas.% skozi sito iz kovinske žice z luknjicami premera 1,25 mm. SPLOŠNA DOLOČILA To poglavje vključuje: 1) Mlinske proizvode iz žit iz 10. poglavja in iz sladke koruze iz 7. poglavja, razen ostankov mlinskih proizvodov iz tar. št. 23.02. V tej povezavi se mlinski proizvodi iz pšenice, rži, ječmena, ovsa, koruze (vštevši zmlete cele storže z ali brez ličkanja), iz sorga v zrnu, riža in ajde iz tega poglavja, razlikujejo od ostankov proizvodov iz tar. št. 23.02 po vsebnosti škroba in pepela, pač skladno s kriteriji, postavljenimi v opombi št. 2 (A) k temu poglavju. V tem poglavju in kar se tiče maloprej poimensko navedenih žitaric, se moka iz tar. št. 1101 ali 11.02 razlikuje od proizvodov iz tar. št. 11.03 ali 11.04, vskladu s kriteriji, ki so postavljeni v zvezi s prehajanjem skozi sito v opombi št. 2 (B). Istočasno morajo tudi vse vrste zdroba in grisa iz tar. št. 11.03 izpolniti ustrezni kriterij o prehajanju skozi sito, postavljen v opombi št. 3. 2) Proizvode iz žitaric iz 10. poglavja, izpostavljene postopkom, predvidenim v raznih tar. številkah tega poglavja, kot je npr. pridobivanje sladu, ekstrakcija škroba ali glutena itd. 3) Proizvode, dobljene z izpostavljanjem surovih snovi iz drugih poglavij (npr. posušene stročnice, krompir, sadje idt.) postopkom, ki so podobni onim, navedenim v predhodnih odstavkih 1) in 2). To poglavje ne vključuje: a) praženega sladu kot kavnega nadomestka (tar. št. 0901 ali 21.01), b) pleva žitaric (tar. št. 12.13), c) predelave iz moke, grisa in škroba iz tar. št. 19.01, d) tapioke (tar. št. 19.03), e) &quot;napihnjenega&quot; riža, žitnih kosmov in podobnih izdelkov, dobljenih z nabrekanjem ali praženjem, ter predkuhane pšenice v obliki obdelanih zrn (tar. št. 19.04), f) predelane ali konzervirane zelenjave iz tar. št. 20.01, 20.04 in 20.05, g) ostankov, ki izvirajo iz presejevanja, mletja ali obdelave žita ali stročnic (tar. št. 23.02), h) farmacevtskih proizvodov (30. poglavje) in i) proizvodov iz 33. poglavja (glej opombo št. 3 in 4 k 33. poglavju). 11.01 PŠENIČNA ALI MOKA IZ MEŠANICE ŽIT NA PODLAGI PŠENICE Ta tarifna številka vključuje pšenično in soržično moko - to je proizvode, pridobljene z mletjem žitaric iz tar. št. 10.01, ki izpolnjujejo zahteve glede vsebnosti škroba in pepela, postavljene v opombi št. 2 pod (A) k temu poglavju (glej splošna določila) in ki zadovoljujejo kriteriju prehajanja skozi standardno sito po določilu pod (B) navedene opombe. Moka iz te tar. številke je lahko izboljšana z dodajanjem zelo majhnih količin mineralnih fosfatov, antioksidantov, emulgatorjev, vitaminov ali pripravljenega pecilnega praška (samovzhajajoča moka). Pšenična moke sme biti obogatena tudi z glutenom, običajno ne z več kot 10%. Ta tarifna številka prav tako vključuje moko (t.i. preželatirano moko), ki je obdelana s toploto zaradi preželatiranja škroba. Ta moka se uporablja za izdelavo proizvodov iz tar. št. 19.01, za izdelavo pekarskih izboljškov, živinske krme in v nekaterih industrijah, kot so tekstilna, papirna in metalurgija (za pripravo veziv za livarska jedra). Moka, ki je naprej predelana ali kateri so dodane druge snovi (glede na njeno uporabo kot prehrambenega proizvoda), je izključena iz te tar. številke (običajno tar. št. 19.01). Ta tar. številka izključuje tudi moko, pomešano s kakavom (tar. št. 18.06), v kolikor vsebuje 40 mas.% ali več kakava (računano na popolnoma odmaščeno osnovo), ali pa tar. št. 19.01, če vsebuje manj kakava. 11.02 ŽITNA MOKA, RAZEN PŠENIČNE ALI MOKE IZ MEŠANICE ŽIT NA PODLAGI PŠENICE 1102.10 - Ržena moka 1102.20 - Koruzna moka 1102.30 - Riževa moka 1102.90 - Ostalo Ta tarifna številka vključuje moko, to je zmlete proizvode, ki se pridobivajo z mletjem žitaric iz 10. poglavja, razen pšenične in soržične moke. Mlinski proizvodi iz rži, ječmena, ovsa, koruze (vštevši zmlete cele storže z ali brez ličkanja), sorga, riža in ajde se uvrščajo v to tarifno številko kot moka, v kolikor izpolnjujejo zahteve glede vsebnosti škroba in pepela iz odstavka (A) opombe 2 k temu poglavju (glej splošna določila) in v kolikor zadovoljujejo kriterijem prehajanja skozi standardno sito, kot to zahteva (B). odstavek te opombe. Moka iz te tar. številke je lahko izboljšana z dodatkom zelo majhnih količin mineralnih fosfatov, antioksidantov, emulgatorjev, vitaminov in pecilnega praška (moka, ki naraste sama). Ta tar. številka vključuje tudi &quot;vzhajajočo&quot; zaželatinirano moko, ki je obdelana s toploto zaradi preželatiniranja škroba. Uporablja se za izdelavo preparatov iz tar. št. 19.01, pekovskih izboljškov in živinske krme, pa tudi v nekaterih industrijskih vejah, npr. v tekstilni industriji, v papirni in v metalurgiji (za pripravo veziv za livarska jedra). Moka, ki je naprej predelana ali kateri so dodane druge snovi (glede na njeno uporabo kot prehrambenega proizvoda), je iz te tar. številke izključeno (običajno tar. št. 19.01). Ta tar. številka izključuje tudi moko, pomešano s kakavom (tar. št. 18.06, v kolikor vsebuje 40 mas.% ali več kakava (računano na popolnoma odmaščeno osnovo), ali pa tar. št. 19.01, če vsebuje manj kakava. 11.03 ŽITNI DROBLJENCI, ZDROB IN PELETI - Drobljenec in zdrob 1103.11 - - pšenična 1103.12 - - ovsena 1103.13 - - koruzna 1103.14 - - riževa 1103.19 - - iz drugih žit - - Peleti 1103.21 - - pšenični 1103.29 - - iz drugih žit Žitni drobljenec in zdrob iz te tar. številke so proizvodi, ki se pridobivajo z zmanjševanjem žitnih zrn (vštevši zmlete cele koruzne storže z ali brez ličkanja) in ki izpolnjujejo ustrezne zahteve glede vsebnosti škroba in pepela, postavljene v opombi št. 2 v določilu pod (A) k temu poglavju in ki v vsakem pogledu zadovoljujejo kriteriju prehajanja skozi standardno sito, ki je postavljen v opombi št. 3 k temu poglavju. Glede razločevanja, ki ga je potrebno delati med moko iz tar. št. 11.01 ali 11.02, drobljenca in zdroba iz te tar. številke in proizvodov iz tar. št. 11.04, glej splošna določila k temu poglavju (točka št. 1), drugi odstavek). Žitni drobljenci so majhni delčki ali mokasta jedrca, ki se pridobivajo z grobim mletjem zrn. Zdrob je bolj zrnast proizvod od moke in se pridobiva iz prvega presejevanja po prvem mletju, ali pa s ponovnim mletjem in ponovnim presejevanjem drobljenca, pridobljenega iz začetnega mletja. Zdrob iz trde pšenice ali semoline je osnovna surovina za proizvodnjo makaronov, špagetov in podobnega. Semolina se uporablja tudi kot hrana (npr. pri pripravi pudinga iz semoline). Ta tarifna številka vključuje tudi zdrob (npr. koruzni), ki je predhodno želatiniran s toplotnim postopkom in ki se uporablja npr. kot dodatek v pivovarnah. Peleti so mlinski proizvodi iz žitaric iz tega poglavja, ki so aglomerirane neposredno ali s pomočjo kompresije, ali pa z dodajanjem vezivnega sredstva v razmerju, ki ne presega 3% po masi (glej opombo št. 1 k oddelku II). Ta tarifna številka ne vključuje peletiziranih ostankov, ki nastajajo in se pridobivajo pri mletju žitaric (23. poglavje). 11.04 ŽITA V ZRNJU, DRUGAČE OBDELANA (NPR. OLUŠČENA, VALJANA, V KOSMIČIH, PERLIRANA, OBREZANA ALI GNETENA), RAZEN RIŽA IZ TAR. ŠT. 10.06; ŽITNI KALČKI, CELI, VALJANI, V KOSMIČIH ALI ZMLETI: - Zrna, valjana ali v obliki kosmičev 1104.11 - - ječmenova 1104.12 - - ovsena 1104.19 - - iz drugih žit - Drugače obdelana zrna (npr. oluščena, polirana, obrezana ali gnetena): 1104.21 - - ječmenova 1104.22 - - ovsena 1104.23 - - koruzna 1104.29 - - iz drugih žit 1104.30 - Žitni kalčki, celi, valjani v kosmičih ali zmleti Ta tar. številka vključuje vse nepredelane mlinske proizvode iz žit, razen moke (tar. št. 11.01 in 1102), drobljence, zdrobe in pelete (tar. št. 11.03) ter ostankov (tar. št. 23.02). Glede razločevanja med proizvodi iz te tar. številke in navedenimi izjemami, glej točko 1) splošnih določil tega poglavja. Ta tar. številka vključuje: 1) Valjana zrna ali zrna v kosmičih (predvsem ječmen in oves) se pridobivajo z drobljenjem ali valjanjem celih zrn (oluščenih ali neoluščenih), ali pa z gnetenjem zrn ali proizvodov, navedenih v točkah 2) in 3) nadaljnjega besedila, kot tudi v točkah od 2) do 5) komentarja k tar. št. 10.06. V tem postopku se zrna pogosto segrevajo s paro ali pa se valjajo med zagretimi valji. Hrana za zajtrk tipa &quot;corn flakes&quot; so v bistvu skuhani izgotovljeni proizvodi za uporabo in zato sodijo (kot tudi na podoben način kuhane žitarice) v tar. št. 19.04. 2) Oves, ajdo in soržico, oluščene, vendar s katerih perikap ni odstranjen Ta tarifna številka pa ne vključuje oves, ki je že po naravi brez lupine in pod pogojem, da ni bil izpostavljen kakršnemukoli postopku razen mlatenja ali šibanja (tar. št. 10.04). 3) Zrna, ki so oluščena ali drugače obdelana zaradi popolnega ali delnega odstranjevanja semenske ovojnice (kože pod lupino). Zrna vrste ječmena z lupino, podobno listu, se prav tako uvrščajo v to tar. številko, če jim je lupina (strok) odstranjen - ponavadi lahko šele takrat vidimo mokasto jedro (lupina se lahko odstrani le z mletjem, saj se jedra drži premočno, da bi jo lahko odstranili z navadnim mlatenjem ali šibanjem - glej komentar k tar. št. 10.03). 4) Perlirana zrna, predvsem ječmen - npr. zrna, s katerih je pravzaprav odstranjena cela semenska ovojnica. Taka zrna so na konceh bolj zaokrožena. 5) Grobo mleta zrna, predvsem oves in koruza, so zrna, ki so lahko oluščena ali ne, lomljena na koščke, ki se od drobljenca razlikujejo po tem, da so koščki grobo mletih zrn bolj grobi in nepravilnih oblik. 6) Žitni kalčki so v prvi fazi obdelave ločeni od zrna tako, da so kalčki nekoliko ali popolnoma sploščeni (povaljani). Da bi izboljšali njihovo trajnost, lahko kalčke delno razmastijo ali obdelajo s toploto. Kalčki se, odvisno od potrebe, pretvorijo v kosme ali pa jih zmeljejo (grobo, kot moko), med drugim se jim, zaradi izgub med postopkom obdelave, lahko dodaja vitamine. Celi ali valjani kalčki se uporabljajo predvsem za ektrakcijo olja. Kalčki v kosmih ali zmlete uporabljamo kot prehrambeni proizvod (za biskvite in druga fina peciva, kot dietetski preparat), kot živinsko krmo (proizvodnja dodatkov živinski krmi) in v farmacevtski industriji. Ostanki pri ekstrakciji olja iz kalčkov se uvrščajo v tar. št. 23.06. Ta tarifna številka izključuje še: a) riž v luščini napol zmlet ali poplnoma zmlet, glaziran ali neglaziran, ali pa predkuhan pa tudi lomljen riž. (tar. št. 10.06) in b) predkuhano pšenico v obliki obdelanih zrn (tar. št. 19.04). 11.05 KROMPIRJEVA MOKA, ZDROB, PRAH, ZRNCA, KOSMIČI IN PELETI 1105.10 - Moka, prah in zdrob 1105.10 - Kosmiči, zrnca in peleti Ta tarifna številka vključuje krompir v suhem stanju, ki se dobavlja v obliki moke ali prahu, zdroba, kosmičev, zrnc ali peletov. Proizvode iz te tarifne številke se lahko pripravi tudi s kuhanjem v sopari in gnetenjem svežega krompirja in nato s sušenjem kaše - bodisi v obliki finega prahu ali zrnc, bodisi v obliki listov, ki se režejo v majhne kosmiče. Pelete običajno pripravljajo z aglomeracijo krompirjeve kome ali prahu, zdroba ali koščkov krompirja. Proizvodi iz te tar. številke so lahko izboljšani s dodajanjem zelo majhnih količin antioksidantov, emulgatorjev in vitaminov. Ta tarifna številka pa izključuje proizvode, katerim so dodane druge snovi, zaradi česar dobijo lastnosti krompirjevega preparata. Ta tarifna številka izključuje tudi: a) krompir, ki je zgolj posušen, dehidriran ali evaporiran in naprej nepredelan (tar. št. 07.12) b) krompirjev škrob (tar. št. 11.08) in c) nadomestek tapioke, dobljen iz škroba in krompirja (tar. št. 19.03). 11.06 MOKA IN ZDROB IZ SUŠENIH STROČNIC, KI SE UVRŠČAJO V TAR. ŠT. 07.13, IZ SAGA, KORENOV ALI GOMOLJEV IZ TAR. ŠT. 07.14; MOKA, ZDROB ALI PRAH IZ PROIZVODOV IZ 8. POGLAVJA: 1106.10 - Moka in zdrob iz sušenih stročnic, ki se uvrščajo v tar. št. 07.13 1106.20 - Moka in zdrob iz saga, korenov in gomoljev, ki se uvrščajo v tar. št. 07.14 1106.30 - Moka, zdrob in prah iz proizvodov iz 8. poglavja (A) Moka in zdrob iz posušenih stročnic iz tar. št. 07.13 Ta tarifna številka vključuje moko ali prah iz graha, fižola ali sočivja in se uporablja predvsem za pripravo juh in pirejev. Ta tarifna številka ne vključuje: a) sojino moko, če ni razmaščena (tar. št. 12.08) b) rožičevo moko (tar. št. 12.12) c) juhe in enolončnice v tekočem, trdem stanju ali v prahu, ki so pripravljene na osnovi moke in vrtnin (tar. št. 21.04). (B) Moka in zdrob iz saga in korenov ter gomoljev iz tar. št. 07.14 Ti proizvodi se pripravljajo z enostavnim mletjem ali strganjem jedra sagove palme, surovih korenov manioke itd. Nekatere izmed njih med proizvodnjo pogosto obdelujejo s toplotnim postopkom, ki naj bi odstranil toksične snovi. Ta postopek utegne zahtevati poprejšnje želatiniranje škroba. Ta tarifna številka ne vključuje škroba. Poudariti je treba, da škrob, dobljen iz saga, pogosto imenujejo &quot;sagova moka&quot;. Ti škrobi se uvrščajo v tar. št. 11.08 in se od moke iz iste tar. številke lahko razlikujejo, saj se moka (za razliko od škroba) med drgnjenjem med prsti ne drobi. Peletizirana moka in sagov zdrob ali zdrob iz korenov ali gomoljev iz tar. št. 07.14 so iz te tar. številke tudi izključeni (tar. št. 07.14). (C) Moka, zdrob in prah proizvodov iz 8. poglavja Glavne vrste sadja iz 8. poglavja, iz katerega se dela moka, zdrob in prah, so kostanj, mandelj, datelj, kokosov oreh in tamarina. Ta tar. številka vključuje tudi moko, zdrob in prah iz sadnih lupin. Ta tarifna številka pa ne vključuje tamarinovega prahu v pakiranjih, primernih za maloprodajo, za profilaktične in terapevtske namene (tar. št. 30.04). Proizvodi iz te tar. številke so lahko izboljšali z dodajanjem zeli majhnih količin antioksidantov ali emulgatorjev. Ta tarifna številka ne vključuje: a) sagojevega jedra (tar. št. 07.14) b) pripravljeno jed, znano pod imenom tapioka (tar. št. 19.03). 11.07 SLAD, PRAŽEN ALI NEPRAŽEN 1107.10 - Nepražen 1107.20 - Pražen Slad je vzklilo zrno, najpogosteje ječmenovo, ki se po navadi naknadno suši v sušilnicah s toplim zrakom (sušilnice za slad). Je slabo nagubano, z zunanje strani temnorumeno, znotraj pa belo. Za seboj pušča belo sled (kot kreda) in, za razliko od nevzklilega zrna, na vodi plava. Slad je značilnega vonja kuhanega zrnja in nekoliko sladkega okusa. Ta tarifna številka vključuje cel slad, mleti slad in sladovo moko. Zajema tudi praženi slad (npr. za obarvanje piva), vendar izključuje proizvode, ki so bili izpostavljeni nadaljnji predelavi, kot npr. ekstrakt slada iz tar. št. 19.01 in praženi slad in praženi slad kot kavni nadomestek (tar. št. 21.01). 11.08 ŠKROB; INULIN - Škrob: 1108.11 - - pšenični škrob 1108.12 - - koruzni škrob 1108.13 - - krompirjev škrob 1108.14 - - škrob manioke 1108.19 - - drug škrob 1108.20 - Inulin Škrobi so (v kemičnem smislu) ogljikovi hidrati in se nahajajo v celicah mnogih rastlinskih proizvodov. Najpomembnejši izvori škroba so zrna žitaric (npr. koruze, pšenice in riža), nadalje nekateri lišaji, gomolji in koreni (krompir, manioka, arorut itd.) in jedro sagove palme. Škrob je bel prah brez vonja, katerega sestavljajo izredno drobna zrnca, ki med prsti &quot;škripajo&quot;. V stiku z jodom daje značilno temnoplavo barvo, razen amilopektinskih škrobov, ki dajejo rdečkasto rjavo barvo). Pod mikroskopom in pod polarizirujočo svetlobo imajo značilni temen polarizirujoči presek. V hladni vodi je netopen. V kolikor ga segrevamo v vodi preko temperature škrobovega želatiniranja (večinoma okrog 60°C), se zrnca stopijo in spremene v škrobno testo. Škrobi so predmet komercialne predelave in dajejo celo vrsto proizvodov, ki se uvrščajo v druge tar. številke, npr. modificirani škrob, praženi razgradljiv škrob, dekstrin, malto dekstrin, dekstroza in glukoza. Njih uporabnost je zelo razširjena v raznih industrijskih vejah, posebno v prehrambeni, papirni, papirno-predelovalni in v tekstilni industriji. Ta tar št. vključuje tudi inulin, ki je po svoji kemični sestavi podoben škrobu, vendar daje z jodom rumenkastorjavo barvo (namesto modre). Pri hidrolizaciji, z dolgotrajnim kuhanjem v vodi, se tvori fruktoza (levuloza). Ta tarifna številka med drugim izključuje: a) predelave iz škroba iz tar. št. 19.10, b) tapioko in tapiokine nadomestke, dobljene iz škroba (glej komentar k tar. št. 19.03), c) škrobe, pripravljene kot parfumerijski ali toaletni preparati (33. poglavje, d) dekstrin in druge modificirane škrobe iz tar. št. 35.05, e) škrobova lepila (tar. št. 35.05 ali 35.06), f) škrobasta sredstva za apreturo in luženje (tar. št. 38.09) in g) izolirani amilopektin in izolirano amilozo, ki sta frakciji škroba (tar. št. 39.13). 11.09 PŠENIČNI GLUTEN (LEPEK), POSUŠEN ALI NEPOSUŠEN Gluten izločajo iz pšenične moke z enostavno vodno separacijo od ostalih sestavin (škrob itd.). Priteče v obliki belkaste viskozne tekočine ali paste (&quot;vlažni&quot; gluten), ali pa v obliki prahu kremne barve. Gluten je v bistvu mešanica raznih beljakovin, med katerimi sta najvažnejši gliadin in glutenin, ki sestavljata približno 85 do 90% vseh sestavin. Prisotnost teh dveh beljakovin je značilno za pšenični gluten in mu dajeta prožnost in plastičnost, če ga v odgovarjajočem razmerju zmešamo z vodo. Gluten se največkrat uporablja za obogatitev moke s proteini pri proizvodnji določenih vrst kruha ali biskvitov, špagetov ali podobnih izdelkov ali pri proizvodnji dietetičnih preparatov. Uporablja se lahko tudi kot vezivo v določenih mesnih preparatih, pri proizvodnji določenih vrst lepil ali proizvodov kot so: gluten sulfata, gluten fosfata, hidroloziranih rastlinskih proteinov ali natrijevega glutamata. Ta tarifna številka med drugim izključuje: a) pšenično moko, obogateno z glutenom (tar. št. 11.01), b) beljakovine, ekstrahirane in pšeničnega glutena (ponavadi tar. št. 35.04) in c) pšenični gluten, pripravljen za uporabo kot lepilo ali kot sredstvo za mazanje in apretiranje v tekstilni industriji (tar. št. 35.06 ali 38.09). d) koruzni gluten, kot ostanek pri predelavi koruze (tar. št. 23.03) 12. POGLAVJE OLJNA SEMENA IN PLODOVI; RAZNO ZRNJE, SEMENA IN PLODOVI; INDUSTRIJSKE IN ZDRAVILNE RASTLINE; SLAMA IN KRMA (VOLUMINOZNA) OPOMBE 1. Tar. št. 12.07 obsega med drugim palmove orehe in jedrca, bombaževo seme, ricinusovo seme, sezamovo seme, gorčično seme, seme žafranike, makovo seme in seme karite orehov. V to tarifno številko ne spadajo proizvodi iz tar. št. 08.01 ali 08.02 in olive (7. poglavje in 20. poglavje). 2. Tar. št. 12.08 obsega poleg nerazmaščene moke in zdroba tudi moko in zdrob, ki sta deloma ali popolnoma razmaščena ali ki sta popolnoma ali deloma ponovno zamaščena s svojimi izvirnimi olji. Vendar pa ta tarifna številka izključuje ostanke iz tar. št. od 23.04 do 23.06. 3. Po tar. št. 12.09 je treba seme sladkorne pese, trave, okrasnega cvetja, vrtnin, gozdnega drevja, sadnega drevja, grašice (razen tistih iz vrste Vicia faba) in volčjega boba šteti za &quot;vrsto semena, ki se uporablja za setev&quot;. Iz tar. št. 12.09 pa so izključeni naslednji proizvodi, in to tudi, če so namenjeni za setev: (a) stročnice in sladka koruza (7. poglavje), (b) začimbe in drugi proizvodi iz 9. poglavja, (c) žita (10. poglavje), (d) proizvodi iz tar. št. 12.01 do 12.07 in 12.11. 4. Tar št. 12.11 obsega med drugim naslednje rastline in njihove dele: baziliko, borago, ginseng, izop, sladki koren, vse vrste mete, rožmarin, rutico, žajbelj in pelin. Iz tar. št. 12.11 pa so izključeni: (a) zdravila iz 30. poglavja, (b) parfumerijski, kozmetični in toaletni izdelki iz 33. poglavja, (c) insekticidi, fungicidi, herbicidi, sredstva za dezinfekcijo in podobni proizvodi iz tar. št. 38.08. 5. Pri tar. št. 12.12 z izrazom &quot;morske alge in druge alge&quot; niso mišljeni: (a) mrtvi enocelični mikroorganizmi iz tar. št. 21.02, (b) kulture mikroorganizmov iz tar. št. 30.02, (c) gnojila iz tar. št. 31.01 ali 31.05. SPLOŠNA DOLOČILA Tarifne številke od 12.01 do 12.07 vključujejo semena in plodove vrst, ki se uporabljajo za ekstrakcijo (s prešanjem ali s pomočjo razredčil) jedilnih in industrijskih olj ali masti, neglede na to, ali so semena namenjena prav v ta namen, za setev ali v druge namene. Vendar pa te tar. številke ne vključujejo proizvodov iz tar. št. 08.01 in 08.02, oliv (7. ali 20. poglavje) in nekaterih semen in plodov, iz katerih je sicer mogoče ekstrahirati olje, vendar se uporabljajo v prvi vrsti v druge namene, npr. koščice marelic, breskev ali sliv (tar. št. 12.12) in kakavova zrna (tar. št. 18.01). Semena in plodovi, zajeti v teh tarifni številkah, so lahko cela, lomljena, zdrobljena, oluščena ali v lupini. Lahko so tudi izpostavljeni zmerni toplotni obdelavi, katere namen je predvsem zagotoviti večjo obstojnost (npr. z inaktiviranjem lipolitiskih encimov in z odstranjevanjem dela vlage), nadalje odstraniti grenkobo ali poenostaviti njihovo uporabo. Vendar pa je ta obdelava dovoljena le, v kolikor ne vpliva na naravne lastnosti semen in plodov in jih ne napravi primerne za specifično uporabo. Te tarifne številke izključujejo trdne ostanke, ki ostanejo po izvršeni ekstrakciji rastlinskega olja iz ojnatega semenja ali plodov (vštevši razmaščeno moko in zdrob) (tar. št. 23.04, 23.05 in 23.06). 12.01 SOJA V ZRNU, VKLJUČNO Z ZDROBLJENO Soja v zrnu je zelo pomembna surovina rastlinskega olja. Soja v zrnu iz te tar. številke je lahko obdelana s toploto z namenom odstraniti grenak okus (glej splošna določila). Ta tar. številka pa izključuje praženo sojino zrnje, ki se uporablja kot kavni nadomestek (tar. št. 21.01). 12.02 ARAŠIDI (ZEMELJSKI OREŠČKI), NEPRAŽENI, NEPEČENI, V LUPINI, OLUŠČENI ALI ZDROBLJENI: 1202.10 - V lupini 1202.20 - Oluščeni, vključno z zdrobljenimi Ta tar. številka vključuje kikiriki - neoluščen, oluščen ali zdrobljen, ki ni pražen ali drugače pečen. kikiriki iz te tar. številke je lahko obdelan s toploto zaradi zagotavljanja večje obstojnosti (glej splošna določula komentarja). Pražen ali drugače pečen kikiriki se uvršča v 20. poglavje. 12.03 KOPRA Kopra je posušena sredica (meso) kokosovega oreha in se uporablja za cejenje kokosovega olja, neprimernega za prehrano ljudi. Ta tar. številka ne vključuje posušenega kokosovega oreha, to je razrezane sredice (mesa) kokosovega oreha, primerne za človeško prehrano (tar. št. 08.01). 12.04 LANENO SEME, VKLJUČNO Z ZDROBLJENIM Laneno seme je seme rastline lan in je surovina za eno najpomembnejših sušilnih olj. 12.05 SEME OLJNE REPICE, VKLJUČNO Z ZDROBLJENIM Ta tar. številka vključuje semena oljne repice (semena nekaj vrst Brassica, posebno B. napus (repica) in B. rapa (ali B. camprestris)). 12.06 SONČNIČNO SEME, VKLJUČNO Z ZDROBLJENIM Ta tar. številka vključuje semena navadne sončnice (Helianthus annus). 12.07 DRUGO OLJNO SEME IN PLODOVI, VKLJUČNO Z ZDROBLJENIMi 1207.10 - Palmini orehi in jedrca 1207.20 - Bombaževo seme 1207.30 - Ricinusovo seme 1207.40 - Sezamovo seme 1207.50 - Gorčično seme 1207.60 - Seme žafranike - Drugo: 1207.91 - - makovo seme 1207.92 - - karita oreščki 1207.99 - - drugo Ta tar. številka vključuje semena in plodove vrst, ki se uporabljajo za ekstrakcijo olja in v prehrani ali v industriji - razen tistih, navedenih v tar. št. od 12.01 do 12.06 (glej tudi splošna določila komentarja k temu poglavju). Ta tar. številka vključuje med drugim: gorčično seme nigrovo seme seme oiticice palmine plodove in koščice seme perilla orehe &quot;pulza&quot; makovo seme seme žafranike sezamovo seme karitino seme (afriško drevo) seme stilingije čajevo (Tea) seme konopljino seme seme oleococca (tungovo seme) koščice babasu bukov žir oreh &quot;kendl&quot; orehe &quot;nadav&quot; (npr. orehe tulukuna) ricinusovo seme seme Chaulmoogra (vzhodnoindijsko drevo) repično seme bombažno seme seme čistilnega grma (krotonovo seme) seme jegličev vrste Oenothera biennis in Oenothera lamarckiana grozdjevo seme ilipino seme seme kapoka seme moure KOMENTAR K TARIFNIM PODŠTEVILKAM Tarifna podševilka 1207.10 V smislu tar. št. 1207.10 razumemo pod pojmom &quot;palmini orehi in jedra&quot; orehe in jedra plodov raznih oljenosnih palm ali babasu palme. 12.08 MOKA IN ZDROB IZ OLJNEGA SEMENA IN PLODOV, RAZEN GORČICE 1208.10 - Iz soje 1208.90 - Drugo Ta tar. številka vključuje nerazmaščeno ali deloma razmaščeno moko in zdrob, ki se pridobivata z mletjem oljnih semen in plodov, zajetih v tar. št. od 12.01 do 12.07. Tarifna številka vključuje tudi moko in zdrob, razmaščena popolnoma ali deloma in potem ponovno zamaščena s svojim izvirnim oljem (glej opombo št. 2 k temu poglavju). Ta tar. številka izključuje: a) kikirikijevo maslo (tar. št. 20.08), b) moko in zdrob iz soržice, razmaščena ali nerazmaščena, pripravljeno ali nepripravljeno (tar. št. 21.03) in c) razmaščeno moko in zdrob (razen soržičnega) (tar. št. od 23.04 do 23.06). 12.09 SEMENA, PLODOVI IN TROSI ZA SETEV - Pesino seme: 1209.11 - - seme sladkorne pese 1209.19 - - drugo - Seme krmnih rastlin, razen pesinega semena 1209.21 - - seme lucerne (alfalfa) 1209.22 - - seme detelje (Trifolioum spp) 1209.23 - - seme bilnice 1209.24 - - seme travniške latovke (Poa pratensis L.) 1209.25 - - seme ljulke (Lolium, multiflorum Lam., Lolium perenne L.) 1209.26 - - seme mačjega repa 1209.29 - - drugo 1209.30 - Seme travnih rastlin, ki se gojijo v glavnem zaradi cvetov - Drugo: 1209.91 - - seme vrtnin 1209.99 - - drugo Ta tar. številka vključuje vsa semena, plodove in trose za setev. Vključuje vse te proizvode, čeprav več niso sposobne kliti. Ne vključuje pa proizvode, ki so navedeni na koncu tega komentarja - proizvode, ki se uvrščajo v druge tar. številke, čeprav so namenjeni za setev, vendar se običajno uporabljajo v povsem druge namene. Ta tar. številka vključuje semena repe, trav in drugih travnih rastlin (lucerne, sladke detelje, deteljice, bilnice, ljulke, travniške latovke, mačjega repa itd.), nadalje semena okrasnega cvetja, vrtnin, gozdnega drevja (vštevši šiške s semeni), semena sadnega drevja, grašice (razen grašice vrste Vicia faba, t.j. boba in divjega boba), volčjega boba, tamarina, tobaka in semena rastlin, ki dajejo proizvode iz tar. št. 12.11 in ki se ne uporablja samo v prvi vrsti v parfumerijske, farmacevtske ali za insekticidne, fungicidne ali podobne namene. Proizvodi iz te tar. številke, še posebno seme trave, je lahko raztreseno skupaj z drobnimi delci umetnega gnojila na papirnati podlagi in prekrito s tenkim slojem vate, ki je pritrjen s pomočjo plastične mreže, ki utrjuj sloj vate. Ta tar. številka izključuje: a) nitasto snov (miceliame), iz katere se razvijajo gobe (tar. št. 06.02), b) stročnice in koruzo (7. poglavje), c) sadje iz 8. poglavje, d) začimbe in druge proizvode iz 9. poglavje, e) žitarice v zrnju (10. poglavje), f) oljno seme in oljne plodove iz tar. št. od 12.01 do 12.07, g) semena in plodove, ki se v prvi vrsti uporabljajo v parfumeriji, farmaciji ali pa za insekticide, fungicide ali v podobne namene (tar. št. 12.11) in h) rožiče (rogače) (tar. št. 12.12). 12.10 HMELJ, SVEŽ ALI SUŠEN, VŠTEVŠI ZDROBLJEN ALI ZMLET ALI V PELETIH, LUPULIN 1210.10 - Hmelj, nezdrobljen in nezmlet in ne v peletih 1210.20 - Hmelj, zdrobljen, zmlet ali v peletih; lupulin Hmelj je luščinasta mačica v obliki čaše, pojem pa označuje tudi cvetove hmelja (Humulus Lupulus). Uporablja se predvsem v industriji piva z namenom izboljšati njegov okus, uporablja pa se tudi v medicini. V to tar. številko spada svež ali posušen, zmlet ali nezmlet, v obliki prahu ali pelet (to je aglomeriran neposredno s prešanjem ali z dodajanjem veziv v razmerju, ki ne presega 3 mas.%). Lupulin je rumen smolast prah, ki prekriva hmelj in vsebuje grenak, aromatičen sestavek, ki hmelju daje njegove značilne lastnosti. Uporablja se za pripravo piva, kot nepopolni nadomestek hmelja pa tudi v medicini. Od hmelja ga je moč ločiti mehansko po sušenju. Ta tar. številka izključuje: a) hmeljev ekstrakt (tar. št. 13.02), b) iztrošen (že uporabljen) hmelj (tar. št. 23.03) in c) hmeljevo eterično olje (tar. št. 33.01) 12.11 RASTLINE IN NJIHOVI DELI (VKLJUČNO SEMENA IN PLODOVI), SVEŽI ALI SUŠENI, REZANI ALI CELI, ZDROBLJENI ALI ZMLETI, VRST, KI SE UPORABLJAJO PREDVSEM V PARFUMERIJI, FARMACIJI ALI ZA INSEKTICIDNE, FUNGICIDNE ALI PODOBNE NAMENE 1211.10 - Korenine sladke koreninice (likviricije) 1211.20 - Korenina ginsenga 1211.90 - Drugo Ta tarifna številka vključuje rastlinske proizvode, ki se uporabljajo predvsem v parfumeriji, farmaciji ali medicini, ali pa za uničevanje insektov, gljivic, parazitov in v podobne namene. Lahko so v obliki celih rastlin, mahu, lišajev ali alg, nadalje so lahko v obliki delov (kot je npr. les, drevesno lubje, koreni, stebla, listje, cvetovi, lističev cvetnega venca, plodov in semen - razen oljnih plodov in semen iz tar. št. od 12.01 do 12.07) in v obliki odpadkov, ki ostanejo predvsem po mehanski obdelavi. Ti proizvodi ostanejo v tej tar. številki bodisi kot sveži, posušeni, celi, rezani, drobljeni, mleti, bodisi v prahu ali (v kolikor in kjer je to mogoče) nastrgani ali oluščeni. Proizvodi iz te tar. številke, namočeni v alkohol, prav tako ostajajo uvrščeni v tej tar. številki. Rastline in deli (vštevši semena in plodove) drevja, grmov, grmovja ali drugih rastlin se razvrščajo v to tarifno številko, v kolikor se uporabljajo neposredno za navedene namene, ali pa, če se uporabljajo za proizvodnjo ekstraktov,alkaloidov ali eteričnih olj, primernih za te namene. Na drugi strani pa ta tar. številka izključuje semena in plodove, ki se uporabljajo za ekstrakcijo stabiliziranih olj. Taka semena in plodovi se uvrščajo v tar. št. od 12.01 do 12.07 tudi, če se bodo omenjena olja uporabila za namene, navedene v tej tar. številki. Prav tako je potrebno poudariti, da so iz te tar. številke izključeni tudi rastlinski proizvodi, ki so bolj specifično navedeni v drugih številkah Nomenklature, in to tudi, če so primerni za uporabo v parfumeriji, farmaciji itd. (npr. skorja agrumov - tar. št. 08.14, vanilija, klinčki, janež, badijan in drugi proizvodi iz 9. poglavja, nadalje hmelj - tar. št. 12.10, koren cikorije - tar. št. 12.12, naravne gume, gume-smole, smole in balzami - tar. št. 13.01). Žive rastline in koreni cikorije ter druge rastline-sadike, čebule, rizomi itd, ki so nedvoumno namenjene sajenju, pa tudi cvetje, listje in drugo, namenjeno okraševanju, se uvrščajo v 6. poglavje. Les vrst, zajetih v tej tarifni številki, se uvršča v to tar. številko le, v kolikor je v obliki trsk, ostružkov ali v drugih oblikah, v katerih se uporablja predvsem v parfumeriji, farmaciji ali pa za uničevanje insektov, gljivic in v podobne namene. Les v obliki jamskega lesa je iz te tar. številke izključen (44. poglavje). Nekatere rastline ali njihovi deli (vštevši semena ali plodove) iz te tar. številke so lahko pripravljeni (npr. v vrečkah) za pripravo rastlinskih infuzij ali rastlinskih &quot;čajev&quot;. Proizvodi, ki sestoje iz rastlin ali delov rastlin (vštevši semena in plodove - npr. metin &quot;čaj&quot;), se uvrščajo v to tar. številko. Ta tar. številka pa izključuje proizvode različnih vrst, ki sestoje iz rastlin ali delov rastlin (vštevši semena in plodove in vštevši tiste, ki vsebujejo rastline ali dele rastlin iz drugih tar. številk). Ta tar. številka izključuje tudi take, ki sestoje iz rastlin ali delov rastlin ene ali več vrst, pomešane z drugimi snovmi, kot je npr. ekstrakt ene ali več rastlin. (tar. št. 21.06). Izpostaviti je tudi treba, da se, odvisno od primera, uvrščajo v tar. številke 30.03, 30.04, od 33.03 do 33.07 ali v 33.08 naslednji proizvodi: a) proizvodi iz te tar. številke, ki niso mešani, vendar pripravljeni v umerke ali v oblike in pakiranja za maloprodajo - bodisi v terapevtske ali profilaktične namene, ali pa ki so pripravljeni za maloprodajo kot parfumerijski proizvodi, kot insekticidi, fungicidi ali podobni proizvodi, b) proizvodi, ki so mešani za uporabo v namene, opisane v zgornjem odstavku pod a) Vendar pa razvrščanje rastlinskih proizvodov v to tar. številko na osnovi njihove pretežne uporabe v farmaciji ne pomeni, da jih lahko štejemo za zdravila iz tar. št. 30.03 ali 30.04 (če so mešani ali ne), ali so pripravljeni v odmerkih ali oblikah ali pakiranjih za maloprodajo. Medtem ko se pojem &quot;zdravila&quot; v tar. št. 30.03 in 30.04 nanaša le na proizvode s terapevtsko ali profilaktično uporabnostjo, pa ima pojem &quot;farmacija&quot; širši pomen in se nanaša tako na zdravila kot na proizvode, ki so terapevtsko ali profilaktično neuporabni (npr. napitki-toniki, okrepljena hrana, reagensi za krvne skupine itd.). Ta tarifna številka izključuje tudi naslednje proizvode, ki se uporabljajo ali neposredno za aromatiziranje pijač, ali pa za pripravo ekstraktov v proizvodnji pijač: a) mešanic, ki sestoje iz raznih vrst rastlin ali njihovih delov iz te tar. številke (tar. št. 21.06) in b) mešanic rastlin ali njihovih delov z rastlinskimi proizvodi, ki spadajo v druga poglavja, npr. v 7., 9. in 11 (9. poglavje, ali v tar. št. 21.06). V to tar. številko so vključeni naslednji proizvodi: Aconite (Aconitium napellus) - preobjeda: korenine in listi Ambrette (musk) (Hibiscus abelmoschus): seme Angelica (Archangelica officinalis): korenine in seme Angostura (Golipea officinalis): skorja Araroba (Andira araroba): prah Arnica (Arnica montana) - arnika, gorski pretres: korenine, peclji, listi in cvetovi Bazilika (Ocimum basilicum): cvetovi in listi Bearberry (Uva ursi) - medvedji uhlji: listi Belladonna (Atropa belladonna) - volčja češnja: trava, korenine, peclji, listi in cvetovi Boldo (Peumus Boldus): listi Borežina (Borage officinalis): peclji in cvetovi Brijoni (Bryonia dioica) - črnojagodasti bluščec: korenine Buchu (Barosma betulina, Barosma serratifolia in Barosma crenulata): listi Buckbean (Menyanthes trifoliata) - grenka zel: listi Burdock (Arctium loppa) - čiček: semena in posušene korenine Calabar (Physostigma venenosum): zrno Calamus (Acorus calamus): korenine Cannabis (Cannabis sativa): zel Cascara sagarda (Rhamnus purshiana): skorja Cascarilla (Croton eluteria) - kaskarilja: skorja Cassia (Cassia fistula) - kasija: stroki in neprečiščena pulpa (prečiščena pulpa-vodni ekstrakt, se uvršča v tar. št. 13.02) Centauria (Erythrea centaurium) - modri glavinec: zel Cevadilla (Sabadilla) (Schoenocaulon officinale): seme Chamomille (Matricaria Chamomilla, Anthemis nobilis) - kamilica: cvetovi Chenopodium (kenopodium): seme Cherry - češnja in višnja: peclji Cherry laurel (Prunus laurocerasus): jagode Cinchona - kinhona: skorja Clove (Carryophillus aromaticus): skorja, listi Coca (Erythroxylon coca in Erythroxylon trixillense): - koka: skorja, listi Cocculus indicus (indijanska jagoda) (anamirta paniculata) - ribja zel: plodovi Cocillana (Guarea rusbyi): skorja Colhicum (Colchicum autumnale) - jesenski podlesek: poganjki in seme Colocynth (Citrulus colochyntis): plodovi Comfrey (Gavez) (Symphytum officinale): korenine Condurago (Marsdenia condurango) - kodurango: skorja Couchgrass (plazeča se pirnica) (triticum) (Agropyrum repens): korenine Cube (barbasco ali timbo) (Lonchocarpus nicou): skorja in korenine Cubeb (Cubeba officinalis Miquel ali Piper cubeba) - poper kubeba: prah Damiana (Turnera difusa): listi Dandelion (maslece) (taraxacum officinale): korenine Datula metel : listi in seme Derris (ali tuba) (Derris elliptica in Derris trifoliata): korenine Digitalis (Digitalis purpurea) - naprstec: listi in seme Elder (Sambacus nigra) - bezeg: cvet in skorja Ephedra (Mahuang): steblo in veje Rženi rožički Eucalyptus (Eucalyptus globulus) - evkaliptus: listi Frangula - bombažno drevo: skorja Fumitory (Fumaria officinalis) - rosnica: listi in cvetovi Galangal (Alpinia officinarum): rizomi Gentian (Gentiana lutea): - svišč: korenine Ginseng (Panax quinquefolium in Panax ginseng): korenine Golden seal (Hydrastis) (Hydrastis canadensis) - hidrastis: korenine Guaiacum (Guaiacum officinale in Guaiacum sanctum): les Hamamelis (Hamamelis officinalis) - severnoameriška leska: skorja in listi Hellbore (Veratrum album in Veratrum viride) - blago dišeči teloh: korenine Henbane (Hyoscyamus) (Hyoscyamus niger) - črni zobnik: korenine, seme, listi Horehound (Marrubium vulgare) - belušina: zel in peclji Hyssop (Hyysopus officinalis) - ožepek: cvet in listi Ipecacuanha (Cephaelis ipecacuanha) - ipekakuana: korenine Ipomoea (Ipomoea orizabensis): korenine Jarobandi (Pilocarpus jaborandi ali Pilocarpus microphyllus) - Jaborand: listi Jelap (Ipomoea purga) - dlakavi vrbovec: korenine Lavender (Lavandula vera) - sivka: cvet in trave Leptandra (Veronica virginica): korenine Linaloe (Bursera delpechiana): les Linden (Tilia europaea) - lipa: cvetovi in listi Liquorice (Glycchrrhiza glabra) - sladko drevo: korenine Lobelia ( Lobelia inflata): zel in cvet Long papper (Piper longum): korenine in podzemni poganjki Male fern (Dryopteris filix-mas): korenine Mallow (Malva silvestris in Malva rotundifolia) - gozdni slez: listi in cvet Mandrake-Mandragora, alrauna (narkotična rastlina): korenine ali rizomi. (Majaron se v nadaljnjem besedilu pojavi pod imenom &quot;divji majaron oz. &quot;Wild marjoram&quot;) Marshmallow (Althea officinalis) - beli slez: cvetovi, listi in korenine Melissa (Melissa officinalis) - matičnjak: listje, cvetje in vrhovi Maint-Nana (vse vrste) Mousse de shene (oak moss), (Evrenia furfuracea) - hrastova mahovina (lišaj) Muguwort (Artemisia vulgaris) - pelin: korenine Nux vomica (Strychnos nux vomica) - strihnin: seme Pomarančevec (Citris aurantium): listje in cvet Orris (Iris germanica, Iris pallida in Iris florentina) - peronika: korenine Pansy: cvet Pačuli (Pogostemon patchouli) - pačuli: listje Metica (glej meto - Mint) Bor: popki Plantago psyllium: zel in seme Podophyllum (Podophyllum peltatum) - volčja sled: korenine ali rizomi Popy - Mak (Papaver somniferum): glavice (nezrele in posušene) Pulsatilla (anemone pulsatilla) - anemona: zel Pyrethrum (Chrysanthemum Cinerariaefolium) - bolhač: listje, peclji in cvet Pzrethrum (Anacylclus pyrethrum): korenine Quassia (Quassia amara in Picraena excelsa): les in lubje Quince: seme Rhatany (Krameria triandra): korenine Rhibarb (Rheum officinale): korenine Navadna rosnica: cvet Rosemary (Rosemarinus officinalis) - rožmarin: zel, cvet in listje Griževec (Ruta gravealens): listje Kadulja (Salvia officinalis): listje in cvet Fižol Sv Ignacija (Strychnos ignatii) Sandalovo drevo: trske (belo in rumeno) Sarsaparilla (Smilax): korenine Sassafras (Sassafras officinalis): lubje, korenine in les Scammony (Convovulvus scammonia): korenine Senega (Polygala senega) - grenka grabenuša: korenine Sena (Cassia actufolia in cassia angustifolia): stroki in listje Spolzki brest (Ulmus fulva): lubje Solanum Nigrum Morska čebula (Urginea maritima, Urginea scilla): čebuljčki Stramonium (Datura stramonium) - kužnjak: listje in krone Strofantus (Strophantus kombe): semena Tansy (Tanacetum vulgare) - vratič:skorje, listje in seme Tonka (Tonquin) (Dipterix odorata): zrna Baldrijan (Valeriana officinalis): korenine Verbascum (mullein) (Verbascum thapsus in Verbascum phlmoides): listje, cvet Vrbena: listje in kronica Veronica (Veronica officinalis) - veronika: listje Virburnum (Virburnum prunifolium) - dobrovita: skorja korenin Violets (Viola odorata) - vijolice: korenine in cvet Oreh: listje Divji majaron (Origanum vulgare); majaron (Majarona hortensis ali Origanum hortensis) - je izključen (7. poglavje) Rumena narcisa (Asperula odorata): zel Isiot (Artemisia cina) - ingver (semena zoper gliste): cvet Wormwood (Artemisia absinthium) - pelin: listje in cvet Yohimba (Corynthae yohimbe): skorja Botanična poimenovanja, navedena v tem seznamu (ki ni popolen) so podana v pomoč pri prepoznavanju rastlin. Jasno je, da se rastline iz družin rastlin, ki so navedene v tem seznamu, uvrščajo v isto tar. številko. Nekateri proizvodi iz te tar. številke štejejo po mednarodnih predpisih za opojne droge in so navedeni v seznamu na koncu 29. poglavja. 12.12 ROŽIČI, MORSKE IN DRUGE ALGE, SLADKORNA PESA, SLADKORNI TRS, SVEŽI, OHLAJENI ALI ZMRZNJENI ALI SUŠENI, ZMLETI ALI NE; KOŠČICE IN JEDRCA IZ SADNIH KOŠČIC IN DRUGI RASTLINSKI PROIZVODI (VŠTEVŠI KORENINO CIKORIJE, NEPRAŽENO, VRSTE CICHORIUM INTYBUS SATIVUM), VRST, KI SE UPORABLJAJO PREDVSEM ZA ČLOVEŠKO PREHRANO IN NISO NAVEDENI IN NE ZAJETI NA DRUGEM MESTU 1212.10 - Rožiči, vključno s semenom 1212.20 - Morske alge in druge alge 1212.30 - Koščice in jedra mareličnih, breskovih in slivovih koščic - Drugo: 1212.91 - - sladkorna pesa 1212.92 - - sladkorni trs 1212.99 - - drugo (A) Rožiči. Rožiči (rogači) so plod majhnega zimzelenega drevesa (Ceratonia siliqua), izvirnega sredozemskega drevesa. To so strok rjave barve, v katerem je veliko število semen in ki se uporabljajo predvsem kot živalska krma ali kot destilacijska snov. Vsebuje velik odstotek sladkorja in se včasih uživajo kot posladek. Ta tar. številka vključuje endosperm, kalčke, cela semena, kalčke v prahu - zmešane ali nezmešane z ovojem v prahu. Ta tar. številka ne vključuje moko iz endosperma rožičev, ki se uvršča v tar. št. 13.02 kot rastlinska sluz ali zgoščevalec. (B) Morske in druge alge. Ta tar. številka vključuje vse morske in druge užitne in neužitne alge. Lahko so sveže, suhe ali mlete. Morske in druge alge se uporabljajo v različne namene (npr. kot farmacevtski proizvodi, v kozmetiki, za prehrano ljudi in živali, za gnojila). Ta tar. številka vključuje moko morskih in drugih alg, neglede na to, ali je sestavljena in ene ali več vrst morskih ali drugih alg. Ta tar. številka izključuje: a) agar - agar in karaginan (tar. št. 13.02), b) mrtve enocelične alge (tar. št. 21.02), c) kulture mikroorganizmov iz tar. št. 30.02 in d) gnojila iz tar. št. 31.01 ali 31.05. C) Sadkorna pesa in sladkorni trs. Ta tar. številka prav tako vključuje sladkorno peso in sladkorni trs v oblikah, navedenih v tej tar. številki. Ta tar. številka izključuje bagas, t.j. vlaknasti del sladkornega trsa, ki ostane po ekstrakciji (tar. št. 23.03). (D) Koščice in jedra koščic sadja in drugih rastlin (vštevši koren nepražene cikorije vrste Cichorium intybus sativum) vrst, ki se uporabljajo predvsem za prehrano ljudi, in niso omenjene in ne navedene na drugem mestu. Tako vključuje ta tar. številka koščice in jedra koščic breskev (vključno nektarin), marelic in sliv (ki se uporabljajo predvsem kot nadomestek mandljev). Ti proizvodi ostanejo uvrščeni v tej tar. številki tudi v primeru, da jih je mogoče uporabiti za ekstrakcijo olja. Ta tar. številka vključuje tudi svež ali posušen in cel ali razrezan nepraženi koren cikorije vrste Cichorium itybus sativum). Praženi koren vrste, ki se uporablja kot nadomestek kave, je iz te tar. številke izključen (tar. št. 21.01). Drugi nepraženi koreni cikorije se uvrščajo v tar. št. 0601. V to tar. številko se uvrščajo tudi peclji angelike, ki se uporabljajo predvsem za pripravo kandirane angelike ali pa angelike, konzervirane v sladkorju. Običajno se začasno konzervirajo v slanici. Ta tar. številka vključuje tudi sladki sorgo, kot je npr. saccharatum, ki se uporablja predvsem za izdelavo sirupa ali melase. Ta tar. številka izključuje koščice sadja, ki se uporabljajo za rezbarjenje (npr. datljeve koščice) (tar. št. 14.04) in pražene sadne koščice, ki se ponavadi uvrščajo kot kavni nadomestki (tar. št. 21.01). 12.13 ŽITNA SLAMA IN ŽITNE PLEVE, SUROVE, NEPRIPRAVLJENE, VŠTEVŠI ZREZANE, MLETE ALI STISNJENE ALI V PELETIH Ta tar. številka je omejena na slamo in pleve v nepredelanem stanju, t.j. v takšnem, v kakršnem so ob žetvi pšenice, nadalje na zmlete in sprešane, ali pa v obliki peletov (t.j. aglomerirane s pomočjo kompresije ali z dodajanjem veziva v razmerju, ki ne presega 3 mas.%), vendar dalje nepredelanih. Ta tar. številka izključuje očiščeno, beljeno ali obarvano slamo (tar. št. 14.01). 12.14 KOLERABA, KRMNA PESA, KORENJE ZA KRMO; SENO, LUCERNA, DETELJA, ESPARZETA, KRMNI OHROVT, VOLČJI BOB, GRAŠICA IN PODOBNI PRIDELKI ZA KRMO, TUDI V PELETIH 1214.10 - Moka in peleti iz lucerne (alfalfa) 1214.90 - Drugo Ta tar. številka vključuje: (1) Kolerabo (ratabagas) (Brassica nepobrassica), krmno repo, živinsko korenje (bele in svetlorumene barve) in drugo korenje za živinsko krmo. To korenje ostane uvrščeno v tej. rar. številki, čeprav so lahko nekatere iz med teh vrst lahko primerne tudi za prehrano ljudi. (2) Seno, lucerno (alfa-alfa), deteljo, krmno zelje, volčji bob, grašico in podobne pridelke za krmo - sveže ali posušene, cele ali narezane, zrezane ali stisnjene. Ti pridelki ostanejo v tej tar. številki tudi, če so soljeni ali izpostavljeni drugim postopkom v silosu, katerih namen je preprečiti fermentacijo ali kvarjenje. Pojem &quot;podobni pridelki za krmo&quot; je treba razumeti, kot da se nanaša le na rastline, ki se posebej goje za krmo. Ta pojem ne vključuje rastlinske odpadke, ki se lahko uporabljajo v iste namene (tar. št. 23.08). Proizvodi za krmo iz te tar. številka so lahko tudi v obliki peletov, to je aglomerirani neposredno s prešanjem ali posredno z dodajanjem veziva, ki v skupni teži ne sme preseči 3%. Ta tar. številka izključuje: a) rdečo peso (rdečkasto oranžne barve) iz tar. št. 07.06, b) slamo in žitno pleve (tar. št. 12.13), c) rastlinske proizvode, ki niso posebej gojeni za krmo, čeprav se za krmo uporabljajo (npr. vrhovi repe in korenja in zgornji deli koruznega listja (tar. št. 23.08) in d) preparate za hrano za živali (npr. sladkana krma) (tar. št. 23.09). 13. POGLAVJE ŠELAK; GUME, SMOLE IN DRUGI RASTLINSKI SOKOVI IN EKSTRAKTI OPOMBA 1. Tar. št. 13.02 obsega med drugim ekstrakt sladke koreninice, bolhača, hmelja, aloje in opija. V to tarifno številko ne spadajo: (a) ekstrakti sladke koreninice, ki vsebujejo nad 10 mas.% saharoze ali so pripravljeni kot slaščice (tar. št. 17.04); (b) sladni ekstrakt (tar. št. 19.01); (c) ekstrakti kave, čaja ali maté čaja (tar. št. 21.01); (d) rastlinski sokovi ali ekstrakti z pripravljanje alkoholnih pijač (22. poglavje); (e) kafra, glicerizin ali drugi proizvodi iz tar. št. 29.14 in 29.38; (f) zdravila iz tar. št. 30.03 ali 30.04 ali reagenti za določanje krvnih skupin (tar. št. 30.06); (g) ekstrakti za strojenje ali barvanje (tar. št. 32.01 ali 32.03); (h) eterična olja, zgoščena oziroma trdna olja (concretes), rezinoidi, izvlečki oleosmol, vodni destilati ali vodne raztopine eteričnih olj ali preparati na osnovi dišečih snovi vrst, ki se uporabljajo v proizvodnji pijač (33. poglavje); (ij) naravni kavčuk, balata, gutaperča, gvajak, čiki in podobne naravne gume (tar. št. 40.01). 13.01 ŠELAK, NARAVNE GUME, SMOLE, GUMIJEVE SMOLE IN BALZAMI 1301.10 - Šelak 1301.20 - Arabski gumi 1301.90 - Drugo (I) Šelak Šelak je smolnata snov, katero ustvarja na različnih vrstah dreves nek insekt, ki pripada isti družini kot košeniljka in škrlatna ščitasta uš. Najvažnejše trgovske vrste so naslednje: (A) Šelak v palicah, ki običajno sestoji iz vejic, na katerih je nanesen šelak v debelejšem ali tanjšem sloju. Je temnordeč in je najmočneje obarvana vrsta šelaka. (B) Šelak v zrnih - to je drobljen šelak, ločen od vej (običajno) s pranjem, ki deloma odstrani šelakovo barvilo. (C) Šelak, znan tudi kot šelak v listih, ploščah ali rezinah - dobjo ga s topljenjem in filtriranjem, služi pa prečiščevanju smol. Ima obliko tenkih, prozornih lusk jantarjeve ali rdečkaste barve. Podoben proizvod v obliki diska je znan kot &quot;gumbasti šelak&quot;. Šelak se obsežno uporablja v proizvodnji oljnih lakov, v elektroindustriji in v proizvodnji pečatnih voskov. (D) Šelakovi odpadki (ali granatni šelak) - dobijo jih iz odpadkov, ki ostanejo po predelavi šelaka. Šelak je lahko razbarvan (če iz njega odstranijo barvo) ali beljen. V slednjem primeru je včasih pripravljen v obliki zvitih štren. Iz te tar. številke je izključen sok določenega orientalskega drevesa, ki se v stiku z zrakom strdi in tvori odporno prevleko in je znan pod imeni &quot;japonski&quot; ali &quot;kitajski lak&quot; (tar. št. 13.02). (II) Naravne gume, smole, gumijeve smole, oljne smole in balzami. Naravne gume, smole, gimijeve smole, oljne smole in balzami so proizvodi rastlinskih izločkov, ki se v stiku z zrakom strdijo in se med seboj težko ločijo. Ti proizvodi imajo naslednje lastnosti, po katerih jih je moč ločtevati: (A) Gume so brez vonja in okusa, so bolj ali manj razgradljive v vodi, pri čemer nastajajo lepljive snovi. Gore brez vonja in ne, da bi se pri tem talile. (B) Smole niso topne v vodi, so blagega vonja, slabi prevodniki elektrike in so nabite z negativno elektriciteto. Na toploti se bolj ali manj mehčajo in talijo - ko pa zagorijo, gore s plamenom z veliko dima in z značilnim vonjem. (C) Gumijeve smole sestoje, kot že ime pove, iz naravnih mešanic gum in smol v različnih razmerjih. Zaradi tega so gumijeve smole delno topne v vodi. Ponavadi so prodornega in značilnega vonja in okusa. (D) Oljne smole in balzami sestoje iz smol, ki vsebujejo veliko eteričnih olj. So tekoče, mehke konsistence in čutnega vonja. Najpomembnejši proizvodi so: (1) Arabski gumi, izloček raznih akacij, ki ga včasih imenujejo nilska guma, adenska guma, senegalska guma), nadalje tragantova guma (iz nekaterih vrst Astragalusa), basra guma, anakardium (guma drevesa kažu- oreha), indijska guma, nekatere t.i. izvirne gume raznih vrst Rosaceae, kot so češnjevega, višnjevega, breskvinega in mandeljnovega drevesa. (2) Sveže, tekoče oljne smole bora (vštevši terpentin), jelke ali drugih iglavcev (surove ali prečiščene), pa tudi smole iglavcev (omorikine galipot smole itd.), ki se posušene nahajajo v drevesnih zarezah in vsebujejo rastlinske odpadke. (3) Kopal (Indija, Brazilija, Kongo itd.), vštevši fosilni kopal; kauriguma; damar smola; mastiks; elemi; sandrak; zmajeva kri. (4) Kambodža, amonijakova guma, asafetida, skamoni, euforbium, galbanum, opoponax, olibanim ali tamjan, izmirna, akaroidna smola, gvajak smola. (5) Benzoe guma, styrax ali storaks (tekoč ali trden), tolu balzam, Peru balzam, Kopaiba balzam, kanadski balzam, Meka balzam, tapsia. (6) Kanabis smola (surova ali prečiščena) iz rastline kanabis (kanabis smola je opojna droga - glej seznam na koncu 29. poglavja). Naravne gume, smole, oljne gume, gumijeve smole in balzami, zajeti v tej tar. številki so lahko surovi, oprani, prečiščeni, beljeni, zdrobljeni ali v prahu. Vendar pa ta tar. številka izključuje tiste, ki so bili izpostavljeni postopkom, kot je npr. postopek z vodo pod pritiskom, z mineralnimi kislinami, ali pa npr. topli postopek. Tako je z gumami in gumijevimi smolami, ki so postale topne s postopkom z vodo pod pritiskom (tar. št. 13.02), z gumami, ki so postale topljive s postopkom z žveplovo kislino (tar. št. 35.06) in smolami, ki so postale topne v sušilnih oljih s toplotnim postopkom (tar. št. 38.06). Ta tar. številka izključuje tudi: a) jantar (tar. št. 25.30), b) zdravila, ki vsebujejo naravne balzame in pripravljena zdravila iz raznih vrst snovi, ki so znane kot balzami (tar. št. 30.03 ali 30.04), c) šelakove barve - barvila, ekstrahirana iz šelaka (tar. št. 32.03), d) rezinoide, ekstrahirane iz snovi iz te tar. številke (tar. št. 33.01), e) tal olje, včasih znano kot tekočo kolofonijo (tar. št. 38.03), f) terpentinska olja (tar. št. 38.05) in g) kolofonija, smolne kisline, pinolin in smolna olja, rezinate, katransko kolofonijo, pivsko smolo in podobne preparate na osnovi kolofonije (38. poglavje). 13.02 RASTLINSKI SOKOVI IN EKSTRAKTI; PEKTINSKE SNOVI, PEKTINATI IN PEKTATI; AGAR-AGAR IN DRUGE SLUZI TER SREDSTVA ZA ZGOŠČEVANJE, DOBLJENI IZ RASTLINSKIH PROIZVODOV, MODIFICIRANI ALI NEMODIFICIRANI - Rastlinski sokovi in ekstrakti: 1302.11 - - opija 1302.12 - - iz sladkih koreninic 1302.13 - - hmelja 1302.14 - - bolhača ali rastlinski korenin, ki vsebujejo rotenon 1302.19 - - drugi 1302.20 - Pektinske snovi, pektinati in pektati - Sluzi in snovi za zgoščevanje, dobljeni iz rastlinskih proizvodov, modificirani ali nemodificirani: 1302.31 - - agar-agar 1302.32 - - sluzi in sredstva za zgoščevanje, ekstrahirani iz rožičev, rožičevih semen ali semena giara, modificirani ali nemodificirani 1302.39 - - drugo (A) Rastlinski sokovi in ekstrakti. Ta tar. številka vključuje sokove in ekstrakte - rastlinske proizvode, ki se ponavadi pridobivanjo z naravnim izločanjem ali zarezovanjem, ali pa z ekstrakcijo s pomočjo razredčila i to pod pogojem, da niso našteti ali vključeni v druge specifične tar. številke Nomenklature (glej spisek izključitev na koncu dela (A) tega komentarja. Ti sokovi in ekstrakti se razlikujejo od eteričnih olj, rezinoidov in ekstrahiranih oljnih smol iz tar. št. 33.01 po tem, da vsebujejo poleg hlapljivih dišavnih sestavin veliko večji delež drugih rastlinskih snovi (npr. klorofil, tkanine, grenke snovi, ogljikove hidrate in druge ekstraktivne snovi) Sokovi in ekstrakti, ki so razvrščeni tukaj, vključujejo: (1) Opij - posušeni sok makovega stroka (Papaver somniferum), katerega dobivajo z zarezovanjem ali z ekstrakcijo iz stebla ali semenskega stroka. Ponavadi je v obliki kroglic in pogač raznih velikosti in oblik. (2) Sok sladkih koreninic je ekstrahiran iz posušenih koreninic rastline iz družine Leguminosae (Glycyrhiza glabra), in sicer s toplo vodo pod pritiskom, nato pa koncentriran. Lahko je v tekočem stanju ali v obliki blokov, pogač, rezin, palčk ali prahu. (Sok sladkih koreninic, ki vsebuje po teži več kot 10% sladkorja, ali oni, ki je pripravljen kot sladkorni proizvod, neglede na vsebnost sladkorja, se iz te tar. številke izključuje (glej tar. št. 17.04). (3) Ekstrakt hmelja. (4) Piretrum - ekstrakt bolhača se pridobiva predvsem iz cvetov raznih piretrumov - bolhačev (npr. Chrysanthenum cineraraefolium) z ekstrakcijo z enim izmed organskih topil, kot je npr. normalni heksan ali &quot;petrol eter&quot;. (5) Ekstrakte rastlinskih korenin, ki vsebujejo rotenon (&quot;derris&quot;, &quot;cube&quot;, &quot;timbo&quot;, &quot;barbasco&quot; itd.). (6) Ekstrakte in tinkture katerekoli vrste rastlin rodu kanabis. Surova ali prečiščena kanabisova smola je iz te tar. številke izključena (tar. št. 13.01). (7) Ekstrakt ginsenga, katerega pridobivajo z ekstrakcijo s pomočjo vode ali alkohola, vštevši pakiranja za maloprodajo. Mešanice ekstrakta ginsenga z drugimi sestavinami (npr. z laktozo ali z glukozo), ki se uporabljajo za pripravo &quot;čaja&quot; ginseng ali pijač ginseng, so izključena (tar. št. 21.06) (8) Aloa - zgoščen sok zelo grenkega okusa iz več vrst rastlin istega imena (iz družine Liliceae) (9) Podofilum - smolasta snov, ki je iz posušenih rizomov Podophylum peltatum ekstrahirana z alkoholom. (10) Kurare - vodni ekstrakt iz listja in in skorje raznih rastlin iz družine Strychnos. (11) ekstrakt kasia-amare, ki ga pridobivajo iz lesa istoimenih grmov (družina Simaroubaceae), ki uspeva v Južni Ameriki. (12) Druge medicinske ekstrakte, npr. belladonno, črni bezeg, cascara sagrada, česen, lincura, jalapski koren, kinhona, rabarbara, sarsaparilla, tamarinda, baldrijan, jelkini popki, koka, kolocint, moška praprot, čarovničina leska, črni zobnik, rženi rožički. (13) Mana - gost in sladek sok, ki ga pridobivajo z zarezovanjem iz nekaterih vrst jesena. (14) Lepilo za ptice - viskozno in raztegljivo lepilo zelenkaste barve, ekstrahiran iz jagod bele omele in bodike. (15) Vodni ekstrakt, katerega pridobivajo z ekstrakcijo marelične pulpe. Vendar pa so marelični stroki in pulpe izključene iz te tar. števikke (tar. št. 12.11). (16) Kino guma - zgoščen sok določenega tropskega drevesa in ki se uporablja pri strojenju in v medicini. (17) Japonski (ali kitajski) lak (naravni lak) je sok, katerega pridobivajo z zarezovanjem nekaterih vrst grmov, imenovanih &quot;urushi&quot; in ki uspevajo na Dalnjem Vzhodu (npr. Rhus vernificera). Uporablja se za premaze ali za okrasitev raznih predmetov (npr. pladnjev, kovčkov itd.) (18) Sok papaje - posušen ali neposušen, vendar neprečiščen kot papainov encim (aglomerirani lateks-globule so opazne pri mikroskopski raziskavi). Papain je iz te tar. številke izključen (tar. št. 35.07). (19) Ekstrakt kole, katerega pridobivajo iz plodov kole (semena raznih vrst kole, npr. Cola nitida), in ki se uporablja za proizvodnjo raznih vrst pijač. (20) Ekstrakt iz lupine oreha kažu. Vendar pa so polimeri, pridobljeni iz tekočega ekstrakta lupine oreha kažu, iz te tar. številke izključeni (pretežno v tar. št. 39.11). (21) &quot;Vanilia oleo smole&quot; (včasih zmotno imenovana vanilia resinoid ali &quot;vanilia ekstrakt&quot;). Sokovi so ponavadi zgoščeni ali strjeni. Ekstrakti so lahko tekoči, kašasti ali trdni. &quot;Tinkture&quot; so ekstrakti, ki so še raztopljeni v alkoholu, s pomočjo katerega poteka ekstrakcija; takoimenovani &quot;ekstrakti fluida&quot; pa so raztopine ekstrakta v npr. alkoholu, glicerinu ali v mineralnem olju. Tinkture in ekstrakti fluida so v splošnem standardizirani (npr. ekstrakt piretruma - bolhačev ekstrakt, je lahko standardiziran z dodajanjem mineralnega olja z namenom, da bi dosegel komercialno stopnjo vsebnosti piretrina (od 2 do 20 ali 25%). Trdni ekstrakti se pridobivajo z izparevanjem topila. Nekaterim ekstraktom se včasih dodajajo notranje snovi, da bi se ekstrakti lažje reducirali v prah (npr. ekstrakt belladonne, kateremu dodajajo gumiarabikum), ali pa, da se doseže standardna trdota (opiju se, na primer, dodajajo določene količine škroba, da bi dobili proizvod z znano vsebnostjo morfija). Dodajanje takih snovi ne vpliva na razvrščanje trdnih ekstraktov. Ekstrakti so lahko enostavni ali sestavljeni. Enostavne ekstrakte pridobivajo z obdelavo samo ene vrste rastlin, sestavljene pa ali z mešanjem enostavnih ekstraktov, ali pa z obdelavo mešanic različnih vrst rastlin. Torej vsebujejo sestavljeni ekstrakti (v obliki alkoholnih tinktur ali v drugih oblikah) sestavine raznih vrst rastlin. Obsegajo tudi sestavljene ekstrakte japonskega korena, aloje lubja kininovca itd. Rastlinski sokovi iz te tar. številke predstavljajo surovine za mnoge proizvode. Rastlinskih sokov pa ne vključuje ta tar. številka, v kolikor imajo vsled dodajanja drugih snovi značaj pripravljene hrane, zdravil itd. Nekateri proizvodi iz te tar. številke, katere mednarodni predpisi spoznavajo za opojne droge, so navedeni v spisku na koncu 29. poglavja. Primeri preparatov, katere ta tar. številka izključuje, so: (i) aromatizirani sirupi, ki vsebujejo rastlinske ekstrakte (tar. št. 21.06), (ii) sestavljeni preparati, ki se uporabljajo za pripravo pijač. Te predelave pridobivajo z mešanjem rastlinskih ekstraktov iz te tar. številke z mlečno, vinsko, citronsko in fosforno kislino, z konzervansi, s sredstvi za penjenje, s sadnimi sokovi itd., včasih tudi z eteričnimi olji. Tako dobljeni preparati se uvrščajo v tar. št. 21.06 ali 33.02, (iii) medicinski preparati, od katerih so nekateri znani kot &quot;tinkture&quot; in ki sestoje iz mešanic rastlinskih ekstraktov z drugimi proizvodi (npr. preparati iz mešanic ekstraktov paprike, terpentinskega olja, kafre in metilnega saciliata ali pa mešanice opijeve tinkture, janeževega olja, kafre in benzojeve kisline) (tar. št. 30.03 ali 30.04), (iv) intermedijarni proizvodi za izdelavo insekticidov, ki sestoje iz bolhačevega ekstrakta, razredčenega z dodajanjem mineralnega olja tako in v taki količini, da je vsebnost piretra manjša od 2% po teži, ali pa razredčenega z drugimi snovmi, kot so npr. sinergisti (npr. piperonil butoksid (tar. št. 38.08). Ta tar. številka izključuje tudi rastlinske ekstrakte-mešanice, brez dodanih drugih snovi, za terapevtske in profilaktične namene. Takšne mešanice, kot tudi podobni medicinski sestavljeni ekstrakti, izdelani z obdelavo rastlinske mešanice, se uvrščajo v tar. št. 30.03 ali 30.04. Vendar pa tar. št. 30.04 vključuje tudi enostavne rastlinske ekstrakte (tudi standardizirane ali raztopljene v kateremkoli topilu), v kolikor so pripravljeni v odmerkih za terapevtske ali profilaktične namene, ali pa v pakiranjih za maloprodajo za pravkar navedene namene. Ta tar. številka izključuje eterična olja, resionoide in ekstrakte oleosmol (tar.št. 33.01). Eterična olja (ki se lahko pridobivajo tudi s solventno ekstrakcijo), se razlikujejo od ekstraktov, ki se uvrščajo v to tar.št. po tem, da se v glavnem sestavljena iz hlapnih aromatičnih snovi. Resinoidi se razlikujejo od ekstraktov, ki se uvrščajo v to tar.št. po tem, da so pridobivajo z ekstrakcijo z organskimi topili ali super-kritičnimi tekočinami (npr., ogljikov dioksidni plin pod pritiskom) suhih naravnih neceličnih rastlin ali živalskih smolnatih snovi. Ekstrahirane oleosmole se razlikujejo od ekstraktov iz te tar.št. po tem, da: se pridobivajo iz naravnih celičnih rastlin (skoraj vedno iz začimb ali aromatičnih rastlin) z ekstrakcijo ali z organskimi topili ali s super-kritičnimi tekočinami in vsebujejo hlapljive aromatične snovi skupaj z nehlapljivimi snovmi prijetnega okusa, ki definira karakteristični vonj ali aromo dišave ali aromatične rastline. Ta tar. številka izključuje tudi naslednje rastlinske proizvode, uvrščene v bolj specifičnih tar. številkah Nomenklature: a) naravne gume, gumijeve smole, oljne smole in balzame (tar. št. 13.01), b) ekstrakt slada (tar. št. 19.01), c) kavni ali čajni ekstrakt, ekstrakt mate-čaja (tar. št. 21.01), d) alkoholne sokove in ekstrakte, iz katerih izdelujejo pijače (22. poglavje), e) tobačne ekstrakte (tar. št. 24.03), f) kafro ((tar. št. 29.14), glicerizin in glirizate (tar. št. 29.38), g) ekstrakte, ki se uporabljajo kot indikatorji krvnih skupin (tar. št. 30.06), h) ekstrakte za strojenje (tar. št. 32.01), i) barvilne ekstrake (tar.št. 32.03) in j) naravno gumo - kavčuk, balata, gutaperča, gvajak, čikl in podobne naravne gume (tar. št. 40.01). (B) Pektinske snovi, pektinati in pektati. Pektinske snovi (v trgovini znane kot &quot;pektini&quot;) so polisaharidi, katerih osnovna struktura sestoji iz poligalakturonskih kislin. Nahajajo se v rastlinskih celicah, še posebno sadja in vrtnin. Pridobivajo se iz ostankov jabolk in hrušk, dinj, agrumov, sladkorne pese ipd. Pektini se uporabljajo predvsem kot sredstva za želatiniranje v proizvodnji marmelad in drugih konzerv. Pektinske snovi so lahko tekoče ali v prahu in se kot standarizirane ali pa brez dodanega sladkorja (glukoze, saharoze itd.) ali drugih proizvodov (s pomočjo katerih naj bi se zagotovila stalna aktivnost, to je učinkovitost v uporabi) uvrščajo v to tar. številko. Včasih vsebujejo natrijev citrat in druge soli za vzdrževanje sredine - t.i. &quot;puffer&quot; soli. Pektinati so soli pektinskih kislin (deloma metoksiliranih poligalakturoničnih kislin, pektati pa so soli pektinskih kislin (demetoksiliranih pektonskih kislin) - imajo mnogo podobnih lastnosti in se uporabljajo kot pektini. (C) Agar-agar in druge sluzi, modificirani ali nemodificirani, dobljeni iz rastlinskih proizvodov. Sluzi in zgoščevalci iz rastlinskih proizvodov v hladni vodi nabreknejo, v topli pa se razgradijo in tvorijo homogene, želatinozne in (ponavadi po hlajenju) brezokusne mase. Uporabljajo se predvsem kot nadomestek želatine pri pripravi hrane, kot apretura v proizvodnji tekstila in papirja, za bistrenje nekaterih tekočin, za osnove bakterijskim kulturam, v farmaciji in pri izdelavi kozmetike. Lahko so modificirani s kemijskim postopkom (npr. esterificirani, eterificirani, obdelani z boraksom, s kislinami in bazami). Ti proizvodi se v to tar. številko uvrščajo neglede na to, ali so standarizirani ali ne z dodajanjem sladkorja (glukoza, saharoza) ali drugih proizvodov, ki naj bi zagotovili stalno aktivnost). Najpomembnejši so: (1) Agar-agar (ali agar), katerega pridobivajo z ekstrakcijo nekaterih morskih alg, ki se nahajajo predvsem v Indijskem in v Tihem oceanu in ki se ponavadi dobavljajo v obliki posušenih vlaken, kosmov, prahu ali pa v želatinozni obliki, ki je posledica kislinske obdelave. V trgovini je agar znan kot japonska rastlinska želatina (ali mah) in Alga spinosa (spinosa). (2) Endospena rožičeva moka (Ceratonia siliqua) ali semena giarja (Cyamopsis psoralioides ali Cyamopsis tetragonoloba). Te moke se v to tar. številko vključujejo celo, če so neznatno modificirane s kemijskimi postopki, da bi se stabilizirale njihovi sluzasti sestojki (viskoznost, topnost itd.). (3) Karagenan, ki je ekstrakt karagena, znanega tudi kot irski mah ali biserni mah. Ponavadi je v obliki vlaknastih niti, luskic ali prahu. Ta tar. št. vključuje tudi sluzaste snovi, katere pridobivajo iz karagenina s kemijsko transformacijo (npr. natrijev karagenat). (4) Sredstva za zgoščevanje, ki se pridobivajo iz gum, gumenih smol in katerim omogoči topnost postopek z vodo pod pritiskom ali kakšen drug proces. (5) Moka kotiledona tamarinovega zrna (Tamarindus indica). Ta moka se v to tar. številko uvršča tudi, če je termično ali kemijsko modificirana. Ta tar. številka ne vključuje: a) surovih ali posušenih morskih in drugih alg (tar. št. 12.12) in b) alginske kisline in alginate (tar. št. 39.13). 14. POGLAVJE RASTLINSKI MATERIALI ZA PLETARSTVO, RASTLINSKI PROIZVODI, KI NISO OMENJENI IN NE ZAJETI NA DRUGEM MESTU OPOMBE 1. V to poglavje ne spadajo naslednji proizvodi, ki jih je treba uvrstiti v XI. oddelek: rastlinski materiali in vlakna iz rastlinskih materialov tistih vrst, ki se uporabljajo v glavnem v proizvodnji tekstila, ne glede na to, kako se pripravljajo, in drugi rastlinski materiali, ki so obdelani za izključno rabo kot tekstilni material. 2. Tar. št. 14.01 obsega med drugim bambus (neklan ali klan, strugan po dolžini ali razrezan na določeno dolžino, na koncih zaobljen, beljen, zaščiten proti ognju, poliran ali barvan), klano vrbovo protje, trsje in podobno, stržen španskega trsa, španski trs brez stržena ali klan španski trs. V to tarifno številko ne spadajo iveri (tar. št. 44.04). 3. V tar. št. 14.02 ne spada lesna volna (tar. št. 44.05). 4. V tar. št. 14.03 ne spadajo pripravljeni svežnji ali šopi za izdelavo metel in ščetk (tar. št. 96.03). SPLOŠNA DOLOČILA To poglavje vključuje: (1) rastlinske materiale, surove ali enostavno obdelane, ki se uporabljajo predvsem v pletarstvu, pri proizvodnji metel in ščetk, ali pa kot polnilo (pri tapeciranju) ali za podlaganje, (2) semena, zrna, lupine in plodove v lupini vrst, ki se uporabljajo v rezbariji, proizvodnji gumbov in drugega galanterijskega blaga, (3) rastlinske proizvode, ki na drugem mestu niso navadeni. To poglavje ne vključuje rastlinskih materialov vrst, ki se uporabljajo predvsem za proizvodnjo tekstila, niti drugih rastlinskih materialov, predelanih za uporabo kot tekstilni materiali (oddelek XI). 14.01 RASTLINSKI MATERIALI, KI SE UPORABLJAJO PREDVSEM ZA PLETARSTVO (NPR. BAMBUS, ŠPANSKI TRS, TRS, ROGOZ, VRBOVO PROTJE, RAFIJA, OČIŠČENA ŽITNA SLAMA, BELJENA ALI BARVANA IN LIPOVO LUBJE 1401.10 - Bambus 1401.20 - Španski trs 1401.90 - Drugo Ta tar. številka vključuje surove rastlinske materiale, ki se uporabljajo predvsem za proizvodnjo s spenjanjem ali pletenjem predmetov, kot so hasure, pladnji, košare vseh vrst (vštevši košare za pakiranje sadja, vrtnin, ostrig ipd.), potovalne košare, potovalne kovčke, pohištvo (npr. stoli in mize), klobuke itd. Ti surovi materiali se lahko uporabijo tudi za proizvodnjo ščetk, dežnikovih ročajev, sprehajalnih palic, ribiških palic, cevk za pipe, grobih vrvi ipd., pa tudi za proizvodnjo papirne mase ali za steljo. Ta tarifna številka med drugim vključuje: (1) Bambuse, t.j. posebne vrste trave, ki v obilju uspevajo v tropskih krajih, še posebno na Kitajskem, na Japonskem in v Indiji. Bambuski imajo zelo lahko in ponavadi votlo steblo, včasih z brazdo med izmenjajočimi se pari kolen. Ta tar. št. vključuje bambus (klan ali neklan, strugan po dolžini ali narezan na določene dolžine, na koncih zaobljen, beljen, impregniran proti ognju, poliran ali barvan).(2) Španski trs, to so stebla palme-plazilke, ponavadi iz družine Calamusa in ponavadi prihajajo iz Južne Amerike. So cilindrične, močne in prožne, ponavadi premera 0,3 do 0,6 cm, njihova barva se giblje od rumenedo rjave. Njihova površina je lahko svetleča ali matirana. Ta tar. številka vključuješpanske trse in trde zunanje palice. Obsega tudi dolge trakove, katere dobijo s podolžnim rezanjem teh jeder oz. palic, pa tudi cel španski trs. (3) Navadno trsje in rogoze - to je zbirni naziv, ki se je prijel mnogih tranatih rastlin, ki rastejo na močvirnatih tleh v zmernih in tropskih krajih. Trsi imajo ponavadi trša stebla ali palice z vozli v precej ena kih razdaljah in ki označujejo mesta listov. Najbolj znane vrste najpogosteje vključujejo vodo rogoz (Scirpus lacustris) in divji trs (Arundo donax in Phragmites communis), nadalje razne vrste Cyperusa (npr. Cyperus tegetiformis ali kitajska rogoz) in razne vrste Juncusa (npr. Juncus ef- usus ali japonska rogoz), (4) Vrbo-ivo (belo, rumeno, zeleno in rdečo), in sicer dolge, prožne in mlade poganjke ali pa veje nekaterih vrst vrbe (Salix), (5) Rafijo - trgovsko ime za vlaknaste trakove, katere pridobivajo iz listov določenih palm iz družine rafij. Med njimi je najpomembnejša Raffia ruffa, ki uspeva predvsem na Madagaskarju. Rafija se uporablja za pletenje, ali pa kot vezivni element v vrtovih. Tkanine iz predene rafije se iz te tar. številke izključujejo (tar. št. 46.01). Ta tarifna številka vključuje drugo listje in travo (npr. travo paname in latanije), ki se upo rablja v iste namene kot rafija za izdelavo klobukov, (6) Slamo žitaric, z ali brez klasov, vendar očiščeno, beljeno ali barvano (glej besedilo v nadaljevanju), (7) Notranjo lubje nekaterih vrst lipe (vrste tilia). Vlakna tega lubja so zelo močna in se uporabljajo za izdelavo vrvi, platna za pakiranje in grobih hasur, pa tudi kot vezivo. Ta tar. številka vključuje lubje drevesa baobab in lubje nekaterih vrst vrb in topolov - služijo različnim namenom. Razen slame žitaric, katere se nepredelane izključujejo iz te tar. številke (tar. št. 12.13), pa ta tar. številka vključuje rastlinske snovi za pletenje - tako oprane, surove, nasekane v trakove, likane, beljene, kot tudi pripravljene za barvanje, pobarvane, lakirane ali ognjeodporno obdelane. Blago iz te tar. številke je lahko tudi narezana na določene dolžine in na koncih ukrivljena (npr. slama za izdelavo slamic za pitje, trs za izdelovanje ribiških palic, bambusi za barvanje ipd.), ali pa razvrščena v svežnje, ki so lahko le slabo poviti zaradi lažjega pakiranja, skladiščenja, transporta itd. Materiali iz te tar. številke, ki so zaviti skupaj, da bi bili primernejši za uporabo v takem stanju, kot pa v pletenicah, se uvrščajo v tar. št. 46.01. Ta tar. številka ne vključuje: a) trsk ali cepanic lesa (tar. št. 44.04) in b) prej opisanih rastlinskih snovi, ki so valjane, lomljene, česane ali drugače pripravljene za predenje (tar. št. od 53.03 do 53.05). 14.02 RASTLINSKI MATERIALI, KI SE UPORABLJAJO PREDVSEM KOT MATERIALI ZA POLNJENJE IN TAPECIRANJE (NPR. KAPOK, RASTLINSKI LASJE, MORSKA TRAVA), VKLJUČNO S TISTIMI, KI SO PRIPRAVLJENI V PLASTEH, S PODLAGO ALI BREZ PODLAGE IZ DRUGIH MATERIALOV 1402.10 - Kapok 1402.90 - Drugi Ta tarifna številka vključuje rastlinske materiale, ki se uporabljajo predvsem za tapeciranje pohištva, vzglavnikov, vzmetnic, sedal in držal, reševalnih pasov itd. Ti materiali ostanejo uvrščeni v tej tar. številki tudi, če se uporabljajo enakovredno tudi za kaj drugega. Tar. številka izključuje rastlinske materiale, ki se uporabljajo kot polnila, vendar so naštete na drugem mestu, ali pa se pretežno uporabljajo v druge namene, npr. trava esparto (tar. št. 14.04), lesena volna (tar. št. 44.05), volna plute (tar. št. 4501), kokosova vlakna (tar. št. 53.05) in odpadki rastlinskih tekstilnih vlaken. Ta tar. številka med drugim vključuje: (1) kapok, kar je trgovsko ime za bledorumen ali včasih rjav puh, ki obdaja semena raznih dreves iz družine Bombacecae. Vlakna so dolga od 15 do 30 mm (odvisno od vrste), so raztegljiva, vodoodporna, lahka, vendar drobljiva, (2) drugi rastlinski puhi, včasih znani pod imenom &quot;rastlinska svila&quot;, ki sestoji iz enoceličnih dlak semen določenih vrst tropskih rastlin (npr. Aclepais), (3) proizvode, znane kot rastlinski lasje, vštevši alžirska vlakna (crin vegetal - rastlinski lasje), katero pridobivajo iz listja določenih vrst pritlikavih palm (predvsem vrste Chamaerpos humilis), (4) jeguljasto travo (zostera marina), to je vrsto morske rastline, ki je po obliki podobna dlaki ali travi, in (5) naravno kodrast proizvod (foin frise), katerega pridobivajo iz listja določenih trsov iz družine Carex. Ta tar. številka vključuje te materiale surove ali očiščene, beljene, barvane, česane ali drugače predelane (razen pripravljene za predenje). Ti materiali ostanejo uvrščeni v to tar. številko, če se uvozijo v snopih ali svežnjih. Ta tar. številka vključuje tudi sloje rastlinskih materialov prej opisanih vrst na tekstilni podlagi, na papirni podlagi itd., ali pa nameščene med listi tekstila, papirja itd., tako da so prešiti ali enostavno zašiti. 14.03 RASTLINSKI MATERIALI, KI SE UPORABLJAJO PREDVSEM ZA IZDELOVANJE METEL IN ŠČETK (NPR. SIREK, PISAVA, PIRJEVICA), TUDI V SVEŽNJIH IN ŠOPIH 1403.10 - Sirek za metle (Sorghum vulgare var. technicum) 1403.90 - Drugo Ta tar. številka vključuje rastlinske materiale, ki se uporabljajo predvsem za ščetke, metle itd tudi, če jih je mogoče istočasno uporabiti v kakšne druge namene. Vendar pa ta tar. številka izključuje rastlinske materiale, navedene na drugem mestu v Nomenklaturi ali pa tiste, ki se ve uporabljajo v prvi vrsti za izdelavo metel in ščetk (npr. bambusi, trsi in rogoze - tar. št. 14.01), nadalje alfa, trava esparto in stebla za metle iz barvilne koščeničice, v kolikor niso predelane za tekstilno uporabo - tar. št. 14.04, tar. št. 53.03, v kolikor je (barvna koščeničica) predelana za tekstilno uporabo, ali pa tar. št. 53.05 (alfa in trava esparto), pa tudi vlakna kokosovega oreha - tar. št. 53.05). Proizvodi, ki spadajo v to tar. številko, vključujejo: (1) Trave riža in sirka (Sorghum vulgare va. technicum) in nekaterih vrst prosa brez semen. (2) Piasavo - vlakna, katere pridobivajo iz listja nekaterih tropskih palm, katerih najbolj znani vrsti sta brazilska in afriška piasava. (3) Korenine pirjevine, to je travnate rastline iz družine Andropogon, ki uspeva na suhi in peščeni zemlji. Ta rastlina, znana včasih kot &quot;trava za ščetke&quot;, je vrsta plevela, ki uspeva v Evropi, predvsem na Madžarskem in v Italiji. Teh korenin pirjevine ne gre enačiti s koreninami vetiverja (trava kus-kus ali indijska pirjevina), ki daje eterično olje in ki ima zdravilne lastnosti (tar. št. 12.11). (4) Korenine nekaterih drugih travnatih rastlin iz Centralne Amerike, kot so korenine rastlin iz družine Epicampes (npr. metlina). (5) Vlakna gomutija, ki se pridobivajo iz rastline Arenga saccharifera ali pinata. (6) Istl ali ikstl (Tampiko, vlakna tampika, meksikansko vlakno), ki je sestavljen iz vlaken, vštevši tudi kratko togo vlakno, katerega pridobivajo iz meksikanske kratkolistne agave. Vsi ti materiali ostanejo uvrščeni v to tar. številko tudi, če so rezani, beljeni, barvani ali česani (razen za predenje), pa tudi v svešnjih in kodeljah. Ta tarifna številka pa ne vključuje pripravljene vozle ali snopiče iz vlaken, gotove za vstavljanje brez delitve na metle ali ščetke, ali pa tiste, ki zahtevajo le manjše postopke, da bi bili pripravljeni za takšno vstavljanje. Ti proizvodi se uvrščajo v tar. št. 96.03 (glej opombo št. 3 k 96. poglavju). 14.04 RASTLINSKI PROIZVODI, KI NISO NAVEDENI IN NE ZAJETI NA DRUGEM MESTU 1404.10 - Surovi rastlinski materiali, ki se uporabljajo predvsem za barvanje ali strojenje 1404.20 - Linters iz bombaža 1404.90 - Drugi Ta tar. številka vključuje vse rastlinske proizvode, ki niso navedeni in ne zajeti na drugem mestu v tarifi. Vključuje: (A) Rastlinske proizvode, ki se uporabljajo predvsem za barvanje in strojenje - neposredno ali pri pripravi ekstraktov za barvanje ali strojenje. Lahko so neobdelani, očiščeni, posušeni, zmleti ai v prahu, vštevši aglomerirane. Pomembnejši proizvodi so: (1) Les: ruja (sumach), rujevina (fustic), vštevši t.i. mlado rujevino, nadalje kampehov les, kvebračo, brazilski les (varzilo, vštevši pernambukov les), kostanjev les in rdeča sandalovina. Poudariti je treba, da se les, ki se izključno ali pretežno uporablja za barvanje ali strojenje, uvršča v to tar. številko le, kadar se uvaža kot prah, trske, ostružki ali v drugih oblikah, ki se pretežno uporabljajo za barvanje ali strojenje. Takšen les v obliki odrezane deske je iz te tar. številke izključen (44. poglavje). (2) Drevesno lubje raznih vrst hrasta (vštevši lubje črnega hrasta) (quercitron) in drugo lubje hrasta plutovca, nadalje kostanjev, srebrne breze, rujevine in &quot;mlade rujevine&quot;, avstralijske akacije mimoze, mangrove, pikastega mišjaka in vrbe, (3) Korenine in podobno: broč, &quot;canaigre&quot;, Berberis vulgaris in kane, (4) Plodove, jagode in semena strokov algarobice, žirove kapice (valoneja), mirobale, &quot;dividivi&quot; (libidibi), jagode pasderne (znane kot perzijske jagode, turška semena, rumene jagode...), semena in pulpa &quot;anata&quot;, orehove in mandljeve lupine, (5) Šiške: šiške alepo, kitajske šiške, madžarske šiške, borove šiške itd. Šiške so izrastki, ki nastanejo na listju ali vejicah različnega hrastovega ali drugega drevja tam, kjer jih preluknajo določeni insekti, npr insekti vrste Cynpis. Ti proizvodi vsebujejo tanin in trioksibenzojevo kislino in se uporabljajo kot barvilo v proizvodnji nekaterih črnil (tint) za pisanje. (6) Peclje, stebla, listje in cvetje oblajsta, ruja, &quot;mlade rujevine&quot;, božjega lesa, mirte, sočnice, kane, resede, rastline indigo, listje mastike, cvetje žafranike (križani žafran) in zeleni les za barvanje (Genista tinctoria, voskasti oblajst). Poudariti je treba, da so žafranovi pestiči in stebelca iz te tar. številke izključeni (tar. št. 09.10). (7) Lišaje, iz katerih pridobivajo barve arčil, rdeči indigo in litmus lakmus (Rocella tinctoria i fuciformis, Lichen tartareus in Lichen paralellus, bubuljičasti lišaj ali Umbrilicaria pustulata). Ta tar. številka izključuje: a) ekstrakte rastlinskega izvora za strojenje in tanine (taninske kisline), vštevši vodni ekstrakt tanina šišk (tar. št. 32.01) in b) lesne ekstrakte in ekstrakte drugih rastlin za barvanje (tar. št. 32.03). (B) Linters iz bombaža. Semena nekaterih vrst bombžaža so po ločitvi vlaken še vedno obdana s finim puhom iz kratkih vlaken (ponavadi krajšim od 5 mm). Ta vlakna so znana kot bombažni linters. Ta vlakna so za predenje prekratka. Zaradi visoke vsebnosti celuloze pa so vlakna zelo primerna za proizvodnjo brezdimnega smodnika in umetnih vlaken (npr. rajona) ter celulozne plastične mase. Včasih se uporabljajo pri proizvodnji nekaterih vrst papirja, filtrirnih blokov in kot polnilo v gumarski industriji. Bombažni linters ostane uvrščen v tej tar. številki neglede na to, čemu je namenjen in neglede na to, ali je surov, prečiščen, beljen, obarvan ali vpojen. Pojavlja se v razsutem stanju ali sprešan v obliko listov ali plošč. Ta tar. številka ne vključuje: a) vate, namočene v zdravilnih snoveh ali pripravljene v pakiranjih za maloprodajo, za medicinske, zobozdravniške ali veterinarske namene (tar. št. 30.05) in b) druge vate (tar. št. 56.01). (C) Trdo seme, koščice, lupine oreha za rezbarstvo. Ti proizvodi se uporabljajo predvsem za proizvodnjo gumbov, perl, molekov in drugega drobnega okrasnega blaga. Ti proizvodi med drugim vključujejo: (1) Korozo, to je semena (&quot;orehe&quot;) nekaterih vrst palm, ki uspevajo predvsem v Južni Ameriki. Po strukturi, trdoti in barvi spominjajo na slonovino in od tod tudi njihovo ime &quot;rastlinska slonovina&quot;. (2) Seme (&quot;orehe&quot;) palme dum, ki uspeva pretežno v Vzhodni in Centralni Afriki (v Etiopiji, Somaliji, Sudani itd.). (3) Podobne &quot;orehe&quot; nekaterih drugih palm (npr. palmira in tahitijski orehi), rastline Abrus precatorius (imenovano tudi perlasti les), dateljeve koščice, orehi palme piasave. (4) Semena trsa vrste Canna indica (indijski trs); semena trsa vrste Abrus precatotius (znan pod imenom &quot;biserno drevo&quot;; datljeve koščice; orehi palme vrste paissava. (5) Lupine kokosovega oreha. Pravkar našteti proizvodi ostanejo v tej tar. ševilki neglede na to, ali so celi, ali pa (kot je pogost primer s korozojem in orehi dum) ali so v krhljih, vendar ne drugače obdelani. Kadar so obdelani drugače, se iz te tar. številke izključujejo (ponavadi tar. št. 96.02 ali 96.06). (D) Druge rastlinske proizvode. Ti proizvodi vključujejo: (1) Esparto iz trave esparto (Stipa tenacissima) in iz trave Lygeum spartum, ki raste v Afriki in v Španiji. Uporablja se predvsem za proizvodnjo celuloze, pa tudi za izdelavo vrvi in mrež, pletarskih proizvodov kot so tepihi, hasure, košare, obuvala itd. Uporablja se tudi kot polnilo (za tapeciranje) in podlaganje stolov in vzmetnic. Esparto se v to tar. številko uvršča le, kadar je v obliki stebel ali listja, če je surov, beljen ali barvan; v kolikor je valjan, lomljen ali česan kot tekstilno vlakno, se iz te tar. številke izključuje (tar. št. 53.05). (2) Surova stebla metline, to je stročnice, katere vlakna se uporabljajo v tekstilni industriji. Njena česana vlakna ali tulje se iz te tar. številke izključujejo (tar. št. 53.03), (3) Lufo, znano tudi kot rastlinska goba, ki sestoji iz celičnega tkiva ene vrste buče (Luffa cylindrica). Gobe živalskega izvora so izključene (tar. št. 05.09), (4) Korozojeva moka, moka orehov palme dum, moka kokosove lupine in podobno, (5) Lišaje, razen tistih za barvanje - glej del (A) pod (7) in onih, ki se uporabljajo v medicinske ali okrasne namene. Iz te tar. številke so izključeni agar-agar, karagenin in druge naravne sluzi in naravne snovi za zgoščevanje in ki so ekstrahirani iz rastlinskih snovi (tar. št. 13.02). Morske in druge alge iz tar. št. 12.12 ter mrtve enocelične alge (tar. št. 21.02 so prav tako izključene. (6) Ščetice, vštevši tiste, pripravljene za uporabo pri dovrševanju tekstila, vendar nepritrjene, (7) Takoimenovani japonski rižev papir, ki je izdelan z rezanjem srži določenega drevesa s poreklom z Daljnjega Vzhoda. Uporablja se za izdelovanje umetnega cvetja, za slikanje itd. Pole riževega papirja ostanejo uvrščeni v tej tarifni številki tudi valjani - kalandrirani, da bi se zravnali ali zrezani v pravokotne oblike, (8) Betelovo listje, ki sestoji iz svežih, zelenih listov trte Piper betle L. Betel se žveči najpogosteje po jedi zaradi njegovega osvežujočega in stimulativnega učinka, (9) Lubje quillaia ali lubje Panama (Quillaia saponaria) in (10) Jagode sapindus in semena (šamponske jagode) (Sapindus mukorossi, S. trifoliatus, S. saponaria, S. marginatus, S. drummondii). V to tar. številko se razvrščajo tudi sloji rastlinskih materialov (vrst, ki odgovarjajo tej tar. številki), ki so med dvema plastema tekstilne tkanine ali med dvema slojema papirja ipd., zašite ali prešite. ODDELEK III MASTI IN OLJA ŽIVALSKEGA IN RASTLINSKEGA IZVORA IN PROIZVODI NJIHOVEGA RAZKRAJANJA; PREDELANE UŽITNE MASTI; VOSKI ŽIVALSKEGA IN RASTLINSKEGA IZVORA 15. POGLAVJE MASTI IN OLJA ŽIVALSKEGA IN RASTLINSKEGA IZVORA IN PROIZVODI NJIHOVEGA RAZKRAJANJA, PREDELANE UŽITNE MASTI; VOSKI ŽIVALSKEGA IN RASTLINSKEGA IZVORA OPOMBE 1. V to poglavje ne spadajo: (a) slanina in salo prašičev in podkožno maščevje perutnine iz tar. št. 02.09; (b) kakavovo maslo, njegovo olje, tekoče ali trdno iz tar. št. 18.04; (c) živila, ki vsebujejo nad 15 mas.% proizvodov iz tar. št. 04.05 (običajno 21. poglavje); (d) ocvirki iz tar. št. 23.01 in ostanki iz tar. št. od 23.04, do 23.06; (e) izločene maščobne kisline, predelani voski, zdravila, barve, laki, milo, parfumerijski, kozmetični ali toaletni preparati, sulfonirana olja in drugi proizvodi, ki se uvrščajo v VI. oddelek; in (f) faktis, dobljen iz olja iz tar. št. 40.02. 2. Tar. št. 15.09 ne obsega olivnega olja, dobljenega z ekstrakcijo s topilom (tar. št. 15.10). 3. Tar. št. 15.18 ne obsega masti in olj ter njihovih frakcij, ki so samo denaturirani, ki pa se uvrščajo v ustrezno tarifno številko, predvideno za nedenaturirane masti in olja ter njihove frakcije. 4. Milne usedline, oljne usedline, stearinska smola, glicerinska smola in ostanki maščob iz volne se uvrščajo v tar. št. 15.22. SPLOŠNA DOLOČILA (A) To poglavje vključuje: (1) živalske in rastlinske masti in olja, surove, prečiščene ali rafinirane, ali obdelane na drug način (npr. kuhane, žveplane ali hidrogenirane - utrjene), (2) določene proizvode, ki izhajajo iz masti in olj, predvsem njihove produkte razgrajevanja (maščobne kisline, maščobni alkoholi, glicerin itd.), (3) mešanice masti in jedilnega olja (npr. margarino), (4) živalske in rastlinske voske in (5) ostanke, ki izvirajo iz predelave mesnih snovi ali živalskih ali rastlinskih voskov. Iz tega poglavja pa so izključeni naslednji proizvodi: (a) slanina in netopljeno salo prašičev in perutnine iz tar. št. 02.09, (b) maslo in druge masti in olja, dobljene iz mleka (tar. št. 04.05); mlečni namazi (tar. št. 04.05), (c) kakavove maščobe in njegova olja (tar. št. 18.04), (d) ocvirki (tar. št. 23.01); oljne pogače, ostanki olivinih pulp (razen usedline) in drugi ostanki, ki nastanejo pri ekstrakciji rastlinskih maščob in olja (tar. št. od 23.04 do 23.06), (e) kemično čiste maščobne kisline, kemično čisti maščobni alkoholi, pripravljeni voski, zdravila, barve, oljni laki, milo, parfumerijski, kozmetični in toaletni preparati, žveplana olja ali drugo blago iz oddelka VI in (f) faktis, dobljen iz olja (tar. št. 40.02). Z izjemo spermacetnega olja in olja &quot;jojoba&quot;, so živalske in rastlinske masti in olja estri glicerina z maščobnimi kislinami, kot so palmitinska, stearinska in oleinska kislina. Ta olja so lahko trdna ali tekoča, vendar so vsa lažja od vode. Če so dalj časa izpostavljena zraku, postanejo žarka zaradi hidrolize in oksidacije. Pri segrevanju se razkrajajo in so ostrega in nadražujočega vonja. V vodi so vsa netopna, so pa popolnoma topna v dietil etru, ogljikovem disulfidu, ogljikovem tetrakloridu, benzenu itd. Ricinusovo olje je v alkoholu topno, medtem ko so druge živalske masti in olja v alkoholu le slabo topni. Vse masti in olja puščajo na papirju trajne madeže. Estri, ki tvorijo trigliceride, lahko razpadejo zaradi učinka pregrete pare, razredčenih kislin, encimov ali katalizatorjev. Pri tem nastaja glicerin in maščobne kisline, ali pa vsled učinkov baz, ki dajejo pri tem glicerin in bazične soli maščobnih kislin (mila). Tar. številke 15.04 in tar. št. od 15.06 do 15.15 vključujejo tudi frakcije olja in masti, navedenih v teh tar. številkah pod pogojem, da niso bolj specifično opisane kje drugje v Nomenklaturi (npr. spermaceti, tar. št. 15.21), Osnovni načini, ki se uporabljajo za frakcioniranje, so naslednji: a) suho frakcioniranje, ki vključuje prešanje, dekantacijo, zamrzovanje in filtriranje, b) solventno frakcioniranje in c) frakcioniranje s pomočjo površinsko aktivnega sredstva. Frakcioniranje ne vpliva na nobeno spremembo kemične strukture masti in olj. Pojem &quot;masti in olja in njihove frakcije, ki so samo denaturirane&quot; (ki ga navaja opomba št. 3 k temu poglavju) označuje masti in olja ali njihove frakcije, katerim so dodani denaturanti, kot je npr. ribje olje, fenoli, naftna olja, terpentinsko olje, toluen, metilni salicilat (zimzeleno olje) ali pa rožmarinovo olje - vse z namenom, da bi jih napravili neužitne. Te snovi se dodajajo v majhnih količinah (ponavadi ne več od 1%). Zaradi njih postanejo masti ali olja ali njihove frakcije žarke, skisane, ostrega vonja ali grenke. Poudariti pa je treba, da se opomba št. 3 k temu poglavju ne nanaša na denaturirane mešanice ali preparate iz masti ali olja ali njihovih frakcij (tar. št. 15.18). Rastlinske in živalske masti in olja se uvrščajo v to poglavje, če se uporabljajo kot hrana, ali pa če se uporabljajo v tehnične in industrijske namene (npr. za proizvodnjo mila, sveč, masti za podmazovanje, oljnih lakov ali barv). Rastlinski in živalski voski sestoje iz estrov nekaterih višjih maščobnih kislin (palmitinske, kerotinske, miristinske) z višjimi alkoholi, razen z glicerini (cetil itd.). Vsebujejo določeni del lastnih kislin in prostega alkohola, pa tudi nekatere ogljikovodike. Ob hidrolizi in segrevanju ne tvorijo glicerinov, in nimajo ostrega vonja masti in ne postanejo žarki. Voski so ponavadi trdnejši od masti. (B) Tar. številke od 15.07 do 15.15 tega poglavja vključujejo posamezne (to pomeni nemešane z mastmi ali olji drugačnega porekla) trdne masti in olja, navedena v teh tar. številkah, skupaj z njihovimi frakcijami, in to nerafinirane ali rafinirane ali pa kemično modificirane. Rastlinske masti in olja so v naravi zelo razširjeni in se nahajajo v celicah nekaterih delov rastlin (npr. v semenu, v plodovih). Iz njih se ekstrahirajo s pomočjo stiskanja ali topila. Rastlinske masti in olja, ki se uvrščajo v te tar. številke, so trdne masti in olja, t.j. masti in olja, ki se brez razgradnje ne morejo lahko destilirati, so nehlapni in se ne morejo ločiti s pomočjo pregrete pare (ta jih luži in razgradi). Rastlinske masti so, z izjemo olja &quot;jojoba&quot;, mešanice trigliceridov. Medtem ko v trdnih oljih prevladujejo palmitinski in stearinski gliceridi, ki so pri sobni temperaturi v trdnem stanju, pa sestoje tekoča olja pretežno iz gliceridov, ki so pri sobni temperaturi tekoči (gliceridi oleinske, linolne in linolenske kisline itd.). Te tarifne številke vključujejo surove masti in olja ter njihove frakcije, pa tudi rafinirane in prečiščene z bistrenjem izpiranjem, filtriranjem, razbarvanjem, nevtralizacijo ali z odstranjevanjem vonjav. Stranski proizvodi rafinacije olja (npr. usedline) in trdna mast za kuhanje mila spadajo v tar. št. 15.22. Kisla olja iz rafinacije se uvrščajo v tar. št. 15.19. Nastanejo ob učinkovanju mineralne kisline na trdne masti, ki nastajajo tekom procesa rafinacije surovih olj. Masti in olja, zajete v teh tar. številkah se pridobivajo iz oljnega semena in oljnih plodov iz tar. št. od 12.01 do 12.07, lahko pa jih dobimo tudi iz rastlinskih snovi, ki so uvrščene drugje (npr. olivno olje, olja iz jedrc breskvinih, mareličnih ali slivovih koščic iz tar. št. 12.12, nadalje mandljevo olje, orehovo, olje iz pignolije, pistacije itd. iz tar. št. 08.02, pa tudi olja iz kalčkov žitaric). Te tar. številke izključujejo užitne ali neužitne mešanice ali preparate, rastlinske masti in olja, ki so kemično modificirana (tar. št. 15.16, 15.17 ali 15.18, v kolikor nimajo značaj drugega proizvoda, ki se uvršča drugam, npr. v tar. št. 30.03, 30.04, 33.03 do 33.07 ali 34.03). 15.01 MASTI IN DRUGE PRAŠIČJE IN PERUTNINSKE MAŠČOBE, RAZEN TISTIH IZ TAR. ŠT. 02.09 ALI 15.03 Masti iz te tar. številke so lahko dobljene po kateremukoli postopku, t.j z rendiranjem, stiskanjem (presanjem) ali s solventno ekstrakcijo. Najpogosteje uporabljajo v ta namen t.i. mokro rendiranje (s pomočjo pare ali nizke temperature) in suho rendiranje (topljenje). Pri postopku suhega rendiranja (topljenja) se izloči del masti zaradi uporabe visoke temperature. Drugi del masti se iztisne in doda poprej dobljeni masti. V nekaterih primerih izločajo preostanek masti iz ostankov s pomočjo solventne ekstrakcije. Skladno s predhodnimi določili vključuje ta tar. številka: - Slanina je užitna polkremna bela mast v trdnem ali poltrdnem stanju, ki se pridobiva iz mastnega veznega svinjskega tkiva. Rezultat različnih postopkov pridobivanja in uporabljenega veznega tkiva so tudi različne slanine. Najboljša je npr. slanina, dobljena v glavnem z rendiranjem (topljenjem) notranje maščobe svinjskega trebuha. Večina slanin je odišavljenih, včasih pa vsebuje tudi antioksidante, ki preprečujejo žarkost. Slanina, ki vsebuje lovorjeve liste ali druge začimbe v količinah, ki ne spreminjajo osnovni značaj teh proizvodov, se uvršča v to tar. številko. Vendar pa so užitne mešanice preparatov, ki vsebujejo tudi slanino, iz te tar. številke izključene in se uvrščajo v tar. številko 15.17. - Druge svinjske masti, vštevši kostno mast in masti, dobljene iz odpadkov. - Perutninske masti, vštevši kostno mast in masti, dobljene iz perutninskih odpadkov. Kostna mast se pridobiva iz svežih kosti, je bele ali rumankaste barve in vonja ter konsistence loja. Mast iz postanih kosti je mehka, zrnata, umazano rumene ali rjave barve in je neprijetnega vonja. Uporablja se za proizvodnjo mila in sveč ter kot sredstvo za mazanje. Masti iz odpadkov so masti iz trupel, masti iz drugih živalskih odpadkov ali ostankov (obrezki z jezika, trebuha, ostanki od obrezovanja oz. klasificiranja mesa itd.), ali pa so to maščobe, dobljene ob obrezovanju in čiščenju kože. Imajo naslednje značilne lastnosti: temno barvo, neprijeten vonj, večjo vsebnost prostih maščobnih kislin (oleinskih, palmitinskih itd.), holesterola in nečistoč, temperaturna točka njihovega topljenja je nižja kot pri drugih maščobah iz te tar. številke. Uporabljajo se predvsem v tehnične namene. Te masti so lahko surove ali rafinirane. Rafiniranje se opravlja z nevtralizacijo, z obdelavo s Fulerjevo zemljo, z vpihovanjem pregrete pare, s filtriranjem itd.. Ti proizvodi se uporabljajo v proizvodnji hrane, v proizvodnji farmacevtskih masti, mila itd. Ta tar. številka izključuje še: a) netopljene svinjske ali peritninske maščobe iz tar. št. 02.09, b) stearin in olje iz užitne svinjske masti (tar. št. 15.03), c) maščobe, dobljene iz kosti ali iz odpadkov svinj ali perutnine, ki so dobljene drugače kot s topljenjem, prav tako maščobe drugih živali, razen maščob živali, naštetih v tej tar. številki (tar. št. 15.02, 15.04 ali 15.06), d) olje iz kosti iz tar. št. 15.06 in e) imitacije masti (tar. št. 15.07). 15.02 MAŠČOBE ŽIVALI VRSTE GOVED, OVAC IN KOZ, RAZEN TISTIH IZ TAR. ŠT. 15.03 Ta tar. številka vključuje maščobe, ki obdajajo drobovje in mišice živali vrst goveda, ovac in koz. Najpomembnejše so maščobe goveda. Te so lahko surove (sveže, ohlajene ali zamrznjene), soljene, v slanici, posušene, dimljene ali v obliki stopljene masti(loj). Postopki rendiranja, ki se uporabljajo za pridobivanje masti iz te tar. številke so enaki tistim za pridobivanje masti iz tar. št. 15.01. Ta tar. številka vključuje tudi masti, dobljene s stiskanjem ali solventno ekstrakcijo. &quot;Prvi sok&quot; (surovo olje) je najboljša vrsta jedilnega loja. To je čvrst, bel ali rumenkast proizvod, ki je brez vonja, če je svež. V stiku z zrakom pa razvije značilen vonj po žarkem. Loj je skoraj v celoti sestavljen iz gliceridov oleinske, stearinske in palmitinske kisline. Loj se uporablja za proizvodnjo jedilnih maščob ali sredstev za podmazovanje, nadalje v proizvodnji mila in sveč, za dodelavo strojene kože, v proizvodnji hrane za živali itd. Ta tar. številka vključuje še kostne masti in masti iz odpadkov živali vrste goveda, ovac ali koz. Opis ustreznih masti v komentarju k tar. št. 15.01 se nanaša tudi na take masti iz te tar. številke. Ta tar. številka izključuje: a) oleostarin, oleo-olja in lojova olja (tar. št. 15.03) b) konjske maščobe (tar. št. 15.06), c) kostno mast in masti iz odpadkov živali, razen onih, navedenih v tej tar. številki (tar. št. 15.01, 15.04 ali 15.06), d) olje živalskega porekla (npr. mast iz govejih nog - olje iz parkljev in kostno olje iz tar št. 15.06) in e) nekatere rastllinske maščobe, znane kot &quot;rastlinski loj&quot; (stilingova mast) in t.i. loj Borneo (tar. št. 15.15). 15.03 STEARIN IZ UŽITNE PRAŠIČJE MASTI, OLJE IZ UŽITNE PRAŠIČJE MASTI, OLEOSTEARIN, OLEO-OLJE IN OLJE IZ LOJA, NEEMULGIRANI, NEMEŠANI ALI KAKO DRUGAČE PRIPRAVLJENI Ta tar. številka vključuje proizvode, dobljene s stiskanjem (prešanjem) užitne svinjske masti (t.j. stearin iz užitne svinjske masti in olje iz jedilne svinjske masti) ali pa s stiskanjem loja (t.j. olja nižjih maščobnih kislin, olje iz loja ali oleostearin). Pri teh postopkih za štiri dni shranijo svinjsko mast ali slanino v ogrevane rezervoarje. V tem času se oblikujejo kristali stearina ali oljni kristali. Dobljeno zrnato maso nato stiskajo, da ločijo olja od stearinov. Takšno stiskanje se razlikuje od suhega rendiranja, ki poteka pri višjih temperaturah in katerega je namen odstraniti odpadno mast od drugih živalskih snovi, kot so proteini in vezna tkiva itd. Proizvode iz te tar. številke je moč dobiti tudi z drugimi postopki frakcioniranja. Stearin iz jedilne svinjske masti je čvrsta bela maščoba, ki ostane po stiskanju jedilne svinjske masti ali drugih topljenih svinjskih masti. Ta tar. številka vključuje obe vrsti stearina - jedilni in neužitni. Jedilni stearin iz jedilne svinjske masti se včasih meša z mehko jedilno svinjsko mastjo, da bi imel trdnejšo konsistenco (tar. št. 15.17). Stearin iz neužitne svinjske masti se uporablja kot mazivo ali kot surovina za proizvodnjo glicerina, oleina ali stearina. Olje iz jedilne svinjske masti je proizvod, dobljen s hladnim stiskanjem jedilne svinjske masti ali drugih topljenih svinjskih maščob. Je rumenkasta tekočina neizrazitega vonja po maščobi in prijetnega okusa, uporablja pa se pri nekaterih industrijskih procesih (npr. pri predelavi volne, v proizvodnji mila itd.), ali pa kot mazivo in le včasih v prehrani. Oleolje (oleomargarina) je užitna bela ali rumenkasta maščoba v trdni obliki in mehke konsistence ter z vonjem, ki spominja na loj. Je prijetnega okusa. Oleolje je kristalne strukture, po valjanju ali likanju pa je lahko zrnasto. Sestoji iz gliceridov oleinske kisline (triolein). Oleolje se uporablja predvsem pri proizvodnji prehrambenih izdelkov, kot sta margarina in imitacija svinjske masti, pa tudi kot mazivo. Olje iz loja (neužitno oleolje) je rumenkasta tekočina vonja, ki spominja na loj in zelo hitro postane žarka v stiku z zrakom. Uporablja se za proizvodnjo mila, pomešan z mineralnimi olji pa tudi kot mazivo. Trdi del, ki ostane po ekstrakciji oleolja in olja iz loja, je mešanica, katero sestavljajo predvsem gliceridi stearinske in palmitinske kisline (tristearin in tripalmitin). Znan kot oleostearin ali stearin iz loja (prešani loj) je ponavadi v obliki trdnih lomljivih pogač ali tabel. Je bele barve, brez vonja in okusa. Ta tar. številka izključuje emulgirane, drugače pripravljene ali mešane proizvode (tar. št. 15.16, 15.17 ali 15.18). 15.04 MASTI IN OLJA RIB ALI MORSKIH SESALCEV TER NJIHOVE FRAKCIJE, PREČIŠČENI ALI NEPREČIŠČENI, TODA KEMIČNO NEMODIFICIRANI 1504.10 - Olja in njihove frakcije iz ribjih jeter 1504.20 - Masti in olja rib ter njihove frakcije, razen iz ribjih jeter 1504.30 - Masti in olja morskih sesalcev in njihove frakcije Ta tar. številka vključuje olja in masti ter njihove frakcije, katere pridobivajo kar iz nekaj vrst rib (polenovka, veliki list, haringa, sardina itd.) in iz morskih sesalcev (iz kitov, delfinov, tjuljnov itd.). Ekstrahirajo jih iz teles ali jeter rib, morskih sesalcev ali iz njihovih odpadkov. Ponavadi imajo značilen vonj po ribi in neprijeten okus, barva pa variira od rumene do rdečkasto rjave. Jetra polenovke in velikega lista ter jetra drugih rib dajejo olja z visoko vsebnostjo vitaminov in drugih organskih snovi. Zaradi tega se uporabljajo največ v medicini. Ta olja ostanejo v tej tar. številki tudi, čeprav jim vsebnost vitaminov povečajo z iradiacijo ali na kakšen drug način, vendar pa spadajo v 30. poglavje, v kolikor so pripravljena kot zdravila ali pa so emulgirana in tudi, če vsebujejo druge dodane snovi (glede na terapevtsko uporabo). Kitovo olje pridobivajo iz kitove masti in drugih delov kita (vštevši kosti) in podobnih morskih sesalcev. lahko se uporablja v naravnem stanju v industrijske namene, vendar pa se uporablja predvsem šele po hidrogeniranju in rafiniranju za proizvodnjo jedilne masti (margarine). Surovo spermacet olje glavate oljarice (vrsta kita) se pridobiva predvsem iz njene glave. Iz olja se odloči trdni del - spermacet, ki je uvrščen v tar. št. 15.21; preostali, tekoči del, ki pa lahko še zmeraj vsebuje nekoliko spermaceta, je rafinirano spermacet olje glavate oljarice. Slednje je uvrščeno v to tar. številko in se uporablja predvsem kot mazivo. Ta tar. številka vključuje tudi &quot;ribji stearin&quot;, to je čvrst proizvod, pridobljen s prešanjem in z dekantacijo ohlajenega ribjega olja. To je rumenkasta ali rjava tekočina, ki diši po ribah in se uporablja za proizvodnjo maziv in mil slabše kvalitete. Masti in olja iz rib in morskih sesalcev ostanejo uvrščeni v to tar. številko, če so rafinirana, vendar pa jih ta tar. številka izključuje, če so delno ali popolnoma hidrogenirana, interestrificirana, reestrificirana ali elaidinizirana. (tar. št. 15.16). 15.05 MAŠČOBE IZ VOLNE IN MASTNE SNOVI, DOBLJENE IZ TEH MAŠČOB, VKLJUČNO Z LANOLINOM 1505.10 - Maščoba iz volne, surova 1505.90 - Drugo Maščoba iz volne je lepljiva, neprijetnega vonja, ekstrahirana iz milnice, v kateri je bila oprana volna ali valjano sukno. Lahko se ekstrahira tudi iz mastne volne s pomočjo hlapnih topil (ogljikov disulfid) itd.). Maščobe iz volne ne sestoje iz estrov glicerina in jih je (v kemičnem smislu) šteti prej za voske kot za mast. Uporablja se za izdelavo masti za mazanje in v druge industrijske namene, največ pa kot lanolin (njen rafinirani proizvod) ali a za ekstrakcijo oleina in stearina. Lanolin, ki ga pridobivajo s prečiščevanjem volnene maščobe, ima konsistenco zdravilne masti. Njegova barva variira od rjave, kar je odvisno od stopnje rafiniranja. Na zraku se le počasi kvari in ima šibak, značilen vonj. Lanolin je zelo topljiv v vrelem alkoholu, vendar je nerazgradljiv v vodi, čeprav lahko absorbira veliko količino vode tako, da jo pretvarja v pastozno emulzijo, znano kot hidriran lanolin. Brezvodni lanolin se uporablja pri izdelavi olja za mazanje, nadalje pri proizvodnji olj, ki se lahko emulzificirajo in sredstev za apretiranje. Hidrirani in emulgirani lanolin pa se uporablja predvsem za izdelavo zdravilnih masti in kozmetičnih sredstev. V tej tar. številki so zajeti tudi: neznatno modificirani lanolin, ki še zadrži bistvene lastnosti lanolina ter alkoholi iz volne, znani tudi kot lanolin alkoholi - mešanice holesterola, izoholesterola in drugih višjih alkoholov. Ta tar. številka izključuje določene alkohole (ponavadi 29. poglavje) in preparate na lanolinski osnovi, npr. lanolin z dodanimi zdravilnimi in dišavnimi snovmi (tar. št. 30.03 ali 30.04 ali 33. poglavje). Izključeni so tudi lanolini, ki so kemično toliko modificirani, da izgubljajo bistveni značaj lanolina, npr. lanolin, eloksiran tako zelo, da postane topen v vodi (tar. št. 34.02). Kadar se volnena maščoba destilira s pomočjo pare in se preša, se razdvoji v tekočo, v trdno frakcijo ter v ostanek. Tekočina, znana kot olein iz volnene maščobe, je motna, rdečkastorjava in je šibkega vonja po volneni maščobi. Je topna v alkoholu, dietil etru, bencinu itd. uporablja se kot sredstvo za maščenje v tekstilnih predilnicah. Trdni del (stearin iz volnene maščobe) je voskasta materija rumenkasto rjave barve, ki zelo diši po volneni masti in je topna v vrelem alkoholu in drugih organskih topilih. Uporablja se v industriji usnja, pri izdelavi olja za mazanje in adhezivnih masti ter v proizvodnji sveč in mila. Ta tar. številka izključuje ostanke volnenih maščob (tar. št. 15.22). 15.06 DRUGE MASTI IN OLJA ŽIVALSKEGA IZVORA IN NJIHOVE FRAKCIJE, PREČIŠČENA ALI NEPREČIŠČENA, VENDAR KEMIČNO NEMODIFICIRANA Ta tar. številka vključuje masti in olja živalskega izvora in njihove frakcije razen tistih, ki se uvrščajo v tar.št. 02.09 ali pa v predhodne tar. številke tega poglavja. Zajema tudi vse živalske masti, ki niso dobljene od svinj, perutnine, goved, ovac, koz, rib ali morskih sesalcev ter vsa olja živalskega porekla razen olja iz jedilne svinjske masti, oleolja, olja iz joja ( neužitnega oleolja), olja iz rib ali morskih sesalcev ter olja iz volnene maščobe. Ta tar. številka vključuje: (1) Mast konja, nilskega konja, medvedov, zajcev, kopenskih rakov, želv itd. (vštevši kostne masti, mast iz možganov ali mast iz odpadkov teh živali), (2) Olje iz govejih nog in podobna olja, ki se pridobivajo s kuhanjem parkljev in goleni goved, ovac in konj. To so bledorumena, sladkobna olja, ki so na zraku obstojna, uporabljajo pa se predvsem kot maziva za mazanje občutljivih mehanizmov (ure, šivalni stroji, ognjeno orožje itd.). (3) Kostno olje, ki se ekstrahira in kostne masti s prešanjem ali z obdelavo kosti s toplo vodo. Je rumeno, tekoče olje brez vonja in ki skoraj ne postane žarko. Uporablja kot mazivo za mazanje občutljivih mehanizmov in za dodelavo usnja. (4) Olje ali mast, ekstrahirana iz kostne srži. To je bel ali rumenkast proizvod, ki se uporablja v farmaciji in parfumeriji. (5) Olje iz rumenjakov, ki se ekstrahira iz trdo kuhanega jajca s prešanjem ali s pomočjo topila, je bistro, zlatorumeno ali rdečkasto, diši po kuhanih jajcih. (6) Olje iz želvinih jajc, ki je bledorumeno in je brez vonja. Uporablja se v prehrani. (7) Olje iz zapredkov, ki se ekstrahira iz zapredkov sviloprejke, je rdečkasto rjave barve in je izrazitega in zelo neprijetnega vonja. Uporablja se pri proizvodnji mila. Ta tar. številka izključuje: a) svinjsko in perutninsko mast (tar. št. 02.09 ali 15.01), b) surove ali topljene maščobe živali vrst goveda, ovac ali koz (tar. št. 15.02), c) masti in olja rib ali morskih sesalcev in njihove frakcije (tar. št. 15.04) in d) proizvode, ki sestoje predvsem iz piridinske baze (imenovano &quot;Dipelovo olje&quot;, včasih pa tudi kostno olje) (tar. št. 38.24) 15.07 SOJINO OLJE IN NJEGOVE FRAKCIJE, PREČIŠČENO ALI NEPREČIŠČENO, TODA KEMIČNO NEMODIFICIRANO 1507.10 - Surovo olje, vključno degumirano (brez smole) 1507.90 - Drugo Sojino olje se pridobiva z ekstrakcijo iz zrn soje (Glycine max) s pomočjo hidravličnih preš z navojnim vretenom ali pa s pomočjo topila. Olje je setlorumene barve, je nehlapno in se uporablja v prehrani ter v industriji (npr. v proizvodnji margarine, pri pripravi solat, v proizvodnji mila, barv, lakov, mehčal in alkidnih smol. Ta tar. številka vključuje tudi frakcije sojinega olja. Vendar pa je lecitin, dobljen iz surovega sojinega olja med rafiniranjem, treba uvrstiti v tar. št. 29.23. KOMENTAR K TARIFNIM PODŠTEVILKAM Tarifna podštevilka 1507.10 Stabilna rastlinska olja v tekočem ali gostem stanju, dobljena s prešanjem, štejejo za &quot;surova&quot;, v kolikor niso bila izpostavljena nadaljnji predelavi, razen dekantiranju, centrifugiranju in filtriranju in pod pogojem, da ločevanje olja od trdnih delcev poteka le mehansko (npr. z gravitacijo, pritiskom ali s centrifugalno silo) - izključujoč sleherni postopek absorbcijskega filtriranja, frakcioniranja ali katerikoli drug fizični ali kemični proces. Če je olje dobljeno z ekstrakcijo, bo še nadalje štelo za &quot;surovo&quot; pod pogojem, da ni prišlo do sprememb barve, vonja in okusa v primerjavi z oljem, dobljenim s prešanjem. 15.08 OLJE IZ KIKIRIKIJA IN NJEGOVE FRAKCIJE, PREČIŠČENI ALI NEPREČIŠČENI, VENDAR KEMIČNO NEMODIFICIRANI 1508.10 - Surovo olje 1508.90 - Drugo Olje iz kikirikija se pridobiva iz semen v jedrcih navadnega kikirikija (Arachis hipogacas) s solventno ekstrakcijo ali s prešanjem. Filtrirano in rafinirano olje se uporablja kot kuhinjsko olje in za proizvodnjo margarine. Kadar je slabše kvalitete, se uporablja pri proizvodnji mil in kot snov za mazanje. KOMENTAR K TARIFNIM PODŠTEVILKAM Tarifna podštevilka 1508.10 Glej komentar k tar. podštevilki 1507.10. 15.09 OLIVNO OLJE (DOBLJENO Z MEHANIČNIMI POSTOPKI) IN NJEGOVE FRAKCIJE, PREČIŠČENO ALI NEPREČIŠČENO, TODA KEMIČNO NEMODIFICIRANO 1509.10 - Deviško, iz prvega stiskanja 1509.90 - Drugo Olivno olje je olje, dobljeno iz plodov olivnega drevesa (Olea euroapaea). Ta tar. številka vključuje: (A) Olivno olje iz prvega stiskanja (prešanja) (Virgin, deviško olivno olje), ki se dobiva iz plodov olivnega drevesa izključno z mehaničnim ali fizičnim postopkom (npr. s prešanjem) pri določenih temperaturnih pogojih, ki pa ne povzročajo slabšanja kvalitete olje. Olje ne sme biti izpostavljeno drugim postopkom, kot so pranje, dekantiranje, centrifugiranje ali filtriranje. Med olivno olje iz prvega prešanja štejejo: (1) čisto olivno olje, primerno za prehrano v svojem naravnem stanju. Je bistro, barve od svetlorumene do zelene in specifičnega vonja in okusa. (2) &quot;lampant&quot; olivno olje, katerega okus ali vonj sta spremenjena, ali pa vsebuje proste maščobne kisline (izražene kot oleinska kislina) v deležu do 3,3g na 100g, ali pa ima obe te značilnosti. Kot tako se lahko uporablja v tehnične namene, po prvem rafiniranju pa tudi za prehrano ljudi. (B) Rafinirano olivno olje se dobiva iz olivnega olja prvega prešanja in navedenega v točki (A). Pridobiva se z metodami, ki ne spremenijo izhodiščino strukturo gliceridov ali katerihkoli drugih maščobnih kislin. Rafinirano olivno olje je bistro, prozorno olje brez vsedlin in vsebuje proste maščobne kisline (izražene kot oleinska kislina) do 0,3 g na 100 gramov. Je rumene barve, brez specifičnega vonja in okusa in je primerno za prehrano ljudi kot tako ali zmešano z olivnim oljem iz prvega stiskanja. (C) Frakcije in mešanice olj, opisanih v predhodnih odstavkih (A) in (B). Olivno olje iz prvega stiskanja (iz odstavka A) lahko od olja iz drugega prešanja (odstavek B) lahko razlikujemo na naslednji način: 1) Pojem čisto ali &quot;pravo&quot; olivno olje (virgin) označuje olje, katerega K 270 koeficient ekstinkcije je (določen po kodeksu metod Komisije za živila CAC/RM 26-1970) manjši od 0.25, v kolikor pa se vzorec obdeluje z aktivno glinico, pa je do 0.11. Olja, ki vsebujejo proste maščobne kisline (izražene kot oleinska kislina) več kor 3,3 g na 100 g, lahko imajo po prehodu skozi aktivno glinico koeficient K 270 večji od 0.11. Po laboratorijski nevtralizaciji in razbarvanju, pa morajo imeti naslednje značilnosti: - koeficient ekstinkcije K 270 do 1,1 in - spremembo koeficienta ekstinkcije v 270-nanometrskem območju preko 0.1 vendar ne več kot 0.16. 2) Za rafinirano olivno olje iz te tar. številke šteje olje, pri katerih vsebnost prostih maščobnih kislin (izražena kot oleinska kislina) ne presega 0,3 g na 100 g. Odsotnost reestificiranih olj je lahko potrjeno s določanjem vsebnosti količine palmitinske in stearinske kisline na drugem mestu triglicerida (po metodi IUPAC št. 2210, šesta izdaja iz leta 1979). Ta količina (izražena v odstotkih skupne vsebnosti maščobnih kislin na drugem mestu) mora biti manjša od 1,5% pri &quot;pravem&quot; (virgin) olivnem olju in manjša od 1,8% pri rafiniranem olivnem olju. Olivna olja iz te tar. številke se od onih iz tar. št. 15.10 lahko razlikujejo tudi z negativno Belierjevo reakcijo. V nekaterih primerih se lahko prisotnost ostankov olivnega olja določi oz. ugotovi le z raziskovanjem terpentinskih diol v frakciji, neprimerni za luženje. Ta tar. številka izključuje ostanke olivnih olj in mešanice olivnih olj z ostanki olivnega olja (tar. št. 15.10), pa tudi reestrificirano olivno olje (tar. št. 15.16). 15.10 DRUGA OLJA, DOBLJENA IZKLJUČNO IZ OLIV (Z EKSTRAKCIJO S TOPILOM), IN NJIHOVE FRAKCIJE, PREČIŠČENA ALI NEPREČIŠČENA, TODA KEMIČNO NEMODIFICIRANI, VKLJUČNO MEŠANICE TEH OLJ ALI FRAKCIJ Z OLJI ALI FRAKCIJAMI IZ TAR. ŠT. 15.09 Ta tar. številka vključuje olja, dobljena iz oliv, razen olj iz tar. št. 15.09. Olja iz te tar. številke so lahko surova, rafinirana ali drugače obdelana pod pogojem, da ni nastopila modifikacija, ki bi spremenila strukturo gliceridov. Ta tar. številka vključuje ostanke olivnega olja, ki se dobijo s solventno ekstrakcijo ostankov po prešanju oliv zaradi proizvodnje olivnega olja iz tar. št. 15.09. Surovo olje iz ostankov oliv lahko postane jedilno s pomočjo rafiniranja in pod pogojem, da ta postopek ne vodi k spremembi izhodiščne strukture gliceridov. Tako dobljeno olje je čisto, bistro, rumene do rumeno rjave barve in brez neprijetnega vonja in okusa. Ta tar. številka vključuje tudi frakcije in mešanice olj ali frakcij iz te tar. številke z olji ali frakcijami iz tar. št. 15.09. Najpogostejša mešanica sestoji iz rafiniranega olivnega olja iz ostankov in olivnega olja iz prvega stiskanja. Odsotnost reestrificiranih olj je mogoče ugotoviti z vsebnostjo palmitinske in stearinske kisline na drugem mestu v trigliceridih, ki mora biti manjša od 2,2% (glej komentar k tar. številki 15.09). Olja iz te tar. številke lahko razlikujemo od onih iz tar. št. 15.09 s pomočjo pozitivne reakcije po Bolierju. V nekaterih primerih pa je lahko prisotnost olivnega olja iz ostankov ugotovljivo le z raziskovanjem triterpenskih diolov v frakciji, neprimernih za miljenje. Ta tar. številka ne vključuje reestrificirana olja, dobljena iz olivnih olj (tar. št. 15.16). 15.11 PALMOVO OLJE IN NJEGOVE FRAKCIJE, PREČIŠČENO ALI NEPREČIŠČENO, TODA KEMIČNO NEMODIFICIRANO 1511.10 - Surovo olje 1511.90 - Drugo Palmova mast je rastlinska maščoba, dobljena iz mesnatega osemenja oljne palme. Najpomembnejši vir pridelave palmove masti je afriška palma (Elaesis guineensis), ki je doma v tropski Afriki, vendar uspeva tudi v osrednji Ameriki, v Maleziji in Indoneziji. Nadaljnji vir je Elaesis melancocca, znana tudi kot palma noli, in razne vrste palm rodu Acrocomia, vštevši tudi paragvajsko palmo, znano tudi kot coco mbocaja, ki izvira iz Južne Amerike. Masti pridobivajo s stiskanjem ali ekstrakcijo; lahko je različnih barv, kar je odvisno od pogojev, v katerih je potekala rafinacija. Od olja iz palmovih orehov (tar. št. 15.13) se masti iz te tar. številke razlikujejo po zelo visoki vsebnosti palmitinske (30-40%) in oljeve kisline (45%). Palmova mast se uporablja pri proizvodnji mila, kozmetičnih ali toaletnih preparatov, nadalje kot mazivo, za vrelo potapljanje konzerv zaradi slojevanja itd. Rafinirana palmova mast se uporablja kot živilo (npr. kot maščoba za praženje) in v proizvodnji margarin. Ta tar. številka ne vključuje olja iz palminih koščic in ne olja iz babasuja (tar. št. 15.13). KOMENTAR K TARIFNIM PODŠTEVILKAM Komentar k tar. podštevilki 1511.10 Glej komentar k tar. podštevilki 1507.10. 15.12 OLJE IZ SONČNIČNIH SEMEN, SEMEN ŽAFRANIKE IN BOMBAŽEVEGA SEMENA IN NJIHOVE FRAKCIJE, PREČIŠČENO ALI NEPREČIŠČENO, TODA KEMIČNO NEMODIFICIRANO - Olje iz sončnic in žafranike in njegove frakcije: 1512.11 - - surovo olje 1512.19 - - drugo - Olje iz bombaževega semena in njegove frakcije: 1512.21 - - surovo olje, z izločenim gosipolom ali ne 1512.29 - - drugo (A) Olje iz semen sončnic To olje se pridobiva iz navadnih sončnic (Helianthus annuus) in je svetle zlatorumene barve. Uporablja se kot namizno olje in kot nadomestek za margarino in mast. Olje je polsušljivo in se zaradi tega uporablja tudi v industriji barv in lakov. (B) Olje iz semen žafranike Seme žafranike (Carthamus tinctoris), ki je izredno pomembna rastlina za barvanje, daje sušljivo jedilno olje. To olje se uporablja tako v prehrani kot v industriji, pri proizvodnji alkalidnih smol, barv in lakov. (C) Olje iz semen bombaža To olje je najpomembnejše med polsušljivimi olji in se pridobiva iz jedrc semen nekaj vrst bombaža rodu Gossypium. Semensko olje bombaža ve večnamensko. Uporablja se za dodelavo strojenega usnja, v proizvodnji mila, glicerina, vodoodpornih sredstev in kot osnova kozmetičnih proizvodov. Čisto in rafinirano olje je zelo cenjeno namizno olje ali olje za kuho in za proizvodnjo margarine in nadomestkov masti. KOMENTAR K TARIFNIM PODŠTEVILKAM Tarifne podštevilke 1512.11 in 1512.21 Glej komentar k tar. podštevilki 1507.10. 15.13 OLJE KOKOSOVEGA OREHA (KOPRE), PALMOVEGA JEDRA (KOŠČICE), PALMOVEGA OREHA IN NJEGOVE FRAKCIJE, RAFINIRANO ALI NERAFINIRANO, TODA KEMIČNO NEMODIFICIRANO - Olje kokosovega oreha (kopre) in njegove frakcije: 1513.11 - - surovo olje 1513.19 - Drugo - Olje palmovega jedra (koščice) ali palmovih orehov in njegove frakcije: 1513.21 - - surovo olje 1513.29 - - drugo (A) Olje kokosovega oreha (kopre) To olje pridobivajo iz posušene sredice ali kopre kokosovega oreha, kot se tudi imenuje (Cocos nucifera). Sveže meso (sredica) kokosovega oreha se lahko prav tako uporabi. To nesušljivo olje je svetlorumene barve ali brez barve, vendar je čvrsto pri temperaturi pod 25 stopinj C. Kokosovo olje se uporablja v proizvodnji mila, kozmetičnih in toaletnih preparatov, za proizvodnjo masti za mazanje, sintetičnih detergentov ter preparatov za pranje in čiščenje, pa tudi kot surovina maščobnih kislin, maščobnih alkoholov in metil-estrov. Rafinirano kokosovo olje je užitno in se uporablja v proizvodnji prehrambenih proizvodov kot je margarina in dietični dodatki. (B) Olje iz jeder palminih koščic To belo olje se dobiva iz različnih vrst rodu Elaeis, samo da iz jeder orehastih plodov in ne iz pulp plodov (glej palmovo olje iz tar. št. 15.11). Na veliko se uporablja v industriji margarin in sladkarij, saj je prijetnega vonja in okusa po orehu. Uporablja se tudi pri proizvodnji glicerina, šamponov, mila in sveč. (C) Olje iz babasuja (iz orehov palme babasu) To nesušljivo olje pridobivajo iz palme &quot;babasu&quot; Orbignya martiana in O. oleifera. Ekstrahirajo ga iz jeder koščic plodov. Babasujevo olje se uporablja za izdelavo industrijskih proizvodov, kot je npr. milo. Kot rafinirano se uporablja kot nadomestek olja iz palminih koščic (jeder) v prehrambenih proizvodih. KOMENTAR K TARIFNIM PODŠTEVILKAM Tarifne podštevilke 1513.11 in 1513.21 Glej komentar k tar. podštevilki 1507.10. 15.14 OLJE IZ OGRŠČICE ALI GORČICE IN NJEGOVE FRAKCIJE, RAFINIRANO ALI NERAFINIRANO, TODA KEMIČNO NEMODIFICIRANO 1514.10 - Surovo olje 1514.90 - Drugo (A) Olje iz ogrščice ali Colza olje Seme kar nekaj vrst Brassica, še posebno vrste B. nepus (repe) in B. rapa (ali B. campestris) daje polsušljiva olja podobnih značilnosti, ki jih trgovci uvrščajo pod olja iz ogrščice. V teh oljih je ponavadi velik odstotek eručne kisline. Ta tar. številka vključuje tudi repična olja z majhno vsebnostjo eručne kisline. Taka olja pridobivajo iz semen,ki so vzgojena na poseben način tako, da vsebujejo manjši odstotek teh kislin. Olje iz ogrščice se uporablja za solate, v proizvodnji margarin itd. Uporabljajo se tudi v proizvodnji industrijskih izdelkov, npr. kot dodatki mazivom. Rafinirana olja iz ogrščice, ponavadi imenovana repična, so prav tako jedilna. (B) Olje iz gorčice To nehlapno rastlinsko olje pridobivajo iz naslednjih treh rastlinskih vrst: iz bele gorčice (Sinapsis alba in Brassica hirta), iz črne gorčice (Brassica nigra) in iz indijske gorčice (Brassica juncea). Olje iz gorčičnih semen vsebuje velik odstotek eurečne kisline in se uprablja v medicini, kulinariki in v industrijskih izdelkih. KOMENTAR K TARIFNIM PODŠTEVILKAM Tarifna podštevilka 1514.10 Glej komentar k tar. podštevilki 1507.10. 15.15 DRUGE RASTLINSKE MASTI IN OLJA, NEHLAPNA (VKLJUČNO Z JOJOBA OLJEM) IN NJIHOVE FRAKCIJE, PREČIŠČENI ALI NEPREČIŠČENI, TODA KEMIČNO NEMODIFICIRANI - Laneno olje in njegove frakcije: 1515.11 - - surovo olje 1515.19 - - drugo - Koruzno olje in njegove frakcije: 1515.21 - - surovo olje 1515.29 - - drugo 1515.30 - Ricinusovo olje in njegove frakcije 1515.40 - Tungovo olje in njegove frakcije 1515.50 - Sezamovo olje in njegove frakcije 1515.60 - Jojoba olje in njegove frakcije 1515.90 - Drugo Ta tar. številka vključuje posamezne, nehlapne rastlinske masti in olja ter njihove frakcije (glej splošna določila komentarja k temu poglavju (del (B)), razen tistih, navedenih v tar. št. od 15.07 do 15.14. Posebnega pomena za trgovanje so naslednji proizvodi: (1) Laneno olje, ki ga pridobivajo iz semen rastline lan (Linum usitatissimum). To olje je med sušljivimi olji najpomembnejše . Barva lanenega olja variira od rumene do rjavkaste in je ostrega vonja in okusa. Oksidirano tvori zelo žilav prožen sloj. To olje se uporablja predvsem v proizvodnji barv, alkidnih smol in farmacevtskih proizvodov. Laneno olje, dobljeno s postopkom hladnega prešanja, je užitno. (2) Koruzno olje, ki ga pridobivajo iz koruznih kalčkov. Surovo olje ve večnamensko in se uporablja npr. v industrijah mil, sredstev za mazanje, pomožnih sredstev za dodelavo strojenih kož, za mešanje z drugimi olji itd. Koruzno olje sodi v skupino polsušljivih olj. (3) Ricinusovo olje, katerega pridobivajo iz semen rastline Ricinus communis. Je nesušljivo, gosto, ponavadi brez barve ali pa samo rahlo obarvano. Prej se je uporabljalo v medicini kot odvajalo, danes pa se uporablja tudi v industriji kot plastifikator lakov in nitroceluloze, v proizvodnji dvobaznih kislin, elastomerov ali pa pri izdelavi lepil, površinsko aktivnih sredstev, hidravličnih tekočin itd. (4) Tungovo olje (olje iz kitajskega drevesa), katerega pridobivajo iz semen raznih vrst rodu Aleurites (npr. A. fordii, A. montana). Olje je svetlorumene ali temnorjave barve, se zelo hitro suši in ima lastnosti, primer- ne za konzerviranje in je odporno na vlago. V glavnem se uporablja v proizvodnji lakov in barv. (5) Sezamovo olje, ki ga pridobivajo iz semen neke trave- enoletnice (Sesamum indicum). Spada med polsušljiva olja, v najfinejši kvaliteti se uporablja pri proizvodnji izdelkov, imenovanih &quot;shortenings&quot; (masti za testa), za solatna olja, v proizvodnji margarin in podobnih prehrambenih izdelkov ter v medicini. Olje slabše kvalitete se uporablja v industrijske namene. (6) Olje &quot;jojoba&quot;, katerega pogosto imenujejo in opisujejo kot &quot;tekoči vosek&quot;. Je brezbarvno ali rumenkasto, tekoče in brez vonja, sestoji pa iz estrov višjih maščobnih alkoholov. Pridobivajo ga iz puščavskega grmovja rodu Simmondsia (ali S. chinensis, S. californica). Uporablja se kot nadomestek spermacetnega olja v proizvodnji kozmetičnih preparatov. (7) Proizvode, znane kot &quot;rastlinski loji&quot; (predvsem loj Borneo in kitajski rastlinski loj), katere ridobivajo s predelavo nekaterih vrst semen oljaric. Loj Borneo se dobi v obliki pogač kristalne ali zrnaste strukture, ki so z zunanje strani bele, znotraj pa zelenorumenkaste barve. Kitajski loj je čvrsta voskasta snov zelenkaste barve, neizrazitega aromatičnega vonja in oljnatega otipa. (8) Proizvode, v trgovanju znane kot vosek mirta in japonski vosek in ki so dejansko rastlinske maščobe. Vosek mirta se ekstrahira iz raznih vrst mirtinih jagod in je čvrsta pogača zelenkastorumene barve voskastega videza in značilnega vonja, podobnega vonju balzama. Japonski vosek je snov, ki jo pridobivajo z ekstrakcijo iz plodov nekaj vrst kitajskega in jeponskega drevja iz družine Rhus. Je v obliki tablet ali okroglih plošč zelenkaste, rumenkaste ali bele barve, voskastega videza, kristalne strukture in je drobljiv. Njegov vonj spominja na smolo. KOMENTAR TARIFNIH PODŠTEVILK Tarifne podštevilke 1515.11 in 1515.21 Glej komentar k tar. podštevilki 1507.10. 15.16 MASTI IN OLJA ŽIVALSKEGA IN RASTLINSKEGA IZVORA IN NJIHOVE FRAKCIJE, DELOMA ALI V CELOTI HIDROGENIRANI, INTERESTERIFICIRANI, REESTERIFICIRANI ALI ELAIDINIZIRANI, RAFINIRANI ALI NERAFINIRANI, TODA DALJE NEPREDELANI 1516.10 - Živalske masti in olja in njihove frakcije 1516.20 - Rastlinske masti in olja in njihove frakcije Ta tar. številka vključuje masti in olja živalskega ali rastlinskega izvora in njihove mešanice, ki so izpostavljene posebni kemični transformaciji, katera je navedena v nadaljnjem besedilu, vendar ki niso dalje predelane. Ta tar. številka vključuje tudi frakcije živalskih in rastlinskih olj, katere se podobno obdelujejo. (A) Hidrogeniranje masti in olja Hidrogeniranje poteka tako, da pride proizvod v stik s čistim vodikom pri ustrezni temperaturi in pritisku in ob prisotnosti katalizatorja (ponavadi nikelj v prahu). Zaradi transformacije nenasičenih gliceridov (npr. oleinske, linolne kisline itd.) v nasičene gliceride (npr. v palmitinske, v stearinske kisline itd.) se točka taljenja poviša, konsistenca olja pa poveča. Stopnja hidrogeniranja in skrajna konsistenca sta odvisni od pogojev, v katerih postopek poteka in pa od trajanja obdelave. Ta tar. številka vključuje naslednje proizvode: (1) Delno hidrogenirane proizvode - tudi, če kažejo težnje, da bi se razslojili v sloje paste in sloje tekočine. Tudi to ima učinek pretvorbe oz. modifikacije oblike cis - (nenasičenih maščobnih kislin) v obliko trans - z namenom povišati točko topljenja. (2) Popolno hidrogenirane proizvode (npr. olja, spremenjena v pastozne ali čvrste masti). Proizvodi, ki jih najpogosteje hidrogenirajo, so olja rib in morskih sesalcev in nekatera rastlinska olja (bombažno olje, kikirikijevo, repično, sojino, koruzno olje itd.). Popolno ali delno hidrogenirana olja teh vrst se pogosto uporabljajo kot sestavki v proizvodnji jedilne masti iz tar. št. 15.17. Pri tem hidrogeniranje ne le da povečuje le konsistence, temveč so taka olja manj občutljiva na atmosfersko oksidacijo, ki manjša kvaliteto olj. Tudi okus, vonj in videz hidrogeniranih olj so boljši. Ta del vključuje tudi hidrogenirano ricinusovo olje, t.i. opalni vosek. (B) Interesterificirana, reesterificirana in eleidinizirana olja in masti. (1) Interesterificirane, reesterificirane in eleidinizirane masti in olja koesistenca neke masti ali olja se lahko poveča z ustrezno modifikacijo radikalov maščobne kisline v trigliceridih, ki se nahajajo v proizvodu. Interakcijo in modifikacijo, potrebni za to, pospešuje uporaba katalizatorja. (2) Reestrificirane masti in olja (imenujejo jih tudi estrificirane masti in olja) so trigliceridi, ki nastanejo z neposredno sintezo glicerina z mešanicami prostih maščobnih kislin ali kislih olj, pridobljenih z rafiniranjem. Modifikacija radikalov maščobnih kislin v trigliceridih je drugačna od tistih, ki se nahajajo v naravnih oljih. (3) Eleidinizirane masti in olja so masti in olja, obdelana tako, da so radikali nenasičenih maščobnih kislin substancialno pretvorjeni iz oblike cis v ustrezno obliko trans. Ta tar. številka vključuje pravkar opisane proizvode tudi, če so voskasti in celo, če so naknadno deodorirani ali pa izpostavljeni podobnemu postopku prečiščevanja, in to neglede na to, ali se lahko takoj uporabijo v prehrambene namene, ali ne. Ta tar. številka pa izključuje hidrogenirane itd. masti in olja in njihove frakcije, ki so izpostavljeni nadaljnjim predelavam v prehrambene namene (kot je npr. teksturiranje, to je modifikacija sestave ali kristalne strukture), (tar. št. 15.17). 15.17 MARGARINA; MEŠANICE ALI PREPARATI IZ MASTI IN OLJ ŽIVALSKEGA ALI RASTLINSKEGA IZVORA ALI FRAKCIJ RAZLIČNIH MASTI ALI OLJ IZ TEGA POGLAVJA, PRIMERNI ZA PREHRANO LJUDI, RAZEN JEDILNIH MASTI ALI OLJ IN NJIHOVIH FRAKCIJ IZ TAR. ŠT. 15.16 1517.10 - Margarina, razen tekoče margarine 1517.90 - Drugo Ta tar. številka vključuje margarino in druge mešanice in preparate za prehrano iz rastlinskih maščob in olj ali iz frakcij različnih masti in olj iz tega poglavja, razen tistih iz tar. št. 15.16. Te mešanice in preparati so pretežno trdni ali gosti in so iz: (1) raznih masti ali olja živalskega porekla ali njihovih frakcij, (2) raznih masti ali olja rastlinskega porekla in njihovih frakcij in (3) masti ali olj rastlinskega in živalskega porekla in njihovih frakcij. Proizvodi iz te tar. številke, katere masti in olja morajo biti predhodno hidrogenirani, so lahko emulgirani (npr. s posnetim mlekom), gneteni, teksturirani (modifikacija sestava ali kristalne strukture) itd., lahko jim je dodana majhna količina lecitina, škroba, barvil, sredstev za aromatiziranje vitaminov, masla in drugih mlečnih maščob (skladno z restrikcijami, predvidenimi v opombi 1(c) k temu poglavju). Ta tar. številka vključuje tudi prehrambene preparate iz posamezne masti ali olja (ali njih frakcij), hidrogenirane ali nehidrogenirane in ki so lahko obdelani z emulgiranjem, gnetenjem, teksturiranjem itd. Glavni proizvodi iz te tar. številke so naslednji: (A) Margarina (razen tekoče margarine), ki se ponavadi pojavi v obliki plastične mase rumenkaste barve. Pridobivajo jo iz masti ali olja živalskega ali rastlinskega izvora, ali pa iz mešanic teh masti in olj. Margarina je neke vrste emulzija vode v olju in je na videz, po konsistenci in po barvi podobna maslu. (B) Mešanice in preparati iz živalskih ali rastlinskih masti ali olj ali iz frakcij različnih masti ali olj iz tega poglavja, razen masti in olj in njihovih frakcij za prehrano iz tar. št. 15.16 (npr. imitacija masti, tekoča margarina in t.i. proizvodi &quot;shortenings&quot; - proizvedeni iz teksturiziranih masti in olj). Ta tar. številka med drugim vključuje še mešanice in preparate iz masti ali olja ali iz frakcij različnih masti in olj živalskega ali rastlinskega izvora vrst, ki se uporabljajo za ločevanje kalupov. Ta tar. številka izključuje posamezne masti in olja, ki so zgolj rafinirane in naprej neobdelane. Te ostanejo uvrščene v njihovih ustreznih tar. številkah celo, četudi so pripravljene za maloprodajo. Ta tar. številka izključuje tudi preparate, ki vsebujejo več kot 15% masla ali drugih mlečnih maščob, preračunano na težo proizvoda (ponavadi 21. poglavje). Ta tar. številka izključuje še proizvode, dobljene s prešanjem loja ali svinjske masti (tar. št. 15.03). 15.18 ŽIVALSKE ALI RASTLINSKE MASTI IN OLJA IN NJIHOVE FRAKCIJE, KUHANI, OKSIDIRANI, DEHIDRIRANI, ŽVEPLANI, PIHANI, POLIMERIZIRANI S SEGREVANJEM V VAKUUMU ALI V INERTNEM PLINU ALI DRUGAČE KEMIČNO MODIFICIRANI, RAZEN TISTIH IZ TAR. ŠT. 15.16; MEŠANICE IN PREPARATI IZ ŽIVALSKIH IN RASTLINSKIH MASTI TER OLJ ALI IZ FRAKCIJE RAZLIČNIH MASTI ALI OLJ IZ TEGA POGLAVJA, NEUSTREZNI ZA PREHRANO, KI NISO OMENJENI IN NE ZAJETI NA DRUGEM MESTU (A) Živalske ali rastlinske masti in olja in njihove frakcije, kuhani, oksidirani, žveplani, dehidrirani, pihani, polimerizirani v vakuumu ali v inertnem plinu ali drugače kemično modificirani, razen tistih iz tar. št. 15.16. Ta del vključuje masti in olja živalskega ali rastlinskega izvora in njihove frakcije, ki so izpostavljeni postopkom modifikacije njihove kemične strukture in s tem izboljšanja njihove viskoznosti, moči sušenja (to je lastnosti absorbcije kisika, kadar so izpostavljeni zraku in formiranja prožnega sloja), ali pa so izpostavljeni postopkom modifikacije drugih lastnosti - pod pogojem, da zadržijo svojo osnovno strukturo in da niso bolj specifično navedeni na drugem mestu, kot npr.: (1) Kuhana ali oksidirana olja, ki se dobe z gretjem olja, ponavadi z dodajanjem majhnih količin sredstev za oksidacijo. Ta olja se uporabljajo v industriji barv in lakov. (2) Pihana olja so delno oksidirana in polimerizirana olja in se proizvajajo s pihanjem zraka skozi njih, ob uporabi toplote. Uporabljajo se v proizvodnji oljnih lakov za izolacijo, za imitacijo usnja in t.i. kombiniranih olj (proizvodov za mazanje), kadar so pomešana z mineralnimi olji. Linoksin (polčvrst gumijev proizvod) je vrsta visokooksidiranega lanenega olja in se uporablja v proizvodnji linoleja in je prav tako vključen v to tar. številko. (3) Dehidrirano ricinusovo olje, ki ga pridobivajo z dehidracijo ricinusovega olja ob prisotnosti katalizatorja. Uporablja se v proizvodnji barv in lakov. (4) Žveplana olja, t.j. olja, obdelana z žveplom ali žveplovim kloridom z namenom, da se v molekulah povzroči polimerizacija. Tako predelano olje se hitreje suši in oblikuje sloj, ki v manjši meri absorbira vodo kot pa sloj navadnega sušljivega olja in ki ima večjo mehansko trdnost. Žveplana olja se uporabljajo v antikorozivnih barvah in v oljnih lakih. Če se postopek nadaljuje, dobimo čvrst proizvod - fatiks (tar. št. 40.02). (5) Olje, polimerizirana s pomočjo toplote v vakuumu ali v inertnem plinu to so določena olja (posebno laneno olje in olje tung), katere polimerizirajo z enostavnim segrevanjem brez oksidacije na temperaturi med 250 stopinj C in 300 stopinj C - ali v inertnem ogljikovem dioksidu, ali pa v vakuu mu. Na ta način pridobivajo gosta olja, katere ponavadi imenujejo olja &quot;stand&quot;, ki se uporabljajo za proizvodnjo oljnih lakov, ki dajejo svetleč in vodoodporen sloj. Olja &quot;stand&quot;, iz katerih je izločen nepolimerizirani del (olja Teka) in mešanice olja stand so vključeja v to tar. številko. (6) Druga modificirana olja iz te tar. številke vključujejo: (a) Maleinska olja, katera pridobivajo s predelavo npr. sojinega olja z omejenimi količinami maleinskega anhidrida, in sicer na temperaturi 200 stopinj C ali več, z dovoljeno količino polialkohola, da bi se estrificirale kisle skupine. Tako dobljena malejinska olja imajo dobre sušilne lastnosti. (b) Sušljiva olja (kot je npr. laneno olje), katerim so v hladnem stanju dodane majhne količine sredstva za sušenje (npr. svinčev borat, cinkov naftat, kobaltni rezinat) z namenom povečati njihove lastnosti sušenja. Uporabljajo se namesto kuhanih olj v proizvodnji barv in lakov. Od gotovih sredstev za sušenje (sikativov) iz tar. št. 32.11 (koncentriranih raztopin sušilnih sredstev) se zelo razlikujejo in se s temi proizvodi ne smejo enačiti. (c) Epoksidirana olja, katere pridobivajo z obdelavo npr. sojinega olja s perocetno kislino, oblikovano na mestu samem v reakciji med vodi kovim peroksidom in ocetne kisline v prisotnosti katalizatorja. Uporabljajo se kot plastifikatorji in stabilizatorji (npr. za vinilnesmole). (d) Bromana olja, ki služijo kot stabilizatorjji emulzije in suspenzije za etrska olja npr. v farmacevtski industriji. (B) Mešanice in preparati iz masti ali olja živalskega ali rastlinskega izvora ali iz frakcij različnih masti in olj iz tega poglavja, neužitni in nenavedeni in ne zajeti na drugem mestu. Ta del med drugim vključuje uporabljeno olje pri cvrtju, ki npr. vsebuje: repično olje, sojino olje in majhno količino masti živalskega izvora in ki se uporablja pri proizvodnji živinske krme. Ta tar. številka ne vključuje: (a) masti in olj, ki so zgolj denaturirana (glej opombo št. 3 k temu poglavju), (b) hidrogenirane, reestrificirane ali eleidinizirane masti in olja (tar. št. 15.16), (c) proizvode tistih vrst, ki se uporabljajo v prehrani živali (tar. št. 23.09) in (d) sulfonirana olja (olja, obdelana z žvepleno kislino) (tar. št. 34.02). /15.19/ 15.20 GLICERIN, SUROV; GLICERINSKE VODE IN GLICERINSKI LUGI Glicerin ali propan - 1,2,3-triol lahko pridobivajo bodisi z razgradnjo masti, bodisi s sintezo iz propilena. Lahko je surov ali prečiščen. Surovi glicerin je čistoče manjše kot 95% (računano na suho snov). Pridobiva se ga lahko s cepljenjem maščob ali olj, ali sintetično iz propilena. npr.: (1) pridobljen s hidrolizo z vodo, kislinami ali bazami. Je sladkobna tekočina brez neprijetnega vonja, njena barva pa variira od rumenkaste do rjave, (2) pridobljen iz glicerinskih lužin je bledorumenkasta tekočina trpkega okusa in neprijetnega vonja, (3) pridobljen iz ostankov pri proizvodnji mila je črnkastorumena tekočina sladkobnega okusa (če je zelo nečist, ima okus česna) in bolj ali manj neprijetnega vonja, (4) pridobljen s katalitično in encimsko hidrolizo je ponavadi tekočina neprijetnega vonja in okusa, ki vsebuje veliko organskih in mineralnih snovi. Surovi glicerin lahko pridobivajo tudi iz interesterificiranih masti ali olja z drugimi alkoholi. Ta tar. številka vključuje tudi glicerinske vode, ki so vzporedni proizvodi pri proizvodnji mastnih kislin, pa tudi glicerinske lužine kot vzporedni proizvod pri proizvodnji mil. Ta tar. številka izključuje: (a) glicerin čistoče 95% ali več (računano na suho snov) (tar. št. 29.05), (b) glicerin, pripravljen kot zdravilo ali glicerin z dodanimi farmacevtskimi snovmi (tar. št. 30.03 ali 30.04) in (c) parfumirani glicerin ali glicerin z dodanimi kozmetičnimi sredstvi (33. poglavje). 15.21 RASTLINSKI VOSKI (RAZEN TRIGLICERIDOV), ČEBELJI VOSEK, VOSKI DRUGIH INSEKTOV IN SPERMACETI, RAFINIRANI ALI NERAFINIRANI, BARVANI ALI NEBARVANI 1521.10 - Rastlinski voski 1521.90 - Drugo (I) Rastlinski voski (razen trigliceridov), nerafinirani, rafinirani ali obarvani Glavne vrste voskov so: (1) vosek karnauba, izvlečen iz listja neke vrste palme (Corypha cerifera ali Copernica cerifera). Je zelenkaste, rumenkaste ali sivkaste barve, bolj ali manj oljast, skoraj kristalne sestave, zelo krhek in prijetnega vonja po senu, (2) vosek &quot;ouricury&quot;, ki se pridobiva iz listja neke vrste palme (Attalea ex celsa&quot;, (3) vosek iz palme, ki se izloča sam iz zaseka na listih neke druge vrste palme (Ceroxylon andicola), nabira pa se ga s stebla drevesa. Ponavadi se pojavlja v obliki poroznih in krhkih okroglih kosov rumenkasto bele barve, (4) vosek &quot;candelilla&quot;, ki se pridobiva s kuhanjem mehiške rastline Euphorbia antisyphilitica ali Pedilanthusa pavonis) v vodi. Je zelo trdna in prozorna, rjava snov, (5) vosek sladkornega trsa, ki se v naravnem stanju nahaja samo na površini sladkornega trsa. Industrijsko ga pridobivajo s prečiščevanjem pene tekom proizvodnje sladkorja. V naravnem stanju je črnikav, mehak in diši po me lasi iz sladkorne pese, (6) vosek bombaža in lana, ki se nahaja v rastlinskih vlaknih, iz katerih ga ekstrahirajo s topili, (7) vosek &quot;ocotilla&quot;, katerega ekstrahirajo s topili iz lubja neke vrste dreves, ki uspeva v Mehiki, (8) vosek &quot;pizang&quot;, katerega pridobivajo iz neke vrste prahu, ki se nabira na listih dolčene vrste dreves, ki uspevajo na Javi, (9) vosek &quot;esparto&quot;, ki ga pridobivajo iz trave esparto in se zbira kot nekakšen prah, ko se odpirajo suhe bele trave. Ta tar. številka vključuje voske, surove, beljene ali barvane, v pogačah, palčkah itd. Ta tar. številka izključuje: (a) olje &quot;jojoba&quot; (tar. št. 15.15), (b) proizvode, znane v trgovanju kot vosek mirt in japonski vosek (tar. št. 15.15), (c) mešanice rastlinskih voskov (tar. št. 34.04), (d) rastlinske voske, pomešane z živalskimi, mineralnimi ali umetnimi(tar. št. 34.04) in (e) rastlinske voske, pomešane z mastmi, s smolami, z mineralnimi ali drugimi snovmi (razen z barvili); te mešanice se uvrščajo v glavnem v tar. št. 34.04 ali 34.05). (II) Čebelji voski in voski drugih insektov, rafinirani ali nerafinirani ali barvani ali nebarvani. Čebelji vosek je snov, iz katere grade čebele šesterokotne celice v panjih. V naravnem stanju je zrnast, svetlorumen, oranžen ali včasih rjav in je posebno prijetnega vonja. Če je beljen ali prečiščen, je bel ali bledorumen in zelo slabega vonja. Uporablja se med drugim za proizvodnjo sveč, voščenega platna ali papirja, kitov, polirnih sredstev itd... Najbolj znani med voski drugih insektov so naslednji: (1) Lak vosek, katerega pridobivajo iz šelaka z ekstrakcijo z alkoholom. Pojavlja se v obliki temnih kosov z vonjem po šelaku. (2) Kitajski vosek (znan tudi kot vosek insektov ali vosek z dreves), ki se nahaja predvsem na Kitajskem in katerega izločajo in puščajo insekti na vejah nekaterih jesenov. Je belkasta, kristalna masa, katero zbirajo in prečiščujejo s topljenjem v vreli vodi in s filtriranjem). Tak vosek je bel in rumenkast, se sveti, je kristalne oblike in brez okusa ter z vonjem po loju. Čebelji vosek in vosek drugih insektov se uvrščajo v to tar. številko v surovem stanju (vštevši naravno satovje), če so stisnjeni (prešani), rafinirani, beljeni ali barvani. Ta tar. številka izključuje: (a) mešanice voskov insektov; vosek insektov, pomešan s spermacetom, rastlinskimi, mineralnimi ali umetnimi voski, nadalje vosek insektov, pomešan z mastmi, mineralnimi ali drugimi snovmi (razen z barvili) - te mešanice ponavadi spadajo v 34. poglavje, npr. v tar. št. 34.04 ali 34.05 in (b) vosek, pripravljen v obliki satovja za panje (tar. št. 96.02). (III) Spermacet, surov, prešan ali rafiniran, barvan ali nebarvan Spermacet je voskasta snov, ekstrahirana iz masti ali olja, ki se nahaja v votlinah glave ali v podkožnih kanalih glavate oljarice in podobnih kitov. Surovi spermacet, ki sestoji iz pribl. ene tretjine čistega spermaceta in iz dveh tretjin masti, se pojavlja v rumenkastih ali rjavih ke pah in je neprijetnega vonja. Stisnjeni (prešani) spermacet se dobi, ko je vsa mast ekstrahirana. Pojavlja se v obliki majhnih in čvrstih lusk, je rumenkasto rjave barve, na papirju pušča šibko ali skoraj nobene sledi. Rafinirani spermacet pridobivajo tako, da stisnjeni spermocet izpostavijo razredčeni kavstični sodi. Pojavlja se v obliki belih trakov bisrnega sijaja. Spermacet se uporablja v proizvodnji nekaterih vrst sveč, v parfumeriji, farmaciji in kot mazivo. Vsi navedeni proizvodi ostanejo uvrščeni v tej tar. številki- če so obarvani ali ne. Ta tar. številka ne vključuje olja iz glavate oljarice - surovega ali rafiniranega z izločanjem spermaceta (tar. št. 15.04). 15.22 DEGRAS (STROJARSKA MAŠČOBA); OSTANKI, DOBLJENI PRI PREDELAVI MAŠČOB IN VOSKOV ŽIVALSKEGA TER RASTLINSKEGA IZVORA (A) Degras. Ta tar. številka vključuje tako naravni kot umetni degras, ki se uporablja v industriji usnja za maščenje (polnjenje) usnja. Naravni degras (znan tudi kot &quot;Moellen&quot;) je ostanek oljnega strojenja semišnega usnja, pridobivajo pa ga s prešanjem ali z ekstrakcijo s topili. Sestoji iz žarkega olja rib ali kitov, iz smolastih snovi, nastalih pri oksidaciji olja, vode, mineralnih snovi (soda, apnenec, sulfati), pa tudi iz ostankov dlak, ovojnic in kože. Naravni degras je zelo gosta, lepljiva in homogena tekočina, ki močno diši po ribjem olju in je rumene ali temnorjave barve. Umetni degras sestoji predvsem iz oksidiranih emulgiranih ali polimeriziranih ribjih olj (vštevši iz mešanic katerihkoli izmed teh olj), pomešanih z volneno mastjo, lojem, oljem kolofonije itd., včasih pa tudi z naravnim degrasom. Te mešanice so rumene in goste tekočine (bolj tekoče od prirodnega degrasa), značilnega vonja po ribjem olju. Ne vsebujejo odpadkov dlak, ovojnic ali kože. Postane težijo k temu, da se razsloje v dva sloja z vodo na dnu. Vendar pa ta tar. številka izključuje ribja olje, ki so samo oksidirana ali polimerizirana (tar. št. 15.18) in pa sulfonirana olja (tar. št. 34.02), pa tudi preparate za maščenje (polnjenje) usnja (tar. št. 34.03). Ta tar. številka vključuje tudi degras, dobljen z obdelavo semišnega usnja z alkalno raztopino in z zgoščevanjem s pomočjo žveplene kisline mastnih hidrokislin. Na take proizvode naletimo v trgovanju v obliki emulzij. (B) Ostanki, dobljeni pri predelavi mastnih snovi ali voskov živalskega ali rastlinskega izvora. Ta tar. številka med drugim vključuje: (1) Oljne vsedline - to so oljni ali sluzasti ostanki, ki nastajajo pri prečiščevanju olja. Uporabljajo se v proizvodnji mil in maziv. (2) Milne vsedline - stranske proizvode rafinacije olja, ki nastanejo z nevtralizacijo mastnih kislin z bazo (natrijev hidroksid). Sestoje iz mešanice surovega mila in nevtralnih olj ali masti. So kašaste, barva pa variira (temnorumena, belkasta, temnozelena itd.) - odvisno od surovine, iz katere so olja ekstrahirana. Uporabljajo se v proizvodnji mil. (3) Stearinski katran iz destilacije mastnih kislin, ki sestoji iz lepljive, črnikave in precej trde mase, ki je včasih prožna; deloma je topen v petroletru. Uporablja se za izdelavo kitov, nepremočljivega kartona in električnih izolatorjev. (4) Ostanke iz destilacije volnene masti. Ti ostanki izgledajo kot ostanki stearina in se tudi uporabljajo v iste namene. (5) Glicerinsko smolo - to so ostanki iz destilacije glicerina. Uporabljajo se za apreture tkanin in za nepremočljiv papir. (6) Uporabljeno zemljo za razbarvanje, ki vsebuje masti ali voske živalskega ali rastlinskega izvora. Sestoji iz nečistoč, ki vsebujejo določene količine voskov. Ta tar. številka izključuje: (a) ocvirke - opnaste ostanke, dobljene pri taljenju svinjske masti in drugih masti živalskega izvora (tar. št. 23.01) in (b) oljne pogače, ostanke pulp ali druge ostanke (razen vsedlin), ki nastanejo pri ekstrakciji rastlinskih olj (tar. št. od 23.04 do 23.06). ODDELEK IV PROIZVODI ŽIVILSKE INDUSTRIJE; PIJAČE, ALKOHOLI IN KIS; TOBAK IN TOBAČNI NADOMESTKI OPOMBA Z izrazom &quot;peleti&quot; so v tem oddelku mišljeni proizvodi, ki so aglomerirani neposredno s stiskanjem ali z dodajanjem veziva do 3 mas.%. 16. POGLAVJE IZDELKI IZ MESA, RIB, RAKOV, MEHKUŽCEV ALI DRUGIH VODNIH NEVRETENČARJEV OPOMBI 1. V to poglavje ne spadajo meso, drugi užitni klavnični proizvodi, ribe, raki, mehkužci in drugi vodni nevretenčarji, pripravljeni ali konzervirani po postopkih, navedenih v 2. in 3. poglavju ali tar. št. 05.04. 2. Sestavljena živila se uvrščajo v to poglavje pod pogojem, da vsebujejo nad 20 mas.% klobas, mesa, drugih užitnih klavničnih proizvodov, krvi, rib ali rakov, mehkužcev ali drugih vodnih nevretenčarjev ali katere koli kombinacije teh proizvodov. Kadar vsebuje sestavljeni proizvod dva ali več prej omenjenih proizvodov, se uvršča v ustrezno tar. številko 16. poglavja po sestavini oziroma po sestavinah, ki prevladujejo po teži. Te določbe se ne uporabljajo za polnjene proizvode iz tar. št. 19.02 ali za proizvode iz tar. številk 21.03 in 21.04. OPOMBI K PODŠTEVILKAM 1. Pri tar. podšt. 1602.10 se z izrazom &quot;homogenizirani proizvodi&quot; mišljeni izdelki iz mesa, drugih klavničnih proizvodov ali krvi, fino homogenizirani, pripravljeni za prodajo na drobno kot hrana za otroke ali za dietetične namene v posodah neto teže do 250 g. Pri uporabi te definicije se ne upoštevajo majhne količine katerihkoli sestavin, ki so tem proizvodom dodane kot začimbe, konzervansi ali v druge namene. Ti izdelki lahko vsebujejo majhno količino vidnih koščkov mes ali drugih užitnih klavničnih proizvodov. Ta podštevilka ima prednost pred vsemi drugimi podštevilkami tar. številke 16.02. 2. Imena rib in rakov, navedenih v podštevilkah 16.04 ali 16.05, vključujejo iste vrste kot so navedene v 3. poglavju z istimi imeni. SPLOŠNA DOLOČILA To poglavje vključuje pripravljene proizvode prehrambene industrije, dobljene s predelavo mesa, drugih klavničnih proizvodov (npr. nog, surove kože, srca, jezika, jeter, čreves in želodca), krvi živali, rib (vštevši njihovo kožo), rakov, mehkužcev in drugih vodnih nevretenčarjev. To poglavje vključuje proizvode,ki so pripravljeni ali konzervirani s postopki, navedenimi v 2. in 3. poglavju ali tar. št. 05.04, npr. kot: (1) Pripravljeni kot klobase in podobni proizvodi, (2) Kuhani v vodi ali v pari, pečeni na ražnju, praženi, pečeni v pečici ali drugače pripravljeni, razen prekajenih rib, ki so lahko kuhane pred ali med prekajevanjem (tar.št. 03.05), raki v oklepu kuhani v pari ali v vodi (tar.št. 03.06) ter moke, zdrobi in peleti, dobljeni iz kuhanih rib, rakov, mehkužcev ali drugih vodnih nevretenčarjev (tar.št. 03.05, 03.06 in 03.07). (3) Pripravljeni ali konzervirani kot ekstrakti, sokovi ali marinade, kavijar ali njegovi nadomestki, prevlečeni le z maslom, s krušnimi drobtinicami, gobami ali začimbami (npr. skupaj s poprom in soljo) itd. (4) Fino homogenizirani proizvodi, katerih osnova so proizvodi iz tega poglavja (to je pripravljeno in konzervirano meso, drugi klavnični proizvodi, ribe, raki mehkužci in drugi vodni nevretenčarji). Ti homogenizirani proizvodi lahko vsebujejo tudi majhne vidne koščke mesa, rib itd., pa tudi majhno količino sestavin za začinjanje, konzerviranje ali za kaj drugega. Vendar pa homogenizacija kot taka ne vpliva na to, da se proizvod zaradi tega uvršča v 16. poglavje. Da bi spoznali razliko med proizvodi iz 2. in 3. poglavja in proizvodi iz 16. poglavja, glej splošna določila k 2. in 3. poglavju. To poglavje vključuje tudi prehrambene proizvode (vštevši t.i. &quot;gotove jedi&quot;), ki sestoje iz npr.: klobasičarskih proizvodov, mesa, drugih klavničnih proizvodov, krvi, rib in rakov, mehkužcev in drugih vodnih nevretenčarjev skupaj z zelenjavo, testeninami, omako ipd., vendar le pod pogojem, da vsebujejo po teži več kot 20% klobasičarskih proizvodov, mesa, drugih klavničnih proizvodov,rib in rakov, mehkužcev in drugih vodnih nevretenčarjev ali katerekoli njihove kombinacije. V primerih, kadar proizvod vsebuje dva ali več prej navedenih proizvodov (npr. meso in ribe), se bo uvrstil v ustrezno tar. številko po komponenti ali komponentah, ki po teži prevladujejo. V vseh primerih pa je masa, ki se upošteva, masa mesa, rib itd. v trenutku carinjenja in ne masa proizvoda pred pripravo. Vendar pa je treba omeniti, da se polnjeni proizvodi iz tar. št. 19.02, omake in pripravki za omake, začimbe in drugi dodatki, ki vplivajo na okus, opisani v tar. št. 21.03, nadalje juhe in enolončnice in pripravki zanje, kot tudi homogenizirani sestavljeni prehrambeni proizvodi, opisani v tar. št. 21.04, vselej uvrščajo v te tar. številke. To poglavje izključuje tudi: (a) moko in zdrob, primerna za prehrano ljudi, izdelana iz mesa ali drugih klavničnih proizvodov (vštevši proizvode morskih sesalcev) (tar. št. 02.10) ali iz rib (tar. št. 03.05), (b) moka, zdrob in pelete, neprimerni za prehrano ljudi, izdelani iz mesa (vključno tisti iz mesa morskih sesalcev), iz rib ali rakov, mehkužcev ali drugih vodnih nevretenčarjev (tar. št. 23.01), (c) proizvode, katerih osnova so meso, drugi klavnični proizvodi, ribe itd., namenjene za prehrano živali (tar. št. 23.09) in (d) zdravila iz 30. poglavja. 16.01 KLOBASE IN PODOBNI IZDELKI IZ MESA, DRUGIH UŽITNIH KLAVNIČNIH PROIZVODOV ALI KRVI; SESTAVLJENA ŽIVILA NA OSNOVI TEH PROIZVODOV Ta tar. številka vključuje klobasičarske in podobne proizvode, to je proizvode, ki sestoje iz mesa ali drugih klavničnih proizvodov (vštevši črevesa in želodce), ki so zrezani ali zmleti, nadalje proizvode iz živalske krvi v ovojih iz črev, želodcev, mehurjev, kož ali podobnih naravnih ali umetnih ovojih. Nekateri med temi proizvodi so lahko brez ovoja in se stiskajo v značilne oblike klobas, to je v cilindrične ali podobne oblike, katerih presek je krog, oval ali pravokotnik (z bolj ali manj zaobljenimi vogali). Klobase in podobni proizvodi so lahko surovi ali kuhani, prekajeni ali neprekajeni, z dodanimi maščobami škrobom, začimbami itd. Poleg tega lahko vsebujejo razmeroma velike kose (npr. velikosti grižljaja) mesa ali drugih klavničnih proizvodov. Klobase in podobni proizvodi se v to tar. številko uvrščajo neglede na to, ali so zrezani ali pa se nahajajo v neprodušnih posodah. Ta tar. številka med drugim vključuje: (1) klobase in podobne proizvode, katerih osnova je meso (npr. frankfurtske klobasice, salame), (2) jetrne pastete (vštevši tiste iz perutninskih jeter), (3) &quot;črne klobase&quot; ali &quot;bele klobase&quot; (krvavice in jetrne klobase), (4) klobase iz kavurme, male konzumne klobasice (coctail klobase) in podobne specialitete in (5) pastete, pariške salame, mortadele, aspike in podobno, pripravljeno v klobasičarskih ovojih ali pa stisnjemo v značilne oblike klobasičarskih. Ta tar. številka vključuje tudi nekatere sestavljene prehrambene proizvode (vštevši t.i &quot;gotove jedi&quot;), ki vsebujejo klobase in podobne proizvode (glej splošna določila k temu poglavju, točka 3). Ta tar. številka pa izključuje: (a) meso v mehurjih, črevesih in podobnih naravnih ali umetnih ovojih, ki ni bilo predhodno zmleta ali zrezano, npr. šunka ali plečnica (ponavadi tar. št. 02.10 ali 16.02), (b) surovo zrezano ali zmleto meso brez drugih sestavin, tudi če je v ovoju (2. poglavje), (c) proizvode v ovojih, ki pa običajno ne služijo kot ovoji za klobase in podobno - razen, kadar se taki proizvodi uvrščajo v to tar. številko tudi brez ovoja (ponavadi tar. št. 16.02) in (d) kuhano ali praženo perutnino z odstranjenimi večjimi kostmi, kot je npr. zvit puran ipd. (tar. št. 16.02). 16.02 DRUGI PRIPRAVLJENI ALI KONZERVIRANI IZDELKI IZ MESA, DROBOVJE ALI KRI 1602.10 - Homogenizirani proizvodi 1602.20 - Iz jeter katere koli živali - Iz perutnine iz tar. št. 01.05: 1602.31 - - puranov 1602.32 - - kokoši vrste Gallus domesticus 1602.39 - - ostalo - Prašičev: 1602.41 - - šunka (stegno) in njeni kosi 1602.42 - - plečeta in njihovi kosi 1602.49 - - drugo, vštevši mešanice 1602.50 - Goved 1602.90 - Drugo, vključno z izdelki iz krvi katerih koli živali Ta tar. številka vključuje vse pripravljene ali konzervirane proizvod iz mesa in drugih klavničnih proizvodov za prehrano ljudi in pa iz krvi živalskih vrst, ki spadajo v to poglavje, razen klobas in podobnih klobasičarskih proizvodov (tar. št. 16.01) ter mesnih ekstraktov in mesnih sokov (tar. št. 16.03). Ta tar. številka vključuje: (1) meso in druge klavnične proizvode - kuhane (razen poparjenih ali podobno obdelanih - v zvezi s tem glej splošna določila k 2. poglavju), nadalje pražene, pečene ali kako drugače kuhane, (2) pastete, mesne pastete, pariške salame, mortadele in aspike, v kolikor ne izpolnjujejo pogojev za uvrstitev v tar. št. 16.01 kot klobasičaski ali podobni proizvodi, (3) meso in druge klavnične proizvode, pripravljene za uživanje ali konzervirane s postopki, ki v 2. poglavju niso navedeni, vštevši tiste, narahlo premazane z maslom ali drobtinicami, z gobami ali začimbami (npr. skupaj s poprom in soljo) ali fino homogenizirane (glej splošna določila k tem poglavju pod (4), (4) proizvode iz krvi, izvzemši krvavice in podobne proizvode iz tar. št. 16.01 in (5) prehrambene proizvode, vštevši t.i. &quot;gotove jedi&quot;, ki po teži vsebujejo več kot 20% mesa, drugih užitnih klavničnih proizvodov ali krvi(glej splošna določila k temu poglavju). Ta tar. številka izključuje: (a) testenine (raviole idt.), polnjene z mesom, neglede na količino mesa, ali z drugimi klavničnimi proizvodi (tar. št. 19.02), (b) omake in pripravke zanje, mesne začimbe in druge mešane dodatke, ki dajejo okus (tar. št. 21.03) in (c) juhe, enolončnice in pripravke zanje ter homogenizirane sestavljene prehrambene proizvode (tar. št. 21.04). 16.03 EKSTRAKTI IN SOKOVI IZ MESA, RIB RAKOV, MEHKUŽCEV IN DRUGIH VODNIH NEVRETENČARJEV Ekstrakti iz te tar. številke imajo, čeprav se pridobivajo iza različnih surovin, podobne fizikalne lastnosti (videz, vonj, okus itd.) in kemično sestavo. Ta tar. številka vključuje: (1) Mesne ekstrakte, ki jih ponavadi pridobivajo s kuhanjem in izpostavljanjem mesa pari pod pritiskom in nato s koncentriranjem dobljene tekočine s tem da predhodno odstranijo maščobe s pomočjo filtriranja ali centrifugiranja. Ekstrakti so lahko v trdnem ali tekočem stanju, kar je odvisno od stopnje koncentriranosti. (2) Mesne sokove, katere pridobivajo s stiskanjem surovega mesa. (3) Ekstrakte rib, rakov, mehkužcev in drugih vodnih nevretenčarjev. Ekstrakte iz rib pridobivajo s koncentracijo vodnih ekstraktov mesa slanikov ali drugih vrst rib, ali pa so izdelane iz grobe ribje moke (razmaščene ali nerazmaščene). Med proizvodnjo lahko vse, ali pa le nekatere sestavine, ki dajejo okus po ribah (kot je npr. trimetilamin pri morskih ribah), odstranijo - na ta način obdelani ekstrakti iz rib imajo lastonosti, po dobne lastnostim mesnih ekstraktov. (4) Sokove, ki jih pridobivajo predvsem iz rib ali rakov, mehkužcev ali drugih vodnih nevretenčarjev. Vsi ti proizvodi lahko vsebujejo sol in druge snovi, dodane v zadostnih količinah, da bi zagotovile njihovo obstojnost. Ekstrakti se uporabljajo v proizvodnji nekaterih prehrambenih proizvodov, kot so npr. juhe (koncentrirane ali ne) in omake. Mesni sokovi se uporabljajo predvsem kot dietalna hrana. Ta tar. številka ne vključuje: (a) juh ali enolončnic in pripravkov zanje in homogenizirane sestavljene proizvodov, ki vsebujejo ekstrakte mesa, rib itd. (vštevši juhe in eno- lončnice v tabletah ali kockah), in ki poleg ekstraktov vsebujejo še druge snovi, kot so maščobe, želatino in ponavadi velike količine soli (tar. št. 21.04), (b) proizvodov, znanih kot &quot;raztopine rib in morskih sesalcev&quot; iz tar. št. 23.09, (c) zdravil, v katerih služi katerikoli proizvod iz te tar. številke zgolj kot osnova ali vezivno sredstvo medicinskih snovi (30. poglavje ) in (d) peptone in peptonate (tar. št. 35.04). 16.04 PRIPRAVLJENE ALI KONZERVIRANE RIBE, KAVIAR ALI KAVIARJEVI NADOMESTKI, PRIPRAVLJENI IZ RIBJIH JAJČEC - Ribe, cele ali v kosih, toda nezmlete: 1604.11 - - lososi 1604.12 - - sledi 1604.13 - - sardine, velike sardele in papaline 1604.14 - - tuni, progasti tuni in palamide (Sarda spp.) 1604.15 - - skuše 1604.16 - - inčuni 1604.19 - - drugo 1604.20 - Druge pripravljene ali konzervirane ribe 1604.30 - Kaviar in kaviarjevi nadomestki Ta tar. številka vključuje: (1) Ribe - kuhane, kuhane v sopari, pečene na roštilju, pražene ali drugače pripravljene. Poudariti pa je treba, da se prekajene ribe, ki so bile pred ali med procesom prekajevanja pečene, uvrščajo v tar. št. 03.05 pod pogojem, da niso bile izpostavljene drugačnim načinom priprave. (2) Ribe, pripravljene ali konzervirane v kisu, olju itd., ribje marinade (ribe, pripravljene v vinu, kisu itd. z dodanimi začimbami ali z drugimi sestavinami), nadalje ribje klobase, ribje paste, proizvode, znane kot ribje pastete itd. (3) Ribe ali dele rib, pripravljene ali konzervirane drugače oziroma z drugimi postopki, kot pa so predvideni v tar. številkah od 03.02 do 03.05, npr. ribji fileji, prevlečeni le z maslom ali drobtinicami, pripravljen ribji mleček in jetra, nadalje fino homogenizirane ribe (glej splošna določila k temu poglavju pod (4)) in pasterizirane ali sterilizirane ribe. (4) Nekatere sestavljene prehrambene proizvode (vštevši t.i. &quot;gotove jedi&quot;), ki vsebujejo ribe (glej splošna določila komentarja k temu poglavju). (5) Kavijar, ki se pripravlja iz mureninih iker. Murena je riba rek le nekaterih dežel (Italije, Aljaske, Turčije, Irana in Rusije). Glavne vrste teh rib so beluga, širp, jeseter in sevirdž. Kavijar je ponavadi v obliki mehke, zrnaste mase, sestavljene iz jajčec premera 2 - 4 mm, njihova barva variira od srebrnkasto sive do zelenkasto črne. Ima močan vonj in nekoliko slan okus. Lahko se uvaža tudi stisnjen (prešan) - npr. v obliki homogene paste, včasih pa tudi v obliki majhnih in tankih valjev in pakiran v majhne posode. (6) Kavijarjevi nadomestki, ki se uporabljajo v iste namene kot kavijar, vendar se pripravljajo iz jajčec drugih rib (npr. iz jajčec lososa, krapa, ščuke, tuna, ciplja, polenovke in morskega zajca). Jajčeca perejo, čistijo pripadajočih organov, solijo in včasih prešajo in sušijo. Takšna ribja jajčeca so lahko tudi začinjena in obarvana. Vsi ti proizvodi ostanejo uvrščeni v to tar. številko tudi, kadar so pripravljeni v neprodušnih posodah. Ta tar. številka izključuje: (a) ribje ikre, to je ribja jajčeca v jajčni kožici, pripravljena ali konzervirana le s postopki, predvidenimi v 3. poglavju (3. poglavje), (b) ekstrakte in sokove iz rib (tar. št. 16.03), (c) testenine, polnjene z ribami (tar. št. 19.02), (d) omake in pripravke zanje ter mešane začimbe (tar. št. 21.03) in (e) omake in enolončnice ter pripravke zanje in pa sestavljene prehrambene proizvode (tar. št. 21.04). 16.05 RAKI, MEHKUŽCI IN DRUGI VODNI NEVRETENČARJI, PRIPRAVLJENI ALI KONZER VIRANI 1605.10 - Rakovice 1605.20 - Škampi in kozice 1605.30 - Rarogi 1605.40 - Drugi skoljkarji 1605.90 - Drugo Komentar k tar. številki 16.04 se uporablja mutatis mutandis za rake, mehkužce in druge vodne nevretenčarje, izvzemši dejstvo, da se raki v oklepih, kuhani v pari ali v vreli vodi (zbali brez dodatka majhnih količin kemičnih sredstev za začasno konzerviranje), uvrščajo v tar. št. 03.06. Raki in mehkužci, ki se najpogosteje pripravljajo in konzervirajo, so raki, škampi in kozice, rarogi, raki skalnatega dna, rečni raki, dagnji, hobotnice, lignji in polži. Med drugimi vodnimi nevretenčarji, ki se najpogosteje pripravljajo ali konzervirajo, so najpomembnejši morski ježi, morske kumare in meduze. 17. POGLAVJE SLADKOR IN SLADKORNI PROIZVODI OPOMBA 1. V to poglavje ne spadajo: 1) sladkorni proizvodi, ki vsebujejo kakav (tar. št. 18.06), 2) kemično čisti sladkorji (razen saharoze, laktoze, maltoze, glukoze in fruktoze) in drugi izdelki iz tar. št. 29.40 in 3) zdravila in drugi izdelki iz 30. poglavja OPOMBA K PODŠTEVILKI 1. Pri tar. podštevilkah 1701.11 in 1701.12 je z izrazom &quot;surovi sladkor&quot; mišljen sladkor, ki vsebuje toliko saharoze v suhem stanju, da ustreza polarimetrijski vrednosti, manjši od 99,5 mas.%. SPLOŠNA DOLOČILA To poglavje ne vključuje le sladkorje (npr. saharoze, laktoze, maltoze, glukoze in fruktoze), temveč tudi sladkorne sirupe, umetni med, karamel, melase, ki ostajajo po ekstrakciji in rafinaciji sladkorja, ter bonbone iz sladkorja. Sladkor v trdnem stanju lahko vsebuje dodane aromatične snovi in barvila. To poglavje ne vključuje: (a) bonbonov iz sladkorja, ki vsebujejo kakav ali čokolado (razen bele čokolade) v kateremkoli razmerju, pa tudi sladkanega kakava v prahu ne (tar. št. 18.06), (b) slajenih proizvodov za prehrano ljudi, ki se uvrščajo v 19., 20., 21, ali 22. poglavje, (c) slajene živinske krme (tar. št. 23.09) (d) kemično čistih sladkorjev (razen saharoze, maltoze, glukoze in fruktoze) in njihovih vodnih raztopin (tar. št. 29.40), in (e) zdravila, ki vsebujejo sladkor (30. poglavje). 17.01 SLADKOR IZ SLADKORNEGA TRSA IN SLADKORNE PESE TER KEMIČNO ČISTA SAHAROZA V TRDNEM STANJU - Surovi sladkor brez dodatkov za aromatiziranje in barvil: 1701.11 - - sladkor iz sladkornega trsa 1701.12 - - sladkor iz sladkorne pese - Drugo: 1701.91 - - z dodatki za aromatiziranje in barvili 1701.99 - - drugo Sladkor iz sladkornega trsa pridobivajo iz soka stebla sladkornega trsa. Sladkor iz sladkorne pese pa pridobivajo z ekstrakcijo soka iz korena sladkorne pese. Surovi sladkor iz sladkornega trsa in sladkorne repe se pojavlja v obliki rjavih kristalov. Barva izhaja iz prisotnosti nečistoč. Vsebnost saharoze po teži v suhem stanju ustreza polarimetrijski vrednosti, manjši od 99,5 mas.% (glej opombo št. 1. k podštevilki). Ponavadi je surovi sladkor namenjen za predelavo v rafinirane proizvode oz. sladkor. Vendar pa ima lahko surovi sladkor tudi brez prečiščevanja tako visoko stopnjo čistosti, da je primeren za prehrano ljudi. Rafinirani sladkorji iz sladkornega trsa in sladkorne pese se proizvajajo z nadaljnjo predelavo surovega sladkorja. Ponavadi se proizvedejo kot bela kristalna snov, ki se prodaja v raznih stopnjah finosti, ali pa v obliki majhnih kock, kroglic, plošč ali palčic, ali pa s struženjem ali rezanjem pravilno oblikovan v kose. Razen surovega in rafiniranega sladkorja, omenjenih pravkar, vključuje ta tar. številka tudi rjavi sladkor, ki sestoji iz belega sladkorja, pomešanega z majhnimi količinami karamela ali melase. Ta tar. številka vključuje tudi kandirani sladkor, ki sestoji iz velikih kristalov in ki ga proizvajajo s počasno kristalizacijo iz koncentrirane raztopine sladkorja. Poudariti je treba, da je sladkor iz sladkornega trsa in iz sladkorne repe uvrščen v to tar. številko le v trdnem stanju. Takemu sladkorju so lahko dodane aromatične snovi in barvila. Sladkorni sirupi iz sladkornega trsa ali sladkorne repe, ki sestoje iz vodnih raztopin sladkorjev, se uvrščajo v tar. št. 17.02 (če ne vsebujejo dodatnih aromatičnih snovi ali barvil), sicer pa v tar. št. 21.06. Ta tarifna številka vključuje tudi kemično čisto saharozo v trdni obliki in kakršnegakoli porekla. Saharoza (razen kemično čiste), dobljena iz drugih surovin, razen iz sladkornega trsa in sladkorne repe, je iz te tar. številke izključena (tar. št. 17.02). KOMENTAR K TARIFNIM PODŠTEVILKAM Tarifni podštevilki 1701.11 in 1701.12 Surovi sladkor iz sladkornega trsa v trgovini vselej vsebuje več kot 0,1% invertnega sladkorja, medtem ko ga je v surovem sladkorju iz sladkorne pese manj od 0,1%. Ti dve vrsti sladkorjev je mogoče razlikovati tudi po različnem vonju, ki ga ti dve vrsti sladkorjev sproščata, če njune vzorce v vodni raztopini mirujejo čez noč. 17.02 DRUGI SLADKORJI, VKLJUČNO S KEMIČNO ČISTO LAKTOZO, MALTOZO, GLUKOZO IN FRUKTOZO, V TRDNEM STANJU; SLADKORNI SIRUPI BREZ DODATKOV ZA AROMATIZIRANJE ALI BARVIL; UMETNI MED IN MEŠANICE UMETNEGA TER NARAVNEGA MEDU; KARAMELNI SLADKOR - Laktoza in laktozni sirup 1702.11 - - ki v suhem stanju vsebujeta 99 mas.% čistega produkta ali več 1702.19 - - drugo 1702.20 - Javorjev sladkor in sirup 1702.30 - Glukoza (dekstroza) in glukozni sirup brez fruktoze ali z manj kot 20 mas.% fruktoze v suhem stanju 1702.40 - Glukoza in glukozni sirup z najmanj 20 mas.% in manj kot 50 mas.% fruktoze v suhem stanju 1702.50 - Kemično čista fruktoza 1702.60 - Druga fruktoza in fruktozni sirup z več kot 50 mas.% fruktoze v suhem stanju 1702.90 - drugo, vključno invertni sladkor Ta tar. številka vključuje druge sladkorje v trdnem stanju, sladkorne sirupe in umetni med in karamel. (A) DRUGI SLADKORJI Ta del vključuje sladkorje, razen sladkorjev iz tar. št. 17.01 in kemično čistih sladkorjev iz tar. št. 29.40, in sicer v trdnem stanju (vtevši prah), z ali brez aromatičnih dodatkov ali barvil. Glavne vrste sladkorjev iz te tar. številke so: (1) Laktoza, znana tudi kot mlečni sladkor (C12H22O11), se pojavlja v mleku za potrebe trga pa jo pridobivajo iz sirotke. Ta tar. številka vključuje tako komercialno kot kemijsko čisto laktozo. Ti proizvodi smejo vsebovati po teži več kot 95% laktoze, izražene kot anhidridna laktoza, računano na suhi proizvod. Proizvodi iz sirotke, ki vsebujejo po teži 95% ali manj laktoze, izražene kot anhidridna laktoza, računano na suhi proizvod, so iz te tar. številke izključeni (običajno tar. št. 04.04). Komercialna laktoza je, kadar je prečiščena, bel in nekoliko sladek kristalen prah. kemično čista laktoza (brezvodna ali hidratirana), se pojavlja kot trdni brezbarvni kristali, ki absorbirajo vonjave. Laktoza se veliko uporablja skupaj z mlekom v proizvodnji hrane za otroke, pa tudi za izdelavo proizvodov iz sladkorja, v proizvodnji marmelad in v farmaciji. (2) Invertni sladkor je osnovna sestavina naravnega medu. Ponavadi se za trg pridobiva s hidrolizo raztopine rafinirane saharoze, sestoji pa iz glukoze in fruktoze v enakih deležih po teži. Lahko je v trdnem stanju ali pa kot viskozni sirup (glej bel (B)). Uporablja se v farmaciji, pri proizvodnji kruha, v proizvodnji konzerviranega sadja in umetnega medu ter v industriji piva. (3) Glukoza, ki obstaja v naravnem stanju v sadju in v medu. Skupaj z enakim delom fruktoze tvori invertni sladkor. Ta tar. številka vključuje kemično čisto glukozo (ali dekstrozo) in komercialno glukozo. Dekstroza (C6H12O6) je bel kristalen prah. Uporablja se v prehrambeni in farmacevtski industriji. Komercialno glukozo pridobivajo s pomočjo hidrolize škroba s kislinami in/ali encimi. Razen dekstroze vsebuje glukoza vselej in v razlčnih razmerjih di-, tri- in druge polisaharide (maltozo, maltotriozo itd.). Vsebinost reducirajočih sladkorjev, izraženih kot glukoza (dekstroza) na suho težo je ne sme biti manj kot 20 mas.%. Glukoza nastopa ponavadi v obliki brezbarvne in bolj ali manj viskozne tekočine (glikozni sirup - glej besedilo pod (B)), v obliki kosov ali pogač (glukozna agregatna masa), ali pa v obliki amorfnega prahu. Uporablja se predvsem v prehrambeni industriji, v industriji piva, pri fermentiranju tobaka in v farmaciji. (4) Fruktoza (C6H12O6), ki je v velikih količinah prisotna skupaj z glukozo v sladkem sadju in v medu. Komercialno pridobivanje poteka iz komercialne glukoze (npr. iz koruznega sirupa), iz saharoze ali s hidrolizo inulina (snovi, ki se nahaja predvsem na gomoljastih koreninah georgine in jeruzalemske artičoke). Pojavlja se v obliki belkastega prahu ali kot viskozni sirup (glej del (B)). Je slajša od navadnega sladkorja (saharoze) in je posebej primerna za diabetike. Ta tar. številka vključuje tako komercialno kot kemično čisto fruktozo. (5) Saharozni sladkor, ki se pridobiva iz drugih surovin, razen iz sladkorne pese in sladkornega trsa. Najpomembnejši je javorjev sladkor, ki se pridobiva iz sokov raznih vrst javorjev, največ iz vrst Acer saccharum in iz Acer nigrum, ki uspevata predvsem v Kanadi in severovzhodnih delih ZDA. Sok ponavadi koncentrirajo in kristalizirajo nerafiniranega, da bi tako zadržali nekatere nesladkorne sestavine, ki temu sladkorju dajejo značilno aromo. Prodaja se tudi v obliki sirupov (glej del (B)). Drugi saharozni sirupi (glej del (B)) se pridobivajo iz sladkega sorga (Sorghum vulgare var. saccharatum), iz rožičkov in nekaterih palm itd. (6) Maltodekstrini (ali dekstromaltoze) pridobivajo na enak način kot komercialno glukozo. Vsebujejo maltozo in polisaharide v raznih razmerjih. Vendar pa so manj hidrolizirani in imajo zaradi tega manj reducirajočega sladkorja od komercialne glukoze. Ta tar. številka vključuje le proizvode, ki vsebujejo med 10% in 20% reducirajočega sladkorja, izraženega kot dekstroza, preračunano na suho substanco. Proizvodi z zmanjšano vsebnostjo sladkorja, ki ne presega 10%, spadajo v tar. št. 35.05. Maltodekstrini so ponavadi v obliki belega prahu, prodajajo pa se tudi v obliki sirupa (glej del (B)). Uporabljajo se predvsem v proizvodnji hrane za dojenčke in dietalne nizkokalorične hrane, pa tudi kot blažilci neprijetnih vonjav ali pa kot barvila v prehrambeni industriji, v farmacevtski industriji pa kot nosilci. (7) Maltoza (C12H22O11) se industrijsko pripravlja iz škroba s hidrolizo z encimom diastaze sladu in se proizvaja v obliki belega kristalnega praška. Uporablja se v industriji piva. Ta tar. številka vključuje tako komercialno kot kemično čisto maltozo. (B) SLADKORNI SIRUPI Ta tar. številka vključuje sirupe iz vseh vrst sladkorjev (vštevši laktozne sirupe in vodne raztopine (razen vodnih raztopin kemijsko čistih sladkorjev iz tar. št. 29.40) pod pogojem, da ne vsebujejo dodatnih aromatičnih snovi ali barvil (glej komentar k tar. št. 21.06). Poleg sirupov, omenjenih v predhodnem besedilu pod (A) (torej poleg glukoznega-škrobnega sirupa, fruktoznega sirupa, sirupa maltodekstrina, invertnega sladkorja in saharoznega sirupa) vključuje ta tar. številka še naslednje sirupe: (1) preproste sirupe, dobljene z razgrajevanjem sladkorjev iz tega poglavja, (2) sokove in sirupe, dobljene v času ekstrakcije sladkorja in sladkorne pese, sladkornega trsa itd. Ti sirupi lahko zadržijo pektin, beljakovinske snovi, mineralne snovi itd. kot nečistoče in (3) zlati sirup, namizni sirup ali kulinarični sirup, ki vsebujejo saharozo in invertni sladkor. Zlati sirup pridelujejo iz sirupa, ki ostaja v času rafinacije sladkorja po kristalizacije in izločitve rafiniranega sladkorja. Ali pa ga pridelujejo iz sladkorja sladkorne pese ali sladkornega trsa iz invertnega dela saharoze ali z dodajanjem invertnega sladkorja. (C) UMETNI MED Pojem &quot;umetni med&quot; označuje mešanice, katerih osnova so saharoza, glukoza ali invertni sladkor. Ponavadi so obarvane in pripravljene tako, da posnemajo naravni med. Mešanice naravnega in umetnega medu so prav tako vključene v to tar. številko. (D) KARAMEL Karamel je snov, ki ne kristalizira in je aromatičnega okusa. Lahko je v obliki bolj ali manj sirupne tekočine, ali pa v trdni obliki, običajno v prahu. Pridobivajo ga z delnim zgorevanjem sladkorja (običajno glukoze ali saharoze) pri temperaturi med 120 stopinj in 180 stopinj C, ali pa iz melase. V odvisnosti od proizvodnega procesa, dobijo celo vrsto proizvodov - od karameliziranega sladkorja (ali melase, pač skladno vsebnosti sladkorja, ki se računa na suhi proizvod in je ponavadi visok - nad 90%) do karamela, imenovanega &quot;kolorant&quot; z razmeroma majhno vsebnostjo sladkorja. Karamelizirani sladkorji ali melase se uporabljajo za aromatizacijo, še posebno pri izdelavi slajenih posladkov, sladoledov in slaščičarskih proizvodov. Karameli za barvanje se, zaradi visoke stopnje pretvarjanja sladkorja v melanoidin (kolorant), uporabljajo kot barvila npr. pri pripravi biskvitov, v industriji piva in pri proizvodnji nekateri brezalkoholnih pijač. 17.03 MELASE, DOBLJENE PRI EKSTRAKCIJI ALI RAFINIRANJU SLADKORJA 1703.10 - Melasa iz sladkornega trsa 1703.90 - Druge Melase iz te tar. številke se pridobivajo le ob ekstrakciji ali rafinaciji sladkorja. Najpogosteje se dobe kot stranski proizvod ekstrakcije ali prečiščevanja sladkorja iz sladkorne pese ali sladkornega trsa, ali pa pri proizvodnji fruktoze iz koruze. Melasa je rjava ali črnikava viskozna snov, ki vsebuje občuten delež sladkorja, ki zlepa ne kristalizira. Lahko pa so tudi v obliki prahu. Melasa iz sladkorne pese ponavadi ni jedilna kot taka, vendar pa so nekatere rafinirane oblike melase iz sladkornega trsa in pa melasa iz koruze primerne za prehrano ljudi in se prodajajo kot prečiščeni (namizni) sirupi. Melasa predvsem služi kot surovina, iz katere destilirajo alkohol in alkoholne pijače (npr. rum iz melase iz sladkornega trsa), služi pa tudi za pripravo živinske krme ter kot kavni nadomestek. Melase iz te tar. številke so lahko razbarvane, obarvane ali aromatizirane. KOMENTAR K TARIFNI PODŠTEVILKI Tarifna podštevilka 1703.10 Melaso iz sladkornega trsa je mogoče razlikovati od drugih melas iz tar. št. 17.03 na osnovi vonja in kemične sestave. 17.04 SLADKORNI PROIZVODI (VKLJUČNO BELO ČOKOLADO) BREZ KAKAVA 1704.10 - Žvečilni gumi, prevlečen s sladkorjem ali ne 1704.90 - Drugo Ta tar. številka vključuje največji del sladkornih proizvodov, ki se prodajajo v trdnem ali poltrdnem stanju, v oblikah, ki so ponavadi primerne za uporabo in pod skupnim imenom bonboni ali slaščice. Ta tar. številka med drugim vključuje: (1) Gume, ki vsebujejo sladkor (vštevši žvečilne gumije in podobno). (2) Bonbone (vštevši tiste, ki vsebujejo ekstrakt sladu). (3) Karamele, kašu-bonbone, dražeje, nougat, polnjene bonbone, kandirane mandlje, ratluk. (4) Marcipan. (5) Proizvode, pripravljene v obliki pastil za grlo ali bonbonov proti kašlju, katerih bistvene sestavine so sladkorji (z ali brez drugih prehrambenih snovi kot so želatina, škrob ali moka) in aromatske snovi (vključno s snovmi, ki imajo zdravilne lastnosti kot so benzilalkohol, mentol, eukaliptol in tolu-balzam). Vendar pa se pastile za grlo in bonboni proti kašlju, ki vsebujejo še druge snovi z zdravilnimi lastnostmi poleg aromatskih, uvrščajo v 30.poglavje pod pogojem, da je razmerje teh snovi v vsaki pastili ali bonobonu tako, da se jim zaradi tega pripisuje terapevtska ali preventivna uporaba. (6) Belo čokolado, ki sestoji iz sladkorja, kakavovega masla, mleka v prahu in aromatizacijskega sredstva, vendar kakava ne vsebuje, razen njegovih sledov (kakavovo maslo ne šteje za kakav). (7) Ekstrakt sladkega korena (pogače, bloki, palčice, pastile itd.), ki vsebuje po teži preko 10% saharoze. Vendar pa se v to tar. številko uvršča tudi, kadar je pripravljen v obliki slaščice (aromatizirane ali ne), in to neglede na razmerje sladkorja. (8) Sadne želeje in sadne kašaste mase, pripravljene v obliki slaščic. (9) Pastozna testa, katerih osnova je sladkor, vštevši tiste z majhno vsebnostjo maščob, ki so primerne za takojšnjo preoblikovanje v slaščice iz te tar. številke in se tudi uporabljajo kot nadev za proizvode iz te ali drugih tar. številk, npr.: a) paste fondan, pripravljene iz saharoze, saharoznega ali glukoznega sirupa ali sirupa in invertnega sladkorja, z ali brez aromatizacijskega sredstva in ki se uporabljajo za izdelavo polnjenih bonbonov, kot nadev za slaščice ali čokolade ipd., b) paste nougat, katere sestavljajo gazirane mešanice sladkorjev, vode in koloidnih snovi (npr. jajčni rumenjak) in ki jim je včasih dodana majhna količina maščob, z ali brez dodanega sadja ali drugih primernih rastlinskih proizvodov. Paste nougat se uporabljajo za proizvodnjo nougata, kot nadev za v čokolade itd. in c) paste iz mandljev, pripravljene pretežno iz mandljev in sladkorja in ki se uporabljajo predvsem pri proizvodnji marcipana. Ta tar. številka izključuje: (a) ekstrakta sladkega korena, ki ni pripravljen kot slaščica in ki vsebuje manj kot 10 mas.% sladkorja (tar. št. 13.02), (b) predelave sladkorja, ki vsebujejo kakav (tar. št. 18.06), pri čemer kakavovo maslo ne šteje za kakav, (c) slajene prehrambene proizvode kot so konzervirano sadje in lupine sadja (tar. št. 20.06) in marmelade, sadne želeje ipd. (tar. št. 20.07), (d) slaščice, gume in podobne proizvode (posebno za diabetike), ki vsebujejo sintetična sladila (npr. sorbitol), ki nadomeščajo sladkor; paste, katerih osnova je sladkor, ki pa vsebujejo dodane maščobe v razmeroma velikih deležih, včasih pa tudi mleko in koščičasto sadje in niso primerne za takojšnje preoblikovanje v slaščice iz sladkorja (tar. št. 21.06) in (e) zdravila iz 30. poglavja. 18. POGLAVJE KAKAV IN KAKAVOVI PROIZVODI OPOMBE 1. V to poglavje ne spadajo proizvodi, navedeni v tar. številkah 04.03, 19.01, 19.04, 19.05, 21.05, 22.02, 22.08, 30.03 in 30.04. 2. Tar. številka 18.06 obsega sladkorne izdelke, ki vsebujejo kakav in v skladu s 1. opombo k temu poglavju tudi druga živila, ki vsebujejo kakav. SPLOŠNA DOLOČILA To poglavje vključuje kakav (vštevši kakav v zrnu) v vseh oblikah, kakavovo maslo, in olje ter proizvode, ki vsebujejo kakav v kakršnemkoli deležu, razen: (a) jogurta in drugih proizvodov iz tar. št. 04.03, (b) bele čokolade (tar. št. 17.04), (c) prehrambenih proizvodov (moke, zdroba, škroba ali ekstrakta iz sladu), ki vsebujejo kakav v prahu v deležu po teži, ki je manjši od 40 mas.% in prehrambene proizvode blaga iz tar. št. od 04.01 do 04.04, ki vsebujejo kakav v prahu v deležu, manjšem od 5 mas.%, iz tar. št. 19.01, (d) nabreklih in praženih žitaric, ki vsebujejo do 6 mas.% kakava (tar. št. 19.04), (e) past, tort, piškotov, biskvitov in drugih pekovskih proizvodov, ki vsebujejo kakav (tar. št. 19.05), (f) sladoledov in podobnih proizvodov, ki vsebujejo kakav v prahu v kakršnem koli deležu (tar. št. 21.05), (g) pijač, brezalkoholnih ali alkoholnih (npr. kakavova krema), ki vsebujejo kakav in so pripravljena za konzumiranje, sestavljenih alkoholnih preparatov za pripravo pijač in ki vsebujejo kakav (22. poglavje) in (h) zdravil (tar. št. 30.03 ali 30.04). Iz te tar. številke je izključen tudi teobromin - alkaloid dobljen z ekstrakcijo iz kakava (tar. št. 29.39) 18.01 KAKAV V ZRNU, CEL ALI ZDROBLJEN, SUROV ALI PRAŽEN Kakav v zrnu so semena, ki se v velikem številu (od 25 do 80) nahajajo v plodu (kakavovem stroku) kakavovega drevesa oz. kakavovca (Theobroma cacao). So ploščato ovalne oblike in ponavadi vijoličaste ali rdečkaste barve. Sestoje iz trde, krhke lupine in zelo tanke, belkaste notranje lupine ali kožice, ki prekriva jedro in ga deli v več delov. Da bi zmanjšali njihov nekoliko grenak okus, da bi se lahko razvila prava aroma in da bi olajšali luščenje, zrna fermentirajo, lahko pa jih obdelajo tudi s parjenjem in sušenjem. Da bi olajšali odstranjevanje lupin, da bi bila jedra drobljivejša, da bi dosegli večjo koncetracijo ter da bi se izboljšala okus in vonj, jih pražijo. Tedaj spustijo zrna skozi valovite valje, ki jih lomijo in odstranjujejo kalčke. S kasnejšimi postopki odstranijo lupine, stroke in kalčke z zdrobljenih delov jedra (kakavova zdrobljena zrna). Ta tar. številka vključuje surova ali pražena zrna, cela (in tudi ločena od lupine, stroka, kožice ali kalčka) in zdrobljena. Ta tar. številka izključuje: (a) lupine, stroke in kožice ter druge odpadke kakava (tar. št. 18.02) in (b) kakavova zrna, zmleta v pasto (tar. št. 18.03) 18.02 LUPINE, SKORJE, OPNE IN DRUGI ODPADKI KAKAVA Ta tar. številka vključuje ostanke predelave kakavovega prahu in kakavovega masla. Nekateri izmed njih se lahko uporabijo za nadaljnjo ekstrakcijo kakavovega masla, vsi pa za ekstrakcijo teobromina. V razmeroma majhnih količinah se lahko tudi dodajajo hrani za živali. Zmleti se včasih uporabljajo namesto kakavovega prahu, kateremu so po vonju podobni, ne pa po okusu. V to tar. številko so uvrščene: (1) Lupine, skorje in opne, ločene tekom procesa praženja in drobljenja kakavovih zrn. Vsebujejo majhne odlomljene delčke kakavovega jedra, ki ostanejo sprijeti z lupino, z opno ali z podkožico in se popolnoma ne morejo od njih odstraniti. Iz njih je mogoče ekstrahirati kakavovo maslo. (2) Kakavovi kalčki, ki se pridobivajo iz kakavovih zrn potem, ko slednja pridejo skozi stroje za odstranjevanje kalčkov. Kakavovi kalčki skoraj ne vsebujejo maščob. (3) Kakavov prah in prah kakavovih lupin - vsebnost maščob v njih je ponavadi dovolj visoka za ekonomsko opravičljivo ekstrakcijo. (4) Kakavove pogače - nastanejo pri ekstrakciji kakavovega masla iz lupin, skorje in open oziroma iz njihovih odpadkov, ki vsebujejo delčke, odlomljene od kakavovih jeder ali iz celih kakavovih zrn. Te pogače vsebujejo delce lupin, open in podkožice in so zaradi tega neprimerne za pridobivanje kakavovega prahu ali čokolade. Ta tar. številka izključuje kakavove pogače, nastale pri ekstrakciji kakavovega masla iz kakavove paste brez lupin, skorje in open (tar. št. 18.03). 18.03 KAKAVOVA MASA, RAZMAŠČENA ALI NERAZMAŠČENA 1803.10 - Nerazmaščena 1803.20 - Popolnoma ali delno razmaščena Kakavovo maso pridobivajo z mletjem praženega kakava v zrnu (očiščenega lupin, kožic, opn in kalčkov) med ogretimi mlinskimi kamni ali ploščami drobilca. Dobljeni proizvod se preoblikuje v čvrste tablete, kepe ali bloke. V takem stanju lahko pasto uporabijo slaščičarji, vendar se ponavadi uporablja za proizvodnjo kakavovega masla, kakavovega prahu in čokolade. Ta ta. številka vključuje tudi delno ali popolnoma razmaščeno maso (kakavova pogača). Ta se uporablja za proizvodnjo kakavovega prahu ali čokolade, v nekaterih primerih pa tudi za proizvodnje teobromina. Ta tar. številka izključuje kakavovo maso, ki vsebuje dodani sladkor ali druga sladila (tar. št. 18.06). 18.04 KAKAVOVO MASLO, MAŠČOBE IN OLJE Kakavovo maslo je maščobna snov, katero vsebuje kakavovo zrno in se ponavadi pridobiva s toplim stiskanjem (prešanjem) kakavove paste ali celih zrn. Slabše kvalitete, ki se običajno imenuje &quot;kakavova mast&quot;, se lahko pridobiva iz različnih odpadkov (lupine, skorje, prah, opne ipd.). Kakavovo maslo je pri sobni temperaturi trdna snov, rumeno-bele barve. Po vonju je podobno kakavu in je prijetnega okusa. Običajno se uvaža v kosih in se uporablja v proizvodnji čokolade (s tem obogatijo kakavovo pasto), v proizvodnji slaščic (za pripravo določenih slaščic), v parfumeriji (za ekstrakcijo parfuma z anfleražnim postopkom), v proizvodnji kozmetičnih sred stev in v farmaciji (priprava zdravilnih masti, supozitorija itd.). 18.05 KAKAV V PRAHU, BREZ DODANEGA SLADKORJA ALI DRUGIH SLADIL Kakavov prah pridobivajo s pretvorbo deloma razmaščene kakavove paste, navedene v tar. št. 18.03. Ta tar. številka vključuje le kakavov prah brez dodanega sladkorja ali drugih sladil. Ta tar. številka med drugim vključuje kakavov prah, dobljen po predelavi kakavovih zdrobljenih zrn, paste ali prahu z alkalnimi snovmi (natrijevim ali kalijevim karbonatom, itd) zaradi povečanja njegove topnosti (topni kakav). Kakavov prah, ki vsebuje sladkor ali druga sladila in pa kakavov prah, kateremu je dodano mleko v prahu ali peptoni, se uvršča v tar. št. 18.06. Vendar pa se zdravila, katerim služi kakavov prah le kot podlaga ali kot &quot;nosilec&quot; medicinske snovi, uvršča v tar. št. 30.03 ali 30.04. 18.06 ČOKOLADA IN DRUGA ŽIVILA, KI VSEBUJEJO KAKAV 1806.10 - Kakav v prahu z dodatkom sladkorja ali drugih sladil 1806.20 - Drugi izdelki v blokih, mase nad 2 kg, ali v tekočem stanju, pastozni masi, prahu, zrnih ali v drugih oblikah v razsutem stanju, v posodah ali pakiranjih nad 2 kg -Drugo v blokih ali palicah 1806.31 - - polnjeni 1806.32 - - nepolnjeni 1806.90 - - Drugo Čokolada je v prvi vrsti sestavljena iz kakavove paste in sladkorja ali drugih sladil, ponavadi pa je dodano tudi kakšno aromatično sredstvo in kakavovo maslo.Včasih je kakavovo maslo lahko nadomeščeno s kakavovim prahom ali z rastlinskim oljem. Mleko, kava, lešniki, mandlji, pomarančna lupina itd. so pravtako občasni dodatki. Čokolada in čokoladni proizvodi so lahko pripravljeni v obliki plošč, tablet, pastil, kroketov, granul ali prahu, lahko pa tudi v obliki čokoladnih proizvodov, polnjenih s kremami, sadjem, likerji itd. Ta tar. številka vključuje vse slaščice iz sladkorja, ki vsebujejo kakav v kakršnemkoli razmerju (vštevši čokoladni nougat), nadalje slajeni kakavov prah, čokoladni prah, čokoladne prelive in nasploh vse prehrambene proizvode, ki vsebujejo kakav (razen tistih, izključenih po splošnih določilih k temu poglavju). Tudi čokolada, obogatena z vitamini, se uvršča v to tar. številko. Ta tar. št. so izključeni: (a) bela čokolada (sestavljena iz kakavovega masla, sladkorja in mleka v prahu) (tar. št. 17.04), (b) piškoti in drugi pekarski izdelki, obliti s čokolado (tar. št. 19.05) KOMENTAR K TARIFNI PODŠTEVILKI Tar. podštevilka 1806.31 V smislu te tarifne podštevilke označuje pojem &quot;polnjeni&quot; ploščice, liste ali palčke, sestoječe iz osrednjega, centralnega dela iz npr. kreme, skorjastega sladkorja, posušenega kokosovega oreščka, sadne paste, likerja, marcipana, oreha, nougata, karamela ali kombinacije teh proizvodov, oblitih s čokolado. Trdne ploščice, tablice ali palčke iz čokolade, ki vsebujejo npr. žitarice, sadje ali orehe (zdrobljene ali nezdrobljene), ki so vseskozi prepojene s čokolado, ne štejejo za &quot;polnjene&quot; izdelke 19. POGLAVJE IZDELKI IZ ŽIT, MOKE, ŠKROBA ALI MLEKA; SLAŠČIČARSKI IZDELKI OPOMBE 1. V to poglavje ne spadajo: a) sestavljena živila, ki vsebujejo več kot 20 mas.% klobas, mesa, drugih klavničnih proizvodov, krvi, rib ali rakov, mehkužcev in drugih vodnih nevretenčarjev ali katere koli kombinacije teh izdelkov (16. poglavje), razen primera iz tarifne številke 19.02; b) biskviti in drugi izdelki iz moke in škroba, posebej pripravljeni za hrano živali (tar. št. 23.09); c) zdravila in drugi proizvodi iz 30. poglavja. 2. V tem poglavju sta z izrazom &quot;moka&quot; in &quot;zdrob&quot; mišljena: (a) zdrob in moka iz žit iz 11. poglavja in (b) moka, zdrob in prašek rastlinskega izvora iz katerega koli poglavja, razen moke, zdroba in praška iz posušene zelenjave (tar. št. 07.12), krompirja (tar. št. 11.05) ali posušenih stročnic (tar. št. 11.06). 3. Tar. št. 19.04 ne obsega proizvodov, ki vsebujejo več kot 6 mas.% kakava, računanega na poplnoma odmaščeno osnovo ali so prevlečeni s čokolado, ali drugih živil, ki vsebujejo kakav, iz tar. št. 18.06. 4. Pri tar. št. 19.04 so z izrazom &quot;drugače pripravljeni&quot; mišljene predelave višje stopnje od predelav, predvidenih v tarifnih številkah in opombah v 10. in 11. poglavju. SPLOŠNA DOLOČILA To poglavje vključuje številne proizvode, ki se pretežno uporabljajo za prehrano ljudi, ki se proizvajajo bodisi neposredno iz žitaric iz 10. poglavja, bodisi iz proizvodov iz 11. poglavja ali iz moke, zdroba in prahu rastlinskega izvora iz drugih poglavij moka in zdrob žitaric, škrob, moka, zdrob in prah iz sadja ali vrtnin), ali pa iz proizvodov iz tar. št. od 04.01 do 04.04. To poglavje vključuje tudi slaščičarske proizvode in biskvite - tudi, če ne vsebujejo moke, škroba ali drugih proizvodov iz žit. Za namene opombe št.3 tega poglavja in tar.št. 19.01, vsebnost kakavovega prahu v proizvodu se navadno izračuna tako, da se kombinirano vsebnost teobromina in kofeina pomnnoži s faktorjem 31. Povdariti je treba, da izraz &quot;kakavov prah&quot; kot se uporablja v opombi št.3 k temu poglavju in v tar.št. 19.01 ne sme biti omejen le na kakav v prahu, temveč vključuje kakav v vseh oblikah vključno kakavovo maso in kakav v trdni obliki. To poglavje izključuje: (a) prehrambene proizvode (razen polnjenih proizvodov iz tar. št. 19.02), ki vsebujejo po teži več kot 20% klobasičarskih proizvodov, mesa drugih klavničnih proizvodov, krvi rib ali rakov, mehkužcev in drugih vodnih nevretenčarjev, ali pa katerekoli kombinacije teh proizvodov (16. poglavje). (b) prehrambene proizvode iz moke, zdroba, škroba ali ekstrakta iz sladu, ki vsebujejo po teži 40% ali več kakava (računano na popolnoma odmaščeno osnovo) in prehrambene proizvode iz tar. št. od 04.01 do 04.04, ki vsebujejo po teži 5% ali več kakavovega prahu (tar. št. 18.06). (c) pražene kavne nadomestke, ki vsebujejo kavo v kakršnemkoli razmerju (tar. št. 09.01) in druge pražene kavne nadomestke (npr. praženi ječmen) (tar. št. 21.01). (d) praške za izdelovanje krem, posladkov, sladoleda in podobnih proizvodov in ki niso iz moke, škroba, zdroba, ekstrakta sladu ali iz proizvodov iz tar. številk od 04.01 do 04.04 (ponavadi tar. še. 21.06). (e) proizvode, izdelane iz moke ali škroba, ki pa so posebej pripravljeni za hrano za živali (npr. biskviti za pse) (tar. št. 23.09). (f) zdravila in druge proizvode iz 30. poglavja. 19.01 SLADNI EKSTRAKT; ŽIVILA IZ MOKE, ZDROBA, ŠKROBA IN SLADNEGA EKSTRAKTA BREZ DODATKA KAKAVA ALI Z DODATKOM KAKAVA V PRAHU V KOLIČINI MANJ KOT 40 mas.%, PRERAČUNANO NA POPOLNOMA ODMAŠČENO OSNOVO, KI NISO NAVEDENA IN NE ZAJETA NA DRUGEM MESTU; ŽIVILA IZ IZDELKOV IZ TAR. ŠTEVILK 04.01 DO 04.04 BREZ DODATKA KAKAVOVEGA PRAHU ALI PA Z DODATKOM KAKAVOVEGA PRAHU V KOLIČINI MANJ KOT 5 mas.%, PRERAČUNANO NA POPOLNOMA ODMAŠČENO OSNOVO, KI NISO NAVEDENA IN NE ZAJETA NA DRUGEM MESTU 1901.10 - Proizvodi za otroško hrano v pakiranjih za prodajo na drobno 1901.20 - Mešanice in testo za izdelovanje pekovskih izdelkov iz tar. št. 19.05 1901.90 - Drugo (I) Ekstrakti sladu. Ekstrakti iz sladu se dobijo s koncentriranjem raztopine, ki nastane z namakanjem sladu v vodi. Ekstrakti sladu ostanejo razvrščeni v tej tar. številki, bodisi če se uvažajo v blokih ali v prahu, bodisi če se uvažajo kot bolj ali manj viskozne tekočine. Ekstrakti sladu z dodanim lecitinom, vitamini, soljo itd. ostanejo uvrščeni v to tar. številko pod pogojem, da ne tvorijo gotovih zdravil iz 30. poglavja.. Ekstrakti sladu se uporabljajo največ za izdelovanje proizvodov, ki se uporabljajo kot otroška prehrana, za dietalno prehrano ali pa v kulinarične namene ter za proizvodnjo farmacevtskih izdelkov. Te viskozne oblike se lahko tudi brez nadaljnje predelave uporabijo v pekovski in tekstilni industriji. Ta tar. številka ne vključuje: a) slaščice iz sladkorja, ki vsebuje ekstrakte sladu (tar. št. 17.04), b) pivo in druge pijače (npr. malton), katerih osnova je slad (22. poglavje) in c) encimov sladu (tar. št. 35.07). (II) Prehrambeni proizvodi iz moke, zdroba, škroba ali ekstrakta sladu, brez kakava, računano na popolnoma odmaščeno osnovo, ali z njim v razmerju, manjšem od 40 mas.%, neomenjeni in ne zajeti na drugem mestu. Ta tar. številka vključuje številne prehrambene proizvode, katerih osnova so moka ali zdrob, škrob ali ekstrakti sladu, ki jim dajejo bistveni značaj, neglede na delež teh sestavin v teži ali prostornini. Tem glavnim sestavinam so lahko dodane druge snovi, kot so: mleko, sladkor, jajca, albumin, maščoba, olje, aromatična sredstva, gluten, barve, vitamini, sadje ali druge snovi zaradi izboljšanja dijetične vrednosti, ali pa kakava, v kakršni koli količini, ki je manjša od 40 mas.%, računano na popolnoma odmaščeno osnovo. Treba pa je poudariti, da so proizvodi, ki vsebujejo po teži več kot 20% klobasičarskih proizvodov, mesa, drugih klavničnih proizvodov, krvi, rib ali rakov, mehkužcev in drugih vodnih nevretenčarjev ali katerekoli kombinacije teh proizvodov, iz te tar. številke izključeni (16. poglavje). Pojasnila za potrebe te tar. številke: (A) Izrazi &quot;moka&quot; in &quot;zdrob&quot; ne označujeta le moko i zdrob iz 11. poglavja, temveč tudi moko, zdrob in prah rastlinskega porekla iz katerekoli poglavja, kot je npr. sojina moka in endospermna moka iz rožičevih semen. Vendar pa ta dva pojma ne vključujeta moke, zdroba ali prahu iz posušene zelenjave (tar. št. 07.12), iz krompirja (tar. št. 11.05) in iz posušenih zelenjavnih stročnic (tar. št. 11.06). (B) Izraz &quot;škrob&quot; vključuje tako netransformirane škrobe kot škrobe, ki so preželatinirani ali napravljeni topne, vendar ne nadalje izdvojenih škrobnih proizvodov, kot je npr. dekstrimaltoza. Predelave iz te tar. številke so lahko tekoče ali v obliki prahu, granul, testa ali v drugih čvrstih oblikah, kot so trakovi in diski. Ti proizvodi se pogosto uporabljajo za proizvodnjo pijač, kaš, otroške hrane in dietalne hrane (z enostavnim mešanjem ali kuhanjem v mleku ali vodi), ali pa za proizvodnjo piškotov, pudinga, krem in podobnih kulinaričnih izdelkov. Lahko so tudi intermedijalni proizvodi v prehrambeni industriji. Ta tar. številka med drugim vključuje: (1) moko, dobljeno z izhlapevanjem mešanice mleka, sladkorja in moke, (2) predelave, ki sestoje iz mešanice jajc v prahu, mleka v prahu, ekstrakta sladu in kakavovega prahu, (3) &quot;Rachaout&quot; - prehrambeni proizvod iz moke in riža, raznih škrobov, moke sladkega žira, sladkorja in kakava, aromatiziran z vanilijo, (4) proizvode, sestavljene iz mešanice moke iz žitaric s sadno moko, ponavadi tudi z dodanim kakavom, ali pa iz sadne moke z dodanim kakavovim prahom, (5) mleko s sladom in podobne proizvode, sestavljene iz mleka v prahu in ekstrakta sladu ali pa brez dodanega sladkora, (6) cmoke, svaljke, njoke iz sestavin, kot so zdrob, moka žitaric, krompirjeva moka, drobtinice, maščobe, sladkor, jajca, začimbe, kvas, marmelada in sadje. Vendar pa se proizvodi, katerih osnova je krompirjeva moka, uvrščajo v 20. poglavje in (7) gotova mešana testa, katerih bistvene sestavine so moka žitaric s sladkorjem, maščoba, jajca ali sadje (vključno s testi, ki so pripravljena v modelih ali v določenih končnih oblikah). Neglede na proizvode, katere izključujejo splošna določila tega poglavja, pa ta tar. številka izključuje: (a) samovzhajajoče in preželatinirane moke iz tar. št. 11.01 in 11.02, (b) moke iz mešanih istovrstnih žitaric (tar. št. 11.01 ali 11.02), moko iz mešanih vrtnin-stročnic in moke iz mešanega sadja (tar. št. 11.06), drugače nepripravljene, (c) testenin in kuskusa iz tar. št. 19.02, (d) tapioke in njenih nadomestkov (tar. št. 19.03), (e) delno ali v celoti kuhane pekarske proizvode, pri čemer je treba delno kuhane pred zaužitjem še dodatno kuhati (tar.št.19.05), (f) omake in pripravki iz teh živil (tar.št.21.03), (g) zelenjavne in goveje juhe in pripravki iz teh živil ter homogenizirani sestavljeni prehrambeni proizvodi (tar.št. 21.04), (h) teksturirani zelenjavni proteinski proizvodi (tar.št.21.06), (ij) pijače iz 22.poglavja. (III) Prehrambeni pripravki iz proizvodov iz tar. številk od 04.01 do 04.04, brez vsebovanega kakava ali z vsebovanim kakavom v razmerju, manjšem od 5%, računano na popolnoma odmaščeno osnovo, neomenjeni ali nezajeti na drugem mestu. Pripravki iz te tar. številke je od proizvodov iz tar. številk od 04.01 do 04.04 mogoče razlikovati po tem, da prvi vsebujejo poleg naravnih mlečnih sestavin še druge sestavine, ki v slednjih proizvodih niso dovoljene.Tako npr tarifna št. 19.01 vključuje: (1) pripravke v prahu ali tekoče, ki se uporabljajo kot hrana za otroke ali v dietalne namene in ki sestoje iz mleka, kateremu so kot sekundarne sestavine dodane npr. kvas in kaša iz žitaric, (2) mlečne pripravke, katere pridobivajo z zamenjavo ene ali več mlečnih sestavin (npr. maščob masla) z drugimi snovmi (npr. z oleinsko maščobo). Proizvodi iz te tar. številke so lahko sladkani in lahko vsebujejo kakavov prah. Vendar pa ta tar. številka izključuje proizvode, ki imajo značaj slaščice iz sladkorja (tar. št. 17.04) in pa proizvode, ki vsebujejo po teži več kot 5% kakava (tar. št. 18.06), kot tudi pijače (22. poglavje). Ta tar. številka vključuje tudi mešanice in baze (npr. praške) za proizvodnjo sladoleda, vendar pa sladoled in podobne zamrznjene proizvode, katerih osnova so mlečne sestavine, izključuje (tar. št. 21.05). 19.02 TESTENINE, KUHANE ALI NEKUHANE ALI POLNJENE (Z MESOM ALI DRUGIMI SNOVMI) ALI DRUGAČE PRIPRAVLJENE, KOT SO ŠPAGETI, MAKARONI, REZANCI, LAZANJE, CMOKI, RAVIOLI, KANELONI; KUSKUS, PRIPRAVLJEN ALI NEPRIPRAVLJEN - Testenine, nekuhane in nepolnjene in ne drugače pripravljene: 1902.11 - - z jajci 1902.19 - - druge 1902.20 - Testenine, polnjene, kuhane ali nekuhane ali drugače pripravljene 1902.30 - Druge testenine 1902.40 - Kuskus Testenine iz te tar. številke so nefermentirani proizvodi, izdelani iz zdroba ali moke pšenice, koruze, riža, krompirja itd. Te moke ali zdrobi (ali pa njih mešanice) se najprej pomešajo z vodo in zmesijo v testo, ki lahko vsebuje tudi druge sestavine (npr. zelo drobno zrezano zelenjavo, rastlinske sokove ali pire, jajca, mleko, gluten, diastazo, vitamine, barvila in aromatične snovi). Testo se potem oblikuje (npr. z ekstruzijo in rezanjem, z valjanjem in rezanjem, s stiskanjem, z vlivanjem v kalupe ali z aglomeracijo v vrtečih bobnih) v določene oblike in velikosti (npr. cevke, trakove, nitke, školjke, zrna, kroglice, zvezdice, črke itd.). Tekom postopka včasih dodajo tudi majhno količino olja. Oblike testenin ponavadi dajejo imena tudi proizvodom (npr. makaroni, tagilatelle, špageti, žličniki itd.). Pred prodajo se ti proizvodi ponavadi sušijo zaradi lažjega transporta, skladiščenja in hranjenja. Posušene testenine so zelo krhke. Ta tar. številka vključuje tudi neposušene testenine, to je vlažne ali sveže testenine, pa tudi zamrznjene proizvode, kot so npr. sveži njoki in zamrznjeni ravioli. Testenine iz te tar. številke so lahko kuhane, polnjene z mesom, ribami, sirom ali z drugimi snovmi v kakršnemkoli razmerju. Ta tar. številka vključuje tudi drugače pripravljene testenine (npr. got gotove jedi, ki vsebujejo tudi druge sestavine, kot je meso, omaka, zelenjava). S kuhanjem postane testenina mehka, vendar pri tem ne spremeni svoje izvirne oblike. Polnjena testenina je lahko popolnoma zaprta (npr. ravioli), na koncih odprta (npr. kaneloni) ali pa v slojih, kot so lazanje. Ta tar. številka vključuje tudi kuskus, to je neka vrsta zdroba, obdelana s toploto. Kuskus iz te tar. številke je lahko kuhan ali drugače pripravljen (npr. z mesom, zelenjavo ali drugimi sestavinami kot popolna jed, ki nosi isto ime). Ta tar. številka ne vključuje: (a) proizvodov (razen polnjenih testenin), ki vsebujejo po masi več kot 20% klobasičarskih proizvodov, mesa, drugih klavničnih proizvodov, rib ali rakov, mehkužcev in drugih vodnih nevretenčarjev ali katerekoli kombina cije teh proizvodov (16. poglavje) in (b) juh in enolončnic ter pripravkov zanje, ki vsebujejo testenine (tar. št. 21.04). 19.03 TAPIOKA IN NJENI NADOMESTKI, PRIPRAVLJENI IZ ŠKROBA, KOT KOSMIČI, ZRNCA, PERLE IN V PODOBNIH OBLIKAH Ta tar. številka vključuje prehrambene proizvode, pripravljene iz škroba manioke (tapioka), škroba iz saga (sago), krompirjevega škroba (farinoka, krompirjeva tapioka, krompirjev sago) ali iz drugih podobnih škrobov (arorut, salep, juka itd.). Škrob se pomeša z vodo, da nastane gosto testo. Testo se položi na cedilo ali v preluknjano posodo, iz katere pada po kapljicah na kovinski krožnik, segret na temperaturo med 120 stopinj C in 150 stopinj C. Iz kapljic nastanejo majhne žogice ali kosmi, ki se včasih zdrobijo ali pa v zrnih. Po drugi metodi škrobovo testo zbirajo v posodi, katero grejejo s paro. Ti proizvodi se prodajajo v obliki kosmov, zrnc, kroglic in v podobnih oblikah. Uporabljajo se za pripravo juh, pudingov in dietetične hrane. 19.04 PRIPRAVLJENA ŽIVILA, DOBLJENA Z NABREKANJEM ALI PRAŽENJEM ŽIT ALI ŽITNIH IZDELKOV (NPR. KORUZNI KOSMIČI); ŽITA, RAZEN KORUZE, V ZRNU ALI OBLIKI KOSMIČEV ALI DRUGE OBLIKE (RAZEN MOKE IN ZDROBA), PREDKUHANA ALI DRUGAČE PRIPRAVLJENA, KI NISO NAVEDENA IN NE ZAJETA NA DRUGEM MESTU 1904.10 - Pripravljena živila, dobljena z nabrekanjem ali praženjem žit ali žitnih izdelkov 1904.20 - Pripravljena živila, dobljena iz nepraženih žitnih kosmičev ali mešanic nepraženih in praženih ali nabreklih žitnih kosmičev 1904.90 - Drugo (A) Pripravljena živila, dobljena z nabrekanjem ali praženjem žit ali žitnih izdelkov(npr. koruzni kosmiči - corn flakes). Ta skupina vključuje vrsto prehrambenih proizvodov iz žitnih zrn (iz koruze, pšenice, riža, ječmena itd.), ki postanejo hrustljavi z nabrekanjem ali s praženjem. Ti proizvodi se uporabljajo predvsem z mlekom kot hrana za zajtrke. Tekom proizvodnje ali kasneje lahko tem proizvodom dodajo še sol, sladkor, melasa, ekstrakt sladu, sadni ali kakavovo prah (glej opombo št.3 in splošna določila k temu poglavju). Ta skupina proizvodov vključuje tudi podobne prehrambene proizvode, dobljene z nabrekanjem ali praženjem moke ali otrobov. Koruzne kosmiče pridobivajo iz koruznih zrn z odstranjevanjem perikarpa in kalčka, nato z dodajanjem sladkorja, soli ali ekstrakta sladu, z mehčanjem s pomočjo pare in na koncu z valjanjem v luskice in praženjem v rotacijskih pečeh. Enak postopek se lahko uporabi tudi pri pšenici ali drugih žitih v zrnu. Tudi nabrekli riž in pšenica se uvrščata v to skupino. Te proizvode pripravljajo tako, da zrna izpostavijo pritisku in vlagi v ogreti komori. Ko nato hipoma znižajo pritisk in zrna izpostavijo normalni atmosferi, zrna kar nekajkrat povečajo svojo prostornino. Ta skupina prav tako vključuje hrustljave in aromatizirane prehrambene proizvode, dobljene z obdelovanjem navlaženih žitnih zrn (celih ali v koščkih) s toploto, ki vpliva na njihovo nabrekanje. Zrna (cela ali v koščkih) se zatem poškropijo z aromatičnim sredstvom, ki sestoji iz mešanice rastlinskega olja, sira, ekstrakta kvasa, soli in mononatrijevega glutaminata. Podobni proizvodi iz testa in praženi v rastlinskih oljih, so iz te tar. številke izključeni (tar. št. 19.05). (B) Pripravljena živila, dobljena iz nepraženih žitnih kosmičev ali mešanic nepraženih in praženih ali nabreklih žitnih kosmičev. Ta skupina vlkjučuje pripravljena živila, dobljena iz nepraženih žitnih kosmičev ali mešanic nepraženih in praženih ali nabreklih kosmičev. Ti proizvodi (običajno se imenujejo Müsli) lahko vsebujejo suho sadje, lešnike, sladkor, med, itd. Običajno se uporabljajo kot hrana za zajtrk. (C) Druga cela žitna zrna, razen koruznih, predhodno kuhana ali drugače pripravljena. Ta skupina vključuje predhodno kuhana ali drugače pripravljena žita v zrnu (vštevši zdrobljena zrna). Ta skupina vključuje npr. riž, predhodno popolnoma ali deloma kuhan in zatem dehidriran, kar spremlja občutna sprememba strukture zrna. Popolnoma kuhan riž je treba pred konzumiranjem le namočiti v vodo in oboje skupaj zavreti, medtem ko je treba delno predhodno kuhan riž kuhati 5 do 12 minut. Ta skupina vključuje tudi proizvode, ki sestoje iz predhodno kuhanega riža, kateremu so dodane sestavine, kot je zelenjava in začimbna sredstva - vendar pod pogoji, da druge sestavine ne vplivajo na bistvene lastnosti proizvoda. Ta skupina ne vključuje žitnih zrn, ki se zgolj obdelana s postopki, navedenimi v 10. ali 11. poglavju. V to tarifno številko se uvršča tudi predkuhana pšenica v obliki obdelanih zrn, ki se dobiva s kuhanjem trdih pšeničnih zrn, katere nato sušijo, luščijo in zdrobijo ali zmeljejo ter končno presejejo in tako dobijo velika in majhna zrna. Lahko je tudi v obliki celih zrn. V to tarifno številko se ne uvrščajo zrna žitaric, obdelana po postopkih, opredeljenih v 10. ali 11 poglavju. Ta tar. številka izključuje: (a) pripravljene žitarice, ki so prevlečene s sladkorjem ali sladkor kako drugače vsebujejo v takem razmerju, da jim daje značaj slaščice (tar. št. 17.04), (b) proizvode, ki po teži vsebujejo več kot 6% kakava, računano na popolnoma odmaščeno osnovo, ali so prevlečeni s čokolado in druge prehrambene proizvode, ki vsebujejo kakav iz tar. št. 18.06 (tar. št. 18.06) in (c) koruzo, pripravljeno za uživanje, v obliki valjev ali zrn (20. poglavje). 19.05 KRUH, SLAŠČICE, KOLAČI, PIŠKOTI IN DRUGI PEKOVSKI IZDELKI Z DODATKOM KAKAVA ALI BREZ NJEGA; HOSTIJE, PRAZNE KAPSULE ZA FARMACEVTSKO RABO, OBLATI ZA PEČATENJE, RIŽEV PAPIR IN PODOBNI PROIZVODI 1905.10 - Hrustljavi kruh (krisp) 1905.20 - Kruh in podobni proizvodi, začinjeni z ingverjem 1905.30 - Sladki biskviti, vaflji in oblati 1905.40 - Prepečenec, opečen kruh (toast) in podobni opečeni proizvodi 1905.90 - Drugo (A) Kruh, slaščice, kolači, piškoti in drugi pekovski proizvodi z ali brez dodanega kakava. Ta tar.številka vključuje vse pekovske proizvode. Najpogostejše sestavine teh izdelkov so moka, kvas in sol, vendar lahko vsebujejo tudi druge sestavine kot so gluten, škrob, moko iz stročnic, ekstrakt sladu ali mleko, razna semena kot so npr. mak, kumina ali janež, nadalje lahko vsebujejo sladkor, med, jajca, maščobe, sir, sadje, kakav v kakršnemkoli razmerju, meso, ribe, &quot;pekovske izboljševalce&quot; itd. Pekovski izboljševalci služijo predvsem zato, da pospešijo fermentacijo testa, izboljšajo lastnosti in videz proizvodov ter povečajo njihovo obstojnost. Ta tar.številka vključuje naslednje proizvode: (1) Navadni kruh (tar.podšt. 1905 90 300), ki pogosto vsebuje le žitno moko, kvas in sol. (2) Glutenski kruh za diabetike. (3) Nekvašen kruh ali matzos (tar.podšt. 1905 90 100). (4) Hrustljavi kruh (krisp-tar.podšt. 1905.10) - to je suh hrustljavi kruh, ponavadi v obliki tankih, pravokotnih ali okroglih ploščic.Hrustljavi kruh izdelujejo iz testa, izdelanega iz moke, zdroba, kaše ali polnozrnate moke rži, ovsa, ječmena ali pšenice. Testo je vzhajano s pomočjo kvasa, kislega testa ali drugih sredstev za vzhajanje, lahko pa tudi s pomočjo stisnjenega zraka.Vsebnost vode v izdelkih ne sme presegati 10 mas.%. (5) Prepečenec, opečen kruh (toast) (tar.podšt. 1905.40) in podobni opečeni izdelki, vključno tiste v rezinah ali zmlete z ali brez dodanega masla ali drugih maščob, sladkorja, jajc ali drugih hranilnih snovi. (6) Ingverjev kruh in podobni proizvodi (tar.podšt. 1905.20). Ti proizvodi so gobaste (spužvaste) strukture, pogosto prožne konsistence, ter izdelani iz ržene ali pšenične moke, sladil (npr. med, glukoza, invertni sladkor, rafinirana melasa) in aromatičnih sredstev ali začimb, lahko pa vsebujejo tudi jajčni beljak ali sadje. Nekatere vrste ingverjevega kruha so prevlečene s čokolado ali pa s prelivom, izdelanim iz maščob in kakava. Druge vrste pa lahko vsebujejo sladkor ali pa so z njim posute. (7) &quot;Preste&quot;(tar.podšt. 1905.90), so krhki, glazirani in soljeni proizvodi, izdelani iz testa valjaste oblike, pogosto zviti v obliko črke &quot;B&quot; ali &quot;8&quot;. (8) Piškoti (keksi)(tar.podšt. 1905.30). Ponavadi so krhki in so izdelani iz moke in maščobe, katerima je lahko dodan sladkor ali druge snovi, omenjene v nadaljnem besedilu pod točko (10). Pečejo se dalj časa, da bi pridobili na obstojnosti in se pakirajo v zaprto embalažo. Obstaja več vrst piškotov, na primer: (a) Enostavni piškoti, ki ne vsebujejo sladil (ali pa v zelo majhnih količinah), vsebujejo pa razmeroma visok delež maščob.Ta vrsta vključuje maslene in navadne piškote. (b) Sladki piškoti, so fini pekovski proizvodi, z dolgim rokom trajanja in so izdelani na osnovi moke, sladkorja ali drugih sladil in maščob (naštete sestavine predstavljajo najmanj 50 mas.% proizvoda. Lahko imajo dodano ali ne sol, mandlje, lešnike, aromatična sredstva, čokolado, kavo, itd. Vsebnost vode v gotovem proizvodu ne sme presegati 12 mas.% proizvoda, vsebnost maščob pa ne 35 mas.% proizvoda (nadevi in premazi se pri določevanju teh vsebnosti ne upoštevajo). Običajno ti piškoti niso nadeti, lahko pa včasih vsebujejo čvrst ali kakšen drug nadev (iz sladkorja, rastlinskih maščob, čokolade, itd.). Piškoti so skoraj izključno industrijsko proizvedeni izdelki. (c) Dišeči in slani piškoti, vsebujejo malo saharoze - sladkorja. (9) Vafeljni in oblati (tar.podšt. 1905 30 90) so lahki in fini pekovski proizvodi, ki se pečejo med modeliranimi kovinskimi ploščami. Ta kategorija vključuje tudi tanke vaflje, katere je moč zvijati, vaflje, ki sestoje iz dveh ali več plasti tankih vafljev med katerimi je okusen nadev, ter izdelke, ki se proizvajajo z ekstrudiranjem vafeljnega testa skozi posebne stroje (npr. korneti za sladoled). Vsebnost vode v teh izdelkih ne sme biti večja od 10 mas.%. Vaflji so lahko obliti s čokolado. Oblati so podobni vafeljnim proizvodom. (10) Slaščice in kolači, vsebujejo sestavine kot so: moka, škrob, maslo ali druge maščobe, sladkor, mleko, smetana, jajca, čokolada, kakav, kava, med, sadje, likerji, žganja, beljak, sir, meso, ribe, aromatična sredstva, kvas ali druge snovi za vzhajanje. (11) Pekovski proizvodi izdelani brez moke (npr. poljubčki, izdelani iz jajčnega beljaka in sladkorja). (12) Palačinke so izdelane iz mleka, moke, jajc, soli, sladkorja in so tanke ploščate oblike. (13) Gibanice in pite, sestavljene so iz ovoja (iz testa) in nadeva, ki je lahko izdelan iz različnih sestavin, npr. iz sira, jajc, smetane, masla, soli, popra, muškatnega oreha in (če gre za &quot;quiche lorraine&quot;) tudi iz slanine in šunke. (14) Pizze, so izdelane iz krušnega testa, obloženega z raznimi drugimi sestavinami, kot so npr. sir, paradižnik, olje, meso, sardele, itd. Vendar, če je v oblogi mesnega deleža več kot 20 mas.% so izključene iz te tar.št. (16.poglavje) (15) Hrustljavi dišeči prehrambeni proizvodi, izdelani iz testa na osnovi koruznega zdroba z dodanim začimbnim sredstvom, v smislu mešanice sira, mononatrijevega glutaminata in soli, praženi v rastlinskem olju in pripravljeni za konzumiranje. Proizvodi, ki vsebujejo po masi več kot 20% klobas, mesa, drugih klavničnih proizvodov, krvi, rib ali rakov, mehkužcev ali drugih vodnih nevretenčarjev ali katerekoli kombinacije teh proizvodov (npr. mesna pita) so iz te tar. številke izključeni (16 poglavje). (B) Hostije, prazne kapsule za farmacevstko uporabo, oblati za pečatenje, rižev papir in podobni proizvodi. Ta tar. številka vključuje določeno število proizvodov, izdelanih iz paste na osnovi moke ali škroba, ponavadi pečenih, v obliki okroglih ploščic (diskov) ali listov. Uporabljajo se v različne namene. Hostije so tanke okrogle ploščice (diski), izdelane iz paste na osnovi pšenične moke in se pečejo med železnimi ploščami. Prazne kapsule za farmacevtsko uporabo, so majhne in plitve čašice, izdelane iz paste na osnovi moke ali škroba. Izdelane so tako, da v paru oblikujejo posodico. Oblati za pečatenje so izrezani iz tankih listov pečene, sušene in včasih obarvane paste. Lahko vsebujejo tudi lepljive snovi. Rižev papir je sestavljen iz tankih listov pečene in sušene paste na osnovi škroba ali moke. Uporablja se za oblaganje nekaterih slaščičarskih proizvodov, še posebej nougata. Tega riževega papirja ne gre enačiti z &quot;riževim papirjem&quot;, ki se pridobiva z rezanjem srži nekaterih vrst palm (glej komenta k tar. št. 14.04.). 20. POGLAVJE IZDELKI IZ VRTNIN, SADJA IN DRUGIH DELOV RASTLIN OPOMBE 1. V to poglavje ne spadajo: (a) vrtnine in sadje, pripravljeni ali konzervirani po postopkih, navedenih v 7., 8. ali 11. poglavju; (b) sestavljena živila, ki vsebujejo več kot 20 mas.% klobas, mesa, drugih klavničnih izdelkov, krvi, rib ali rakov, mehkužcev ali drugih vodnih nevretenčarjev ali katere koli kombinacije teh izdelkov (16. poglavje); (c) sestavljena homogenizirana živila iz tar. št. 21.04. 2. Tar. št. 20.07 in 20.08 ne obsegata sadnih želejev, sadnih past, mandljev in podobnih proizvodov, prevlečenih s sladkorjem (tar. št. 17.04), in čokoladnih slaščic (tar. št. 18.06). 3. Tar. št. 20.01, 20.04 in 20.05 obsegajo glede na primer samo tiste proizvode iz 7. poglavja ali iz tar. št. 11.05 ali 11.06 (razen moke, zdroba in prahu iz proizvodov iz 8. poglavja), ki so pripravljeni ali konzervirani po drugih postopkih, kot pa so omenjeni v opombi 1.(a). 4. Paradižnikov sok s 7 mas.% suhe snovi ali več se uvršča v tar. št. 20.02. 5. Pri tar. št. 20.09 so z izrazom &quot;sokovi, nefermentirani in brez dodanega alkohola&quot; mišljeni sokovi, v katerih delež alkohola ne presega 0,5 vol.% (glej 2. opombo v 22. poglavju). Opombi k podštevilkam 1. Pri tar. podšt. 2005.10 so z izrazom &quot;homogenizirane vrtnine&quot; mišljeni izdelki iz fino homogeniziranih vrtnin, pripravljeni za prodajo na drobno kot hrana za otroke ali za dietetične namene, v posodah z neto vsebino do vključno 250 g. Pri tej definiciji se ne upoštevajo majhne količine katerih koli sestavin, ki se dodajo izdelku kot začimbe, konzervansi ali v druge namene. Ti izdelki lahko vsebujejo majhne količine vidnih koščkov vrtnin. Tar. podšt. 2005.10 ima prednost pred vsemi drugimi tarifnimi podštevilkami tar. št. 20.05. 2. Pri tar. podšt. 2007.10 so z izrazom &quot;homogenizirani izdelki&quot; mišljeni izdelki iz fino homogeniziranega sadja, pripravljeni za prodajo na drobno kot hrana za otroke ali za dietetične namene, v pakiranjih z neto vsebino do 250 g. Pri tej definiciji se ne upoštevajo majhne količine katerih koli sestavin, ki se dodajo izdelku kot začimbe, konzervansi ali v druge namene. Ti izdelki lahko vsebujejo majhne količine vidnih koščkov sadja. Tar. podšt. 2007.10 ima prednost pred vsemi drugimi tarifnimi podštevilkami tar. št. 20.07. SPLOŠNA DOLOČILA To poglavje vključuje: (1) vrtnine, sadje, koščičasto sadje in druge dele užitnih rastlin, pripravljene ali konzervirane s pomočjo kisa ali ocetne kisline, (2) sadje, koščičasto sadje, lupine sadja in druge dele rastlin, konzervirane s pomočjo sladkorja, (3) marmelade, sadne želeje, džeme, sadne pireje, sadne paste - kaše, kuhane kot predelave, (4) vrtnine in sadje, pripravljeno s homogenizacijo, (5) sadne in zelenjavne sokove, neprevrete in brez dodanega alkohola in alkoholne moči, ki ne presega 0,5 vol.%, (6) vrtnine, sadje, koščičasto sadje in druge dele užitnih rastlin, pripravljene ali konzervirane z drugimi postopki razen tistih, navedenih v 7., 8. ali 11. poglavju ali drugje v Nomenklaturi, (7) proizvode iz tar. številk 07.14, 11.05 in 11.06 (razen moke, zdroba ali prahu proizvodov iz 8. poglavja), pripravljene ali konzervirane z drugi postopki razen tistih, navedenih v 7. in 11. poglavju Ti proizvodi so lahko celi, v kosih ali zdrobljeni. To poglavje ne vključuje: (a) prehrambenih proizvodov, ki vsebujejo po teži več kot 20% klobasičarkih proizvodov, mesa, drugih klavničnih proizvodov, krvi, rib, rakov, mehkužcev ali drugih vodnih nevretenčarjev ali katerekoli kombinacije teh proizvodov (16. poglavje), (b) proizvodov, kot je npr. sadna torta (tar. št. 19.05), (c) juh in enolončnic in pripravkov zanje ter homogeniziranih prehrambenih proizvodov iz tar. št. 21.04 in (d) sadnih sokov zelenjavnih sokov alkoholne moči več kot 0.5 vol.%, (22. poglavje). 20.01 VRTNINE, SADJE IN DRUGI UŽITNI DELI RASTLIN, PRIPRAVLJENI ALI KONZERVIRANI V KISU ALI OCETNI KISLINI 2001.10 - Kumare in kumarice 2001.20 - Čebula 2001.90 - Drugo Ta tar. številka vključuje vrtnine (glej opombo št. 3 k temu poglavju), sadje in druge užitne dele rastlin, pripravljene ali konzervirane s pomočjo kisa ali ocetne kisline, neglede na to, ali vsebujejo ali ne vsebujejo soli, začimb, senfa,sladkorja ali drugih sladil. Ti izdelki lahko vsebujejo olje ali druge aditive. Lahko so v razsutem stanju (v čebričkih, sodih itd) ali v kozarcih, steklenicah, konzervah ali v neprodušnih posodah in pripravljeni za prodajo na drobno. Ta tar.številka vključuje nekatere pripravke, znane kot &quot;pickle&quot; (mešanica koščkov zelenjave, sadja, kisa, začimb) (tudi s senfom) itd. Blago, uvrščeno v to tar. številko se od omak iz tar. št. 21.03 razlikuje po tem, da so slednji ponavadi tekočine, emulzije ali suspenzije, ki takorekoč ne vsebujejo koščkov sadja, zelenjave ali drugih užitnih delov rastlin. Glavni proizvodi, ki so konzervirani po metodah opisanih v tej tarifni številki so: kumare, kumarice, čebula, šalotka, paradižnik, cvetača, olive, kapra, slatka koruza, srce artičoke, užitne gobe, srce palme, orehi, jam in mango. 20.02 PARADIŽNIK, PRIPRAVLJEN ALI KONZERVIRAN KAKO DRUGAČE, RAZEN S KISOM ALI OCETNO KISLINO 2002.10 - Paradižnik, cel ali v kosih 2002.90 - Drugo Ta tar. številka vključuje cel paradižnik ali paradižnik v kosih, razen paradižnika, pripravljenega ali konzerviranega s pomočjo kisa ali ocetne kisline (tar. št. 20.01) in pa paradižnik, ki se carini v stanju, navedenem v 7. poglavju. Paradižnik se v to tar. številko uvršča neglede na to, v kakšno vrsto posode je dan. Ta tar. številka vključuje paradižnik, pripravljen s homogenizacijo ali konzerviran (npr. paradižnikov pire, njegova pasta ali koncentrat), pa tudi paradižnikov sok, ki vsebuje najmanj 7% suhe tvarine. Vendar pa ta tar. številka izključuje t.i. paradižnikov ketchup in druge paradižnikove omake (tar. št. 21.03) in paradižnikovo juho ter pripravke zanjo (tar. št. 21.04). 20.03 GOBE IN GOMOLJIKE, PRIPRAVLJENE ALI KONZERVIRANE DRUGAČE, RAZEN V KISU ALI OCETNI KISLINI 2003.10 - Gobe 2003.20 - Gomoljike Ta tar. številka vključuje gobe (vštevši njihove bete) in gomoljike, razen tistih, pripravljenih ali konzerviranih s pomočjo kisa ali ocetne kisline (tar. št. 20.01) in pa tistih, ki se carinijo v stanju, navedenem v 7. poglavju. Proizvodi iz te tar. številke so lahko celi, v kosih (npr. v rezinah) ali homogenizirani. 20.04 DRUGE VRTNINE, PRIPRAVLJENE ALI KONZERVIRANE DRUGAČE, RAZEN V KISU ALI V OCETNI KISLINI, ZAMRZNJENE, RAZEN PROIZVODOV IZ TAR. ŠT. 20.06 2004.10 - Krompir 2004.90 - Druge vrtnine in mešanice vrtnin Zmrznjene vrtnine iz te tar. številke so vrtnine, ki se uvrščajo v tar. številko 20.05, kadar niso zamrznjene (glej komentar k tej tar. številki). Izraz &quot;zamrznjen&quot; je definiran v splošnih določilih k 7. poglavju. Proizvodi, ki se uvrščajo v to tar. številko, so naslednji: (1) krompir (luskine in francoski pommes frittes), pražen ali deloma pražen v olju in nato zamrznjen, (2) zamrznjena sladka koruza v storžih ali v zrnih, korenček, grah itd, deloma ali popolnoma kuhani, pripravljeni z maslom ali v drugi omaki v neprodušnih posodah (npr. v plastičnih vrečkah) in (3) zamrznjeni cmoki, svaljki, žličniki (&quot;Knödel&quot;, &quot;Klösse&quot;, &quot;Nockerln&quot;) in podobni proizvodi, katerih osnova je krompirjeva moka. 20.05 DRUGE VRTNINE, PRIPRAVLJENE ALI KONZERVIRANE KAKO DRUGAČE, RAZEN V KISU ALI OCETNI KISLINI, NEZAMRZNJENE 2005.10 - Homogenizirane vrtnine 2005.20 - Krompir 2005.40 - Grah (Pisum sativum) - Fižol (Vigna spp., Phaesolus spp.) 2005.51 - - fižol v zrnu 2005.59 - - drugi 2005.60 - Beluši 2005.70 - Olive 2005.80 - Sladka koruza (Zea mays var. saccharata) 2005.90 - Druge vrtnine in mešanice vrtnin Izraz &quot;vrtnine&quot; iz te tar. številke je omejen na proizvode, naštete v opombi št. 3 k temu poglavju. Ti proizvodi (razen vrtnin, pripravljenih ali konzerviranih s pomočjo kisa ali ocetne kisline iz tar. št. 20.04 in zamrznjenih vrtnin tar. št. 20.04) se uvršča v to tar. številko, kadar je pripravljeno ali konzervirano s postopki, ki v 7. in 11. poglavju niso predvideni. Ti proizvodi se uvrščajo v to tar. številko neglede na vrsto posode, v kateri se nahajajo (najpogosteje v konzervah ali drugih neprodušnih posodah). Ti proizvodi so lahko celi, v kosih ali zdrobljeni in so lahko konzervirani v vodi, v paradižnikovi omaki ali z drugimi sestavinami, pripravljeni za konzumiranje. Lahko so tudi homogenizirani ali med seboj pomešani (solate). Primeri proizvodov, ki se uvrščajo v to tar. številko, so naslednji: (1) Olive, primerne za uživanje zaradi posebnega postopka v raztopini sode ali zaradi daljšega namakanja (maceracija) v slani vodi. Olive, v slani vodi konzervirane le začasno, ostajajo uvrščene v tar. št. 07.11 - glej komentar k tej tar. številki). (2) Kislo naribano zelje, pripravljeno z delno fermentacijo zrezanega in nasoljenega zelja. (3) Sladka koruza v storžih ali v zrnu, korenček, grah itd., delno kuhani ali pripravljeni z maslom ali drugo omako. (4) Proizvodi v obliki tankih pravokotnih tablet, izdelani iz krompirjeve moke, soli in majhnih količin natrijevega glutaminata ter delno dekstrirani s pomočjo sukcesivnega vlaženja in sušenja. Po praženju in nekaj sekundnega namakanja v maščobi, so ti proizvodi namenjeni za porabo kot &quot;čips&quot; (tar. št. 19.05). Ta tar. številka izključuje: (a) zelenjavne sokove iz tar. št. 20.09 in (b) zelenjavne sokove alkoholne moči več kot 0.5% vol. (22. poglavje). 20.06 VRTNINE, SADJE, LUPINASTO SADJE (NPR, OREHI, LEŠNIKI, SADNE LUPINE IN DRUGI DELI RASTLIN, KONZERVIRANI V SLADKORJU (KANDIRANO) Proizvodi, zajeti v tej tar. številki, se najprej pripravljajo kot sadje, sadne lupine ali deli rastlin - poparijo se v vreli vodi, ki omehča surovino in omogoča lažje prodiranje sladkorja. Nato se ponovno segrevajo do vrelišča in se pustijo v sirupih ob postopno povečani koncentraciji sladkorja, vse dokler se zadosti ne napijejo s sladkorjem, kar zagotavlja njihovo konzerviranje. Glavni proizvodi, konzervirani s pomočjo sladkorja so: celo sadje (češnje, višnje, marelice, hruške, slive, kostanji (marrons glaces), orehi itd, deli sadja (oranže, limone, ananas itd.), sadne lupine (limonine, oranžine, dinjine, lubeničine itd.), drugi deli rastlin (angelika, ingver, jama, sladki krompir itd.) in cvetovi (vijolice, mimoze itd.). Precejeni proizvodi se predelujejo z uporabo sirupa (mešanica invertnega sladkorja ali glukoze in enega dela saharoze), ki v stiku z zrakom ne kristalizira. Po namakanju se odvečni sirup ocedi in tako ostane sadje, ki je ob dotiku lepljivo. Prelite proizvode - glazirane - pridobivajo tako, da precejene proizvode namakajo v saharozin sirup, ki tvori tanek in svetlikajoč se premaz (glazuro), potem ko se posuši. Kandirani proizvodi se pridobivajo tako, da pustijo, da se sadje popolnoma napije saharozinega sirupa. Ko se sirup potem posuši, tvori na površini sadja ali po vsem sadju kristale. Ti proizvodi, konzervirani s sladkorjem in dani v sirup, so iz te tar. št. izključeni (tar. št. 20.02). Če gre za zelenjavo, se uvrščajo v tar. št. 20.03 ali 20.05, če pa gre za sadje, oreščke, sadne luščine in lupine ali druge užitne dele rastlin (npr. preliti-glazirani maroni ali ingver, pa se tovrstni proizvodi uvrščajo v tar. številko 20.08. Posušeno sadje (npr. datlji ali slive) se uvršča v 8. poglavje tudi, če mu je dodana majhna količina sladkorja in tudi, če je zunanji del sadežev prekrit s posušenim naravnim sladkorjem, ki daje sadju videz kandiranega sadja iz te tar. številke. 20.07 DŽEMI, SADNI ŽELEJI, MARMELADE, SADNI PIREJI ALI PIREJI IZ LUPINASTEGA SADJA IN SADNE PASTE ALI PASTE IZ LUPINASTEGA SADJA, DOBLJENI S KUHANJEM, Z DODATKOM SLADKORJA ALI DRUGIH SLADIL ALI BREZ NJIH 2007.10 - Homogenizirani proizvodi - Drugo: 2007.91 - - iz agrumov 2007.99 - - drugo Džemi se pripravljajo s kuhanjem celega sadja ali sadne pulpe, ali pa nekaterih vrtnin (npr. jedilnih bučk, jajčevcev), pa tudi drugih proizvodov (ingver, listi vrtnice) skupaj s sladkorjem v približno enakem razmerju. Ko se ohlade, so zmerno čvrsti in vsebujejo koščke sadja. Marmelade so vrsta džema, ponavadi pripravljene iz citrusovega sadja (agrumov). Sadni želeji se pripravljajo s kuhanjem sadnih sokov (izcejenih iz surovega ali kuhanega sadja) skupaj s sladkorjem, vse dokler se proizvod s hlajenjem ne vsede. Sadni želeji so čvrsti, prozorni in brez koščkov sadja. Sadni pireji ali pireji iz lupinastega sadja se pripravljajo s kuhanjem precejene sadne pulpe ali pa iz prahu lupinastega sadja z ali brez dodanega sladkorja, dokler se ne zgosti. Od džema se razlikujejo po tem, da vsebujejo večji procent sadja in da so mehkejši. Sadne kaše ali kaše iz lupinastega sadja - paste (jabolčne, dinjine, hruškove, marelične, mandljeve itd.) so evaporizirani sadni pireji, ki so trdni ali skoraj trdni. Proizvodi iz te tar. številke, ki se običajno pripravljajo s sladkorjem, so lahko sladkani s sintetičnimi sladili (npr. s sorbitolom), ki nadomeščajo sladkor. Ta tar. številka vključuje tudi homogenizirane proizvode. Ta tar. številka ne vključuje: (a) sadnih želejev in sadnih kaš v obliki sladkornih ali čokoladnih proizvodov (tar. št. 17.04 ali 18.06, kar je odvisno od primera) in (b) namiznih želejev, pripravljenih iz želatine, sladkorja in sadnega soka ali umetne sadne esence (tar. št. 21.06). 20.08 SADJE, LUPINASTO SADJE IN DRUGI UŽITNI DELI RASTLIN, DRUGAČE PRIPRAVLJENI ALI KONZERVIRANI, Z DODATKOM SLADKORJA ALI DRUGIH SLADIL ALI ALKOHOLA ALI BREZ NJIH, KI NISO NAVEDENI IN NE ZAJETI NA DRUGEM MESTU - Lupinasto sadje, kikiriki in druga semena, vključno mešanice tega sadja: 2008.11 - - kikiriki 2008.19 - - drugo, vključno mešanice 2008.20 - Ananas 2008.30 - Agrumi 2008.40 - Hruške 2008.50 - Marelice 2008.60 - Češnje in višnje 2008.70 - Breskve 2008.80 - Jagode - Drugo, vključno mešanice, razen tistih iz tar. podšt. 2008.19: 2008.91 - - palmova jedra 2008.92 - - mešanice 2008.99 - - drugo Ta tar. številka vključuje sadje, vštevši koščičasto sadje in druge užitne dele rastlin, in to cele, v kosih ali zdrobljene, vštevši njihove mešanice, pripravljene ali konzervirane drugače od kateregakoli postopka, navedenega v drugih poglavjih ali v predhodnih tar. številkah tega poglavja. Ta tar. številka med drugim vključuje: (1) mandlje, kikiriki, areko (ali betel), orehe in drugo jerdčasto sadje, in to suho ali praženo v olju ali maščobah, z vsebovanim rastlinskim oljem ali brez ali premazane z rastlinskim oljem, z dodano soljo, aromatičnimi sredstvi, začimbami in ali drugimi dodatki, (2) &quot;kikirikijevo maslo&quot;, ki sestoji iz paste, dobljene z mletjem praženega kikirikija, z ali brez dodanega olja, (3) sadje (vštevši lupine in semena), konzervirano v vodi, v sirupu, v kemikalijah ali v alkoholu, (4) sadne pulpe, sterilizirane, konzervirane s toploto, (5) zdrobljeno celo sadje, kot so npr. breskve(vključno nektarine), marelice, pomoranče (olupljene ali neolupljene, z ali brez odstranjenih koščic ali semen), sterilizirani, z ali brez dodane vode ali sladkornega sirupa, vendar ne v zadostni količini, da bi bili pripravljeni za takojšnjo konzumiranje kot pijače. Če so pripravljeni kot gotove pijače (z dodajanjem zadostne količine vode ali sladkornega sirupa), se ti proizvodi uvrščajo v tar. št. 22.02. (6) kuhano sadje, kuhano v sopari ali v vreli vodi in potem zamrznjeno, se uvršča v tar. št. 08.11. (7) peclje, korenine in druge užitne dele rastlin (npr. ingver, angelika, jam, sladki krompir, hmeljevi poganjki, listje vinske trte, palmova srčki), konzervirane v sirupu ali drugače pripravljene ali konzervirane, (8) stroke tamarina v sirupu in (9) sadje, lupinasto sadje in druge užitne dele rastlin (vendar ne vrtnine), konzervirane s pomočjo sladkorja in dane v sirup (npr. glazirani kostanj ali ingver v sirupu), v kakršnemkoli pakiranju, Vsi zgoraj navedeni proizvodi so lahko sladkani tudi s sintetičnimi sladili (npr. s sorbitolom), ki nadomeščajo sladkor. Druge snovi (npr. škrob) so jim lahko dodane pod pogojem, da ne spreminjajo njihovega bistvenega značaja sadja, lupinastega sadja ali drugih užitnih delov rastlin. Proizvodi iz te tar. številke se ponavadi dajejo v konzerve, kozarce ali neprodušne posode, v sode ali podobne posode. Ta tar. številka izključuje proizvode, ki sestoje iz mešanic rastlin ali njihovih delov (vštevši semena ali plodove) različnih vrst ali ki sestoje iz rastlin ali njihovih delov (vštevši semena ali plodove) posameznih vrst, vendar pomešanih z drugimi snovmi, kot je npr. ekstrakt ene ali več vrst rastlin in ki jih kot take ne uživamo, temveč jih uporabljajo pri proizvodnji herbalnih infuzij ali herbalnih &quot;čajev&quot; (npr. tar. št. 08.13, 09.09 in 21.06). Ta tar. številka izključuje tudi mešanice rastlin, delov rastlin in semen ali plodov (celih, zrezanih, zdrobljenih, zmletih ali v obliki prahu) vrst, ki se uvrščajo v različna poglavja (npr. v 7., 9., 11. ali 12. poglavje) in jih kot take ne uživamo, se pa neposredno uporabljajo za aromatiziranje pijač ali za pripravo ekstraktov za izdelovanje pijač (9. poglavje ali tar. št. 21.06). Sadje, prelito s čokolado (razen z belo čokolado) je tudi izključeno iz te tar. številke (tar. št. 18.06). 20.09 SADNI SOKOVI (TUDI GROZDNI MOŠT) IN ZELENJAVNI SOKOVI, NEFERMENTIRANI IN BREZ DODATKA ALKOHOLA, Z DODATKOM SLADKORJA ALI DRUGIH SLADIL ALI BREZ NJIH - Pomarančni sok: 2009.11 - - zamrznjen 2009.12 - - drugo 2009.20 - Sok grenivke 2009.30 - Sokovi drugih agrumov 2009.40 - Ananasov sok 2009.50 - Paradižnikov sok 2009.60 - Grozdni sok (vključno grozdni mošt) 2009.70 - Jabolčni sok 2009.80 - Sok iz drugega sadja ali vrtnin 2009.90 - Mešanice sokov Glede nefermentiranih sokov brez dodanega alkohola glej opombo št. 5 k temu poglavju. Sadni in zelenjavni sokovi iz te tar. številke se ponavadi pridobivajo s prešanjem svežega, zdravega in zrelega sadja ali zelenjave. Iz agrumov se pridobivajo s pomočjo mehanskih ekstraktorjev, ki delujejo na istem principu kot gospodinjske stiskalnice za limono. Včasih sadje pred prešanjem (ni pa nujno) zdrobijo ali zmeljejo (posebno jabolka), ali pa jih obdelajo s hladno in toplo vodo (npr. paradižnik, črni ribez, nekatere vrste zelenjave, kot sta npr. korenček in zelena). Tako dobljene tekočine so predmet naslednjih postopkov: (a) Bistrenja, katerega namen je izločiti sok iz večine trdnih teles s pomočjo snovi za bistrenje (želatin, albumin, infuzorijska zemlja itd.), ali pa s pomočjo encimov ali centrifugiranja. (b) Filtriranju, pogosto s pomočjo filtrirnih plošč, prevlečenih z azbestom, s celulozo itd. (c) Odstranjevanju zraka z namenom, da se odstrani kisik, ki bi lahko kvaril okus in barvo. (d) Homogenizaciji, kadar gre za sokove, dobljene iz zelo mesnatih plodov (paradižnik, breskve itd.). (e) Sterilizaciji, katere namen je preprečiti fermentacijo. Možni so različni načini sterliziranja, npr. pasterizacija (podaljšana ali trenutna), električna sterilizacija v strojih, opremljenih z elektrodami, nadalje filtrirna sterilizacija, konzerviranje pod pritoskom ob uporabi ogljikovega dioksida, hlajenje, kemična sterilizacija (npr. z žveplovim dioksidom, z natrijevim benzonatom itd.) ter s postopkom z ultravijoličnimi žarki oz. z ionskimi izmenjalniki. Sadni in zelenjavni sokovi so, kot rezultat takih postopkov, bistre in neprevrete tekočine. Vendar pa lahko nekateri izmed njih (predvsem tisti, dobljeni iz sadne pulpe, kot so sokovi iz marelic, breskev in paradižnika) zadržijo del pulpe v fino porazdeljeni obliki - kot suspenzije ali kot vsedline. Ta tar. številka vključuje tudi sokove iz suhega sadja, kar pa se le malo prakticira, in sicer jih vključuje pod pogojem, da je suho sadje iste vrste kot sadje, iz katerega je dobljen svež sok. Sok iz suhih sliv je, naprimer, ekstrahiran iz suhih sliv, ki jih nekaj ur grejejo z vodo v difuzerjih. Vendar pa ta tar. številka ne vključuje bolj ali manj tekoče proizvode, dobljene z gretjem z vodo, vrst svežega ali suhega sadja, ki skoraj takorekoč ne vsebujejo soka (npr. iz brinovih jagod ali listov cvetnega venca). Ti proizvodi se ponavadi uvrščajo v tar. št. 21.06. Sokovi, ki spadajo v to tar. številko so lahko koncentrirani (zamrznjeni ali ne), ali pa v obliki kristalov ali prahu, vendar pod pogojem, da so v taki obliki popolnoma topni v vodi. Take proizvode ponavadi pridobivajo s postopki, v katerih nastopa toplota (v vakuumu ali ne) ali hlajenje (liofiziranje). Sadni in zelenjavni sokovi iz te tar. številke lahko pod pogojem, da zadržijo svoj izvirni značaj, vsebujejo snovi spodaj navedenih vrst, neglede na to, ali rezultirajo iz zgoraj navedenih procesov, ali pa so dodane posebej: (1) sladkor, (2) druga naravna ali sintetična sladila pod pogojem, da dodana količina ne presega nujne količine za normalne postopke sladkanja in da ta količina ne povzroči drugačno klasifikacijo sokov v tej tar. številki - še posebej, kar se tiče ravnotežja posameznih sestavin (glej naslednji odstavek pod 4), (3) proizvode, dodane kot konzervansi ali pa, da bi preprečili fermentiranje (npr. žveplov dioksid, ogljikov dioksid, encimi), (4) sredstva za standarizacijo (npr. citronska kislina, vinska kislina) in proizvode, dodane z namenom, da bi nadomestili tekom predelave uničene ali poškodovane sestavine (npr. vitamini, barvila), ali pa, da &quot;fiksirajo&quot; (stabilizirajo, utrdijo) vonj (npr. sorbitol, ki se dodaja kristaliziranim sokovom agrumov ali sokovom agrumov v prahu). Vendar pa ta tar. št. ne vključuje sadne sokove, v katerih so sestavine (npr. citronska kislina, eterična olje, ekstrahirana iz sadja) dodane v količinah, ki podirajo ravnotežje sestavin, ki se nahajajo v naravnem soku. V tem primeru sok izgubi svoj izvirni značaj. Tudi rastlinski sokovi iz te tar. številke lahko vsebujejo dodano sol (natrijev klorid), začimbe ali aromatične snovi. Mešanice sadnih ali zelenjavnih sokov ostanejo uvrščene v to tar. številko, kot tudi t.i. rekonstruirani sokovi (npr. proizvodi, dobljeni z dodajanjem vode koncentriranemu soku, vendar v količini, ki ne presega količino vode v nekoncentriranih sokovih naravnega sestava). Vendar pa privede dodatek vode normalnemu ali koncentriranemu sadnemu ali zelenjavnemu soku v količini, večji od one, ki je nujno potrebna za rekonstrukcijo naravnega soka, te proizvode v razredčena stanja. Na ta način pa sokovi pridobijo značaj pijač, ki se uvrščajo v tar. št. 22.02. Sadni ali zelenjavni sokovi, ki vsebujejo večje količine ogljikovega dioksida, kot pa je to običaj za sokove z dodatkom ogljikovega dioksida (gazirani sadni sokovi), so iz te tar. številke izključeni (tar. št. 22.02). Iz te tar. ševilke so izključene tudi limonade in gazirane vode, aromatizirane s sadnimi sokovi (tar. št. 22.02). Ta tar. številka vključuje tudi grozdni mošt kateregakoli namena uporabe, vendar pod pogojem, da je neprevrel. Če je bil grozdni mošt izpostavljen skoraj istim postopkom kot sadni sokovi, potem je mošt zelo podoben navadnemu grozdnemu soku. Njegova značilnost je, da se uvaža v obliki koncentratov in celo kristalov (v poznejši obliki - v trgovini - znan kot grozdni sladkor ali grozdni med, ki se uporablja v fini pekariji in slaščičarstvu za izdelavo &quot;začinjenih hlebčkov z ingverjem&quot;). Deloma fermentiran grozdni mošt, neglede na to, ali je bila fermentacija zaustavljena (prekinjena) ali ne, pa tudi nefermentiran mošt z dodanim alkoholom, se uvršča v tar. št. 22.04 (v obeh primerih, če alkoholna moč presega 0,5 volumskih odstotkov). Ta tar. številka izključuje: (a) paradižnikov sok z vsebnostjo suhe snovi najmanj 7 mas.% ali več (tar. št. 20.02) in (b) sadne in zelenjavne sokove alkoholne moči več kot 0.5 vol.% (22. poglavje). KOMENTAR K CARINSKIM PODŠTEVILKAM Tar. podštevilka 2009.11 Z izrazom &quot;zamrznjeni pomarančni sok&quot; je mišljen tudi koncentrirani pomarančni sok, izpostavljen temperaturam okoli -18 stopinj C in ki pri taki stalni temperaturi ne zamrzne popolnoma. 21. POGLAVJE RAZNI PREHRAMBENI PROIZVODI OPOMBE 1. V to poglavje ne spadajo: (a) mešane vrtnine iz tar. št. 07.12; (b) praženi kavni nadomestki, ki vsebujejo kavo v kakršnem koli sorazmerju (tar. št. 09.01); (c) aromatizirani čaji (tar. št. 09.02); (d) začimbe in drugi proizvodi iz tar. št. 09.04 do 09.10; (e) sestavljena živila, razen živil iz tar. št. 21.03 in 21.04, ki vsebujejo več kot 20 mas.% klobas, mesa, drugih klavničnih proizvodov, krvi, rib ali rakov, mehkužcev ali drugih vodnih nevretenčarjev ali katere koli kombinacije teh izdelkov (16. poglavje); (f) kvas, pripravljen kot zdravilo, in drugi proizvodi iz tar. št. 30.03 in 30.04; (g) pripravljeni encimi iz tar. št. 35.07. 2. Ekstrakti nadomestkov, navedenih v predhodni 1. opombi pod (b), se uvrščajo v tar. št. 21.01. 3. Pri tar. št. 21.04 so z izrazom &quot;homogenizirana sestavljena živila&quot; mišljeni izdelki, ki sestoje iz fine homogenizirane mešanice dveh ali več osnovnih sestavin, kot so: meso, ribe, vrtnine ali sadje, pripravljeni kot hrana za otroke ali za dietetične namene, za prodajo na drobno v pakiranjih z neto težo do 250 g. Pri tej definiciji se ne upoštevajo majhne količine katerih koli sestavin, ki se dodajo mešanici kot začimbe, konzervansi ali v druge namene. Ti izdelki lahko vsebujejo majhno količino vidnih koščkov sestavin. 21.01 EKSTRAKTI, ESENCE IN KONCENTRATI KAVE, PRAVEGA ČAJA, MATE ČAJA IN PRIPRAVKI NA NJIHOVI OSNOVI ALI NA OSNOVI KAVE, ČAJA ALI MATE ČAJA; PRAŽENA CIKORIJA IN DRUGI PRAŽENI KAVNI NADOMESTKI IN NJIHOVI EKSTRAKTI 2101.10 - Ekstrakti, esence in koncentrati kave ter pripravki na osnovi teh ekstraktov, esenc ali koncentrakov ali na osnovi kave 2101.20 - Ekstrakti, esence in koncentrati čaja, mate čaja in pripravki na osnovi teh ekstraktov. esenc ali koncentratov ali na osnovi čaja ali mate čaja 2101.30 - Pražena cikorija in drugi praženi kavni nadomestki ter njihovi ekstrakti, esence in koncentrati Ta tar. številka vključuje: (1) Ekstrakte, esence in koncentrate kave, ki so lahko iz prave kave (tudi, če ji je kofein odvzet), ali iz mešanice prave kave s kavnim nadomestkom v kakršnemkoli razmerju. Lahko so v obliki tekočine ali prahu in so ponavadi zelo koncentrirani. V to skupino se vključujejo tudi &quot;instant kave&quot;. To so kuhane kave nato pa posušene v vakuumu ali z liofilizacijo (sušenje z zamrzovanjem). (2) Ekstrakte, esence in koncentrate čaja in mate čaja. Ti proizvodi ustrezajo, mutatis mutandis, tistim, navedenim v točki (1). (3) Pripravke na osnovi ekstraktov, esenc ali koncentratov kave, pravega čaja ali mate čaja iz predhodnih točk (1) in (2). Ta tar. številka se omejuje na pripravke, esence in koncentrate kave, pravega čaja in mate čaja in se ne nanaša na kavo, pravi čaj ali mate čaj same. Vključuje tudi ekstrakte itd. z dodatkom škroba in drugih ogljikovih hidratov. (4) Pripravke na osnovi kave, pravega čaja ali mate čaja. Ti pripravki med drugim vključujejo: (a) &quot;kavo v obliki paste&quot;, ki sestoji iz mešanice mlete pražene kave z rastlinskimi maščobami, včasih z drugimi sestavinami in (b) pripravke na osnovi pravega čaja, ki sestoje iz mešanice pravega čaja, mleka v prahu in sladkorja. (5) Praženo cikorijo in druge pražene nadomestke kave in ekstrakte, esence in njihove koncentrate. To so vse vrste praženih proizvodov, ki zamenjujejo ali posnemajo kavo, kadar jih prelijemo z vročo vodo ali jih dodamo h kavi. Ti proizvodi včasih nosijo naziv &quot;kava&quot;, pred katerim dodajo ime osnovne snovi (npr. ječmenova kava, sladova kava, žirova kava itd.). Praženo cikorijo pridobivajo s praženjem korena rastline cikorije (Cichorium intybus var. sativum) iz tar. št. 12.12. je temno rjave barve in grenkega okusa. Druge pražene nadomestke kave so tiste iz sladkorne pese, korenja, fig, žitaric (posebno iz ječmena, pšenice in rži), zdrobljenega graha, užitnega žira, semena volčjega boba, soje, datljevih koščic, mandljev, korenine regrada in kostanja. V to tar. številko spada tudi praženi slad, kadar je pripravljen tako, da nedvomno služi kot kavni nadomestek. Ti proizvodi se lahko uvažajo v luskah, zrncih ali v prahu. Ekstrakti pa so tudi tekoči ali trdi. Lahko se med seboj mešajo, ali pa se lahko mešajo z drugimi sestavinami (npr s soljo ali alkalnimi karbonati). Dajejo se v najrazličnejšo embalažo. Ta tar. številka ne vključuje: (a) praženih kavnih nadomestkov, ki vsebujejo kavo v kakršnemkoli razmerju (tar. št. 09.01), (b) pravi aromatizirani čaj (tar. št. 09.02) (c) karamela (karamelizirane melase in karameliziranega sladkorja) (tar. št. 17.02) in (d) proizvodov iz 22. poglavja. 21.02 KVAS (AKTIVEN ALI NEAKTIVEN); DRUGI ENOCELIČNI MIKROORGANIZMI, MRTVI (RAZEN CEPIV IZ TAR. ŠT. 30.02); PRIPRAVLJENI PECILNI PRAŠKI 2102.10 - Aktivni kvas 2102.20 - Neaktivni kvas; drugi enocelični mikroorganizmi 2102.30 - Pripravljeni pecilni praški (A) Kvasi Kvasi, ki spadajo v to tar. številko so lahko v aktivnem ali v neaktivnem stanju. Aktivni kvasi povzročajo kipenje (fermentacijo). V bistvu sestoje iz določenih mikroorganizmov (predvsem vrste Sacharomyces), ki se tekom alkoholnega vrenja množe. Kvase lahko tudi pridobivajo z delnim ali popolnim preprečevanjem kipenja, in sicer na osnovi učinka stika z zrakom. Aktivni kvasi vključujejo: (1) Pivski kvas, ki nastaja v cisternah ali rezervoarjih, v katerih vre pivo. Dobavljajo ga v obliki rumenkastorjave kaše ali v trdni obliki. Ponavadi je grenkega okusa po hmelju in vonja po pivu. (2) Destilerijski kvas, ki nastaja ob vrenju žit, krompirja ali sadja v destilerijah. Je čvrsta kaša kremne barve, njegov vonj variira glede na proizvod, uporabljen pri destilaciji. (3) Pekovski kvas, ki se pridobiva v posebnih pogojih in iz posebno vzgojene vrste kvasa. Pridobiva se na mediju, t.j. na podlagi iz ogljikovih hidratov, kot so melase. Ponavadi se prodaja v obliki stisnjenih rumenkastorjavih pogač (prešani kvas), ki včasih diši po alkoholu. Vendar pa se prodaja tudi v suhi obliki (ponavadi v obliki zrn) ter v tekoči obliki. (4) Kvasovo kulturo, to je čist in precejen kvas, pripravljen v laboratorijskih pogojih. Lahko je suspendiran v destilirani vodi, v želatini ali v agaragarju. Prodaje se ponavadi v odmerkih in v zapečatenih posodah, da bi se ga zavarovali pred onesnaženjem. (5) Semenski kvas, katerega pridobivajo iz kvasove kulture s postopnim prevrevanjem. Uporablja se za &quot;sejanje&quot; (kot zametek) trgovskega kvasa. Ponavadi se prodaja v obliki vlažne prešane in gnetljive mase ali v obliki tekoče suspenzije. Posušeni kvasi (znani kot &quot;neaktivni&quot;) so predvsem pivski kvasi ali destilerijski kvasi, ki za nadaljnjo uporabo v teh industrijah niso več dovolj aktivni. Po sušenju se uporabljajo kot hrana za živali ali pa za prehrano ljudi potem, ko odstranijo njegov vonj (tak kvas je zakladnica vitaminov B). Poudariti pa je treba, da se suhi kvasi zaradi večanja njihovega pomena v vse večji meri proizvajajo neposredno iz posebej v ta namen pripravljenih aktivnih kvasov. Tar. številka vključuje tudi druge vrste suhih kvasov (npr. Candida lipolytica ali tropicalis, Candida maltosa), katere pridobivajo iz kvasov, ki ne sodijo v vrsto Sacharomyces. Te kvase dobijo s sušenjem kvasov, ki so bili poprej kultivirani na ogljikovodikovih podlagah, kot so npr. plinska olja ali n- parafini. Suhi kvasi so izredno bogati s proteinom in se uporabljajo za za krano za živali. Ponavadi so znani kot petroproteini ali bioproteini na kvasovi osnovi. (B) OSTALI ENOCELIČNI MIKROORGANIZMI, MRTVI Ta kategorija vključuje enocelične mikroorganizme, kot so npr. bakterije in enocelične alge, ki niso žive. Tukaj so med drugim zajeti tudi tisti enocelični organizmi, katere vzgajajo na ogljikovodikovih ali ogljiko dioksidnih podlagah. Ti proizvodi so izredno bogati z beljakovinami in se ponavadi uporabljajo za hrano za živali. (C) PRIPRAVLJENI PECILNI PRAŠKI Pripravljeni pecilni praški za peko, uvrščeni v to tar. številko, sestoje iz mešanic kemičnih proizvodov (npr. natrijevega bikarbonata, vinske kisline, amonijevega karbonata, fosfatov...) z ali brez dodanega škroba. V primernih pogojih razvijajo ogljikov dioksid in se zaradi tega dejstva uporabljajo v pekovske namene (za vzhajanje testa). Ponavadi se prodajajo v pakiranjih za prodajo na drobno (v vrečkah, konzervah ipd.) in pod raznimi imeni (pecilni prašek, alzaški kvas itd.). Ta tar. številka med drugim ne vključuje: (a) moko iz žit, ki vzhaja sama (npr. moka, kateremu je pecilni prašek že dodan) (tar. št. 11.01 ali 11.02), (b) avtolizirani kvas (tar. št. 21.06), (c) mikrobske kulture (razen kvasa) in vakcine (tar. t. 30.02), (d) zdravila iz tar. št. 30.03 ali 30.04 in (e) encime (amilaze, pepsin, sirila itd.) (tar. št. 35.07). 21.03 PRIPRAVKI ZA OMAKE IN PRIPRAVLJENE OMAKE, MEŠANE ZAČIMBE IN MEŠANA ZAČIMBNA SREDSTVA; GORČIČNA MOKA IN ZDROB IN PRIPRAVLJENA GORČICA (SENF) 2103.10 - Sojina omaka 2103.20 - Paradižnikov ketchup in druge paradižnikove omake 2103.30 - Gorčična moka in zdrob in pripravljena gorčica 2103.90 - Drugo (A) OMAKE IN PRIPRAVKI ZA OMAKE; MEŠANE ZAČIMBE IN MEŠANA ZAČIMBNA SREDSTVA Ta tar. številka vključuje pripravke, večinoma z začimbnimi lastnostmi, ki se uporabljajo za dajanje okusa določenim jedem (mesu, ribam, solatam itd.) in ki so izdelani iz raznih sestavin (npr. iz jajc, zelenjave, mesa, sadja, moke, škroba, olja, kisa, sladkorja, gorčice, aromatičnih sredstev itd.). Omake so običajno v tekočem stanju, pripravki zanje pa večinoma v obliki prahu, kateremu je treba le dodati mleko ali vodo, da bi dobili omako. V tej tar. številki so zajeti določeni proizvodi, katerim je osnova zelenjava ali sadje, vendar pa se ti proizvodi razlikujejo od onih iz 20. poglavja (in še posebej od tistih iz tar. št. 20.01) po tem, da so večinoma tekočine, emulzije ali suspenzije z zelo malo trdne snovi (glej komentar k tar. številki 20.01, ki se nanaša na te pripravke). Mešane začimbe in mešana začimbna sredstva, ki vsebujejo druge začimbe, kot pa so tiste iz tar. št. od 09.04 do 09.10, se razlikujejo tudi po tem, da vsebujejo eno ali več začimbnih snovi, ki spadajo v druga poglavja, razen v 9. poglavje, v razmerjih, zaradi katerih začimba nima več bistvenega značaja začimbe v smislu pomena 9. poglavja (glej splošna določila k 9. poglavju). Primeri proizvodov, zaobseženih v tej tar. številki, so: majoneza, omaka za solate, bearnaise, bolognaise (ki sestoje iz sesekljanega mesa, paradižnikovega pireja, začimb itd.), sojina omaka, gobova omaka, omaka wurchester (izdelana pretežno na osnovi goste sojine omake, začimb iz kisa, z dodano soljo, sladkorja, karamela in gorčice), nadalje pikantna paradižnikova omaka (ketchup, ki je pripravljen iz paradižnika, sladkorja, kisa, soli in začimb) in druge paradižnikove omake, pa tudi omaka iz zelene (mešanica kuhinjske soli in drobno zmletih semen zelene) in na koncu še nekatere mešane začimbe za izdelavo klobasičarskih izdelkov ter proizvodi iz 22. poglavja (razen tistih iz tar. št. 22.09), pripravljeni za kulinarične namene in kot taki neprimerni za uživanje kot pijače (npr. kuhano vino in kuhani konjak). Razen proizvodov iz 9. in 20. poglavja, navedenih maloprej, ta tar. številka ne vključuje še: (a) mesnih sokov in ekstraktov in ekstraktov iz rib, rakov, mehkužcev in drugih vodnih nevretenčarjev (tar. št. 16.03), (b) pripravljenih juh in enolončnic ter pripravkov zanje (tar. št. 21.04), (c) proteinske hidrolizate, ki sestoje predvsem iz mešanic aminokislin in natrijevega klorida in ki se uporabljajo kot aditivi prehrambenim proizvodom (tar. št. 21.06) in (d) avtolizirani kvas (tar. št. 21.06). (B) GORČIČNA MOKA IN PRIPRAVLJENA GORČICA (SENF) Gorčična moka se priobiva z mletjem in presejanjem gorčičnih semen iz tar. št. 12.07. Lahko se pridobiva iz semen bele ali iz semen črne gorčice, ali pa iz mešanice obeh. Gorčična moka ostane v tej tar. številki tudi, če so semena razmaščena, ali kadar so semenske ovojnice odstranjene pred mletje, in to neglede na namen uporabe. Ta tar. številka prav tako vključuje pripravljeno gorčico, ki sestoji iz gorčične moke, pomešane z majhnimi količinami drugih sestavin (z moko iz žit, s kurkumo, cimetom, poprom itd.). Gorčica (senf) je lahko pripravljen tudi iz paste iz mešanice gorčične moke s kisom in grozdnim moštom, čemur vsemu so lahko dodani sladkor, sol, začimbe in druga začimbna sredstva. Ta tar. številka med drugim izključuje: (a) gorčično seme (tar. št. 12.07), (b) &quot;fiksirano&quot; (stabilizirano) gorčično olje (tar. št. 15.14), (c) oljne pogače iz gorčičnih semen, ki ostajajo pri proizvodnji gorčičnega olja potem, ko je fiksirano olje že ekstrahirano iz gorčičnih semen (tar. št. 23.06) in (d) eterično olje iz gorčice (tar. št. 33.01). 21.04 JUHE IN RAGU JUHE IN PRIPRAVKI ZA TE JUHE; HOMOGENIZIRANA SESTAVLJENA ŽIVILA 2104.10 - Juhe in ragu juhe in pripravki za juhe 2104.20 - Homogenizirana sestavljena živila (A) JUHE IN RAGU JUHE IN PRIPRAVKI ZANJE Ta skupina zajema: (1) pripravke za juhe in ragu juhe, ki zahtevajo le dodajanje vode, mleka, itd., (2) juhe in ragu juhe, pripravljene za konzumiranje po s segrevanju. Ti proizvodi so večinoma na osnovi rastlinskih proizvodov (moka, škrob, tapioka, makaroni, špageti in podobno, riž, rastlinski ekstrakti itd.), nadalje na osnovi mesa, mesnih ekstraktov, maščob, rib, rakov, mehkužcev in drugih vodnih nevretenčarjev, peptonov, aminokislin in ekstraktov kvasa. Lahko vsebujejo tudi občutno količino soli. Ponavadi so pripravljeni v obliki tablet, kolačev, kock in prahu ali tekočin. (B) HOMOGENIZIRANI SESTAVLJENI PREHRAMBENI PROIZVODI Skladno z opombo št. 3 k temu poglavju, so homogenizirani sestavljeni prehrambeni proizvodi iz te tar. številke tisti proizvodi, ki sestoje iz fino homogenizirane mešanice dveh ali več osnovnih sestavin, kot so: meso, ribe zelenjava ali sadje, pripravljeni za prodajo na drobno kot hrana za otroke ali v dietetične namene, v posodah z neto težo do 250 g. Poleg osnovnih sestavin lahko vsebujejo ti proizvodi majhne količine snovi, kot so npr. jajčni rumenjaki, škrob, dekstrin, sol in vitamine, ki se dodajajo ali v dietetične namene (uravnotežena dijeta), ali pa za začinjanje, konzerviranje ali v druge namene. V teh proizvodih so lahko vidni koščki sestavkov - vendar pod pogojem, da so ti koščki prisotni v majhnih količinah, to pa pomeni, da ne spreminjajo lastnosti proizvoda v smislu značilnosti homogeniziranih proizvodov. Homogenizirani sestavljeni prehrambeni proizvodi se uporabljajo ponavadi kot hrana za otroke do 3. leta starosti v obliki tekoče paste različne konsistence, vendar primerne za takojšnjo konzumiranje ali pa za njihovo porabo po segrevanju. Običajno se ti proizvodi dajejo v neprodušne kozarce ali v konzerve v velikosti, ki večinoma odgovarjajo enemu celemu obroku. Ta tar. številka izključuje homogenizirane sestavljene proizvode, ki so pripravljeni kako drugače, kot pa za prodajo na drobno kot hrana za otroke ali v dietetične namene in v posodah z netto težo do 250 g. Ta tar. številka prav tako izključuje take proizvode, ki sestoje iz enega osnovne sestavine (kot so npr: meso, drugi užitni klavnični proizvodi, ribe, sadje ali zelenjava - ponavadi iz 16. ali 20. poglavja), z ali brez majhnih količin dodanih sestavin za začinjanje, konzerviranje ai v druge namene. Ta tar. številka izključuje še: (a) mešanice suhe zelenjave v prahu ali ne (tar. šr. 07.12), (b) moko in zdrob iz suhih stročnic (tar. št. 11.06), (c) mesne sokove in ekstrakte, ekstrakte in sokove iz rib itd. in druge proizvode iz 16. poglavja, (d) prehrambene proizvode, ki vsebujejo kakav (ponavadi tar. št. 18.06 ali 19.01), (e) mešanice vrtnin iz tar. št. 20.04 ali 20.05 (tudi, čeprav se včasih uporabljajo za pripravo juh in (f) avtolizirani kvas (tar. št. 21.06). 21.05 SLADOLED IN DRUGE LEDENE SLADICE, S KAKAVOM ALI BREZ KAKAVA Ta tar. številka vključuje sladoled, ki se običajno pripravlja na mlečni osnovi ali na osnovi smetane, pa tudi druge užitne proizvode, podobne sladoledu (npr. &quot;šerbet&quot; - ledeni bonboni). Ti proizvodi lahko vsebujejo dodani kakav v kakršnemkoli razmerju, lahko pa so tudi brez njega. Vendar pa ta tar. številka izključuje mešanice za sladolede in sladoledne osnove, ki se po njihovih bistvenih lastnostih (niso zamrznjene) uvrščajo v druge tar. številke (npr. v tar. št. 18.06, 19.01 ali 21.06). 21.06 ŽIVILA, KI NISO NAVEDENA IN NE ZAJETA NA DRUGEM MESTU 2106.10 - Beljakovinski koncentrati in teksturirane beljakovinske snovi 2106.90 - Drugo Pod pogojem, da niso uvrščeni v druge številke Nomenklature, vključuje ta tar. številka naslednje prehrambene proizvode: (A) Pripravke za prehrano ljudi, bodisi neposredno, bodisi po določenem postopku (npr. kuhanja, topljenja ali kuhanja v vodi, v mleku itd.). (B) Proizvode, ki deloma ali v celoti sestoje iz prehrambenih snovi, ki se uporabljajo v proizvodnji pijač ali prehrambenih proizvodov za prehrano ljudi. Na tem mestu so vključeni tudi proizvodi, ki sestoje iz mešanic kemikalij (organskih kislin, kalcijevih soli, lecitina itd.) s prehrambenimi snovmi (moka, sladkor, mleko v prahu ipd.). Ti proizvodi se v prehrambene proizvode vgrajujejo bodisi kot njihove sestavine, bodisi za izboljšavo nekaterih njihovih značilnosti (videza, obstojnost kvalitete) (glej splošna določila v 38. poglavju). Vendar pa ta tar. številka ne vključuje encimskih pripravkov, ki vsebujejo prehrambene snovi (npr. mehčala za meso, ki sestoje iz proteolitičnega encima in dodane dekstroze ali drugih prehrambenih snovi). Taki pripravki spadajo v tar. št. 35.07, v kolikor niso na kakem drugem mestu v tarifi bolj specifično navedeni. Ta tar. številka med drugim vključuje: (1) Praške za desertne kreme, želeje, sladolede in podobne proizvode, slajene ali ne. Praški na osnovi moke, zdroba, škroba, ekstrakta sladu ali proizvodov iz tar. št. od 04.01 do 04.04, ki vsebujejo dodani kakav ali ne, se uvrščajo v tar. št. 18.06 ali 19.01, odvisno od količine vsebovanega kakava (glej splošna določila k 19. poglavju). Drugi praški se uvrščajo v tar. št. 18.06, če vsebujejo kakav. Praški, ki imajo značaj aromatičnega sladkorja ali sladkorja za barvanje in ki se uporabljajo za pripravo limonad in podobnega, se uvrščajo v tar. št. 17.01 ali 17.02, odvisno od primera do primera. (2) Praške za aromatizacijo pri proizvodnji pijač, slajene ali neslajene, katerih osnova je natrijev bikarbonat, glicerizin ali ekstrakt sladkih korenov in ki se prodajajo kot kakavov prah. (3) Proizvode, katerih osnova je maslo, druge maščobe ali olje in ki se pri dobivajo iz mleka in se uporabljajo v pekovskih proizvodih. (4) Paste na sladkorni osnovi, ki vsebujejo dodane maščobe v razmeroma velikem deležu (včasih pa tudi mleko in orehe) in ki niso primerni za neposredno transformacijo v proizvode iz sladkorja, temveč se uporabljajo kot polnila za čokolade, fine biskvite, pite, pecivo itd. (5) Naravni med, obogaten s čebeljim mlečkom - &quot;royal jelly&quot;. (6) Hidrolizate beljakovin (protein), ki sestoje predvsem iz mešanic aminokislin in natrijevega klorida in ki se uporabljajo v prehrambenih proizvodih (npr. za aromatiziranje); beljakovinske koncentrate, dobljene z izločanjem nekaterih sestavin iz razmaščene sojine moke in ki se uporabljajo za bogatitev prehrambenih proizvodov z beljakovinami; sojino moko in druge beljakovine teksturirane substance. Neteksturirana razmaščena sojina moka, primerna za prehrano ali ne (tar. št. 23.04) in beljakovinski izolati (tar. št. 35.04) so iz te tarifne številke izključeni. (7) Brezalkoholni in alkoholni pripravki (ki niso na osnovi dišavnih snovi), vrst, ki se uporabljajo pri proizvodnji različnih brezalkoholnih in alkoholnih pijač. Te pripravke dobivajo z spajanjem zelenjavnih ekstraktov iz tar. št 13.02 z mlečno, vinsko, citronsko ali fosforno kislino, s konzervansi, s sredstvi za penjenje, s sadnimi sokovi ipd. Ti preparati vsebujejo (v celoti ali deloma) aromatične sestavine, ki karakterizirajo določeno pijačo. Zadevno pijačo je moč dobiti s preprostim razredčevanjem pripravka v vodi, vinu ali alkoholu - lahko se pri tem doda tudi sladkor ali ogljikov dioksid. Nekateri med tami proizvodi so pripravljeni posebej za domačo rabo; v veliki meri pa se uporabljajo tudi v industriji z namenom, da bi se izognili nepotrebnemu transportu velikih količin vode, alkohola, itd. V opisani obliki ti proizvodi niso primerni za uživanje in po tem se ločijo od pijač iz 22. poglavja. Iz te tar. številke so izključeni pripravki vseh vrst, ki se uporabljajo pri proizvodnji pijač, temelječih na eni ali več dišavnih snoveh (tar. št. 33.02). (8) Jedilne tablete na osnovi naravnih ali umetnih dišav (npr. vanilija). (9) Bonbone, gume in podobno (posebno za diabetike), ki vsebujejo sintetična sladila (npr. sorbitol), ki nadomešča sladkor. (10) Pripravki (npr. tablete), ki sestoje iz saharina in prehrambenih proizvodov (npr. laktoza) in ki se uporabljajo za sladkanje. (11) Avtolizirani kvas in drugi ekstrakti kvasa, ki so proizvodi nastali s hidrolizo kvasa, nimajo sposobnosti fermentacije, imajo pa visoko vsebnost beljakovin. Uporabljajo se v glavnem v prehrambeni industriji (npr. za pripravo nekaterih začimb). (12) Pripravke za proizvodnjo limonad in drugih pijač, ki sestoje npr. iz: (ki vsebuje alkohol ali ne) - Aromatiziranih obarvanih sirupov, ki so sladkorne raztopine z naravnimi ali umetnimi snovmi, ki jim dajejo okus kakšnega sadja ali rastline, npr maline, ribeza, limone, mete itd.). Lahko so z ali brez dodane citronske kisline in sredstva za konzerviranje. - Aromatiziranih sirupov z dodanim sestavljenim pripravkom iz te tar. številke (glej predhodni odstavek pod (7), ki vsebujejo katerokoli esenco in citronsko kislino in ki so obarvani s karamelnim sladkorjem, ali pa vsebujejo citronski kislino in eterična olja iz sadja (npr. limone ali pomaranče). - Sirupov, aromaiziranih s sadnimi sokovi, ki so modificirani z dodajanjem sestavin (citronske kisline, eteričnega olja, ekstrahiranega iz sadja itd.) v takšnih količinah, da je s tem ravnotežje sestavin sadnega soka nedvoumno porušeno. - Koncentrirani sadni sok z dodano citronsko kislino (v takem razmerju, da je skupna vsebnost kisline od tiste v naravne soku bistveno večja), z dodanim eteričnim oljem iz sadja, sintetičnih sladil itd. Ti pripravki so namenjeni konzumiranju kot pijače potem, ko jih enostavno razredčimo z vodo,vinom ali alkoholom ali pa po daljšem postopku. Nekateri pripravki te vrste so namenjei za dodajanje drugim prehrambenim proizvodom. (13) Mešanice ekstrakta ginsenga z drugimi sestavinami (npr. z laktozo ali z glukozo) in ki se uporabljajo za pripravo &quot;čajev&quot; ali ginsengovih napitkov. (14) Proizvodi, ki sestoje iz mešanic rastlin ali delov rastlin ene vrste (vštevši semena ali plodove), ali pa iz več vrst rastlin ali delov rastlin (vštevši semena in plodove) z drugimi snovmi, kot so npr. ekstrakti ene ali več rastlin in ki kot taki niso primerni za prehrano ljudi, se pa uporabljajo za proizvodnjo herbalnih infuzij ali herbalnih &quot;čajev&quot; (t.j. tistih z očiščevalnimi, prečiščevalnimi, odvajalnimi lastnostmi ali z lastnostmi sredstva proti vetrovom), vključno proizvode, o katerih gre glas, da blažijo tegobe pri nekaterih boleznih in (ali) prispevajo k splošnemu zdravju in počutju organizma. Ta tar. številka izključuje proizvode za infuzijo v terapevtske ali profilaktične namene, ki vsebujejo aktivno sestavino, specifično za neko bolezen (tar. št. 30.03 ali 30.04). Ta tar. številka izključuje tudi proizvode, ki se uvrščajo v tar. št. 08.13 ali v 9. poglavje. (15) Mešanice rastlin, delov rastlin, semen ali plodov (celih, zrezanih, zdrobljenih, zmletih ali v obliki prahu) vrst, ki se uvrščajo v različna poglavja (npr. v 7., 9., 11., 12. poglavje) ali različnih vrst, ki se u vrščajo v tar. št. 12.11, ki pa se kot take ne morejo konzumirati, ampak se uporabljajo bodisi neposredno za aromatizacijo pijač, bodisi za pripravo ekstraktov za proizvodnjo pijač. Vendar pa so proizvodi, katerim daje bistveni značaj sestavina, ki se uvršča v 9. poglavje, izključeni iz te tar. številke (9. poglavje). (16) Pripravki, ki jih pogosto imenujemo dodatki k hrani (&quot;food supplements&quot;) in katerih osnova so rastlinski in sadni ekstrakti, med, fruktoza itd in ki vsebujejo dodane vitamine, včasih pa tudi neznatne količine železovih spojin. Ti pripravki se pogosto pojavljajo v pakiranjih z označbami, da vzdržujejo splošno zdravje in počutje organizma. Vendar pa so podobni pripravki, ki so namenjeni preventivi ali zdravljenju bolezni ali slabosti, iz te tar. številke izključeni (tar. št. 30.03 ali 30.04). Ta tarifna številka nadalje izključuje preparate iz sadja, orehov ali drugih užitnih delov rastlin iz tar. št. 20.08 pod pogojem, da to sadje, orehi ali užitni deli rastlin dajejo preparatom bistveni značaj (tar. št. 20.08). 22. POGLAVJE PIJAČE, ALKOHOLI IN KIS OPOMBE 1. V to poglavje ne spadajo: (a) proizvodi iz tega poglavja (razen tistih iz tar.št. 22.09), pripravljeni za kulinarične namene, ki se torej ne uporabljajo za pijače (v glavnem v tar.št. 21.03); (b) morska voda (tar. št. 25.01); (c) destilirana voda, voda za določanje električne prevodnosti in voda podobne čistoče (tar. št. 28.51); (d) vodne raztopine ocetne kisline, ki vsebujejo več kot 10 mas.% ocetne kisline (tar. št. 29.15); (e) zdravila iz tar. št. 30.03 ali 30.04; (f) parfumerijski in toaletni proizvodi (33. poglavje). 2. V tem poglavju in 20. in 21. poglavju se za &quot;vsebnost alkohola&quot; vzame volumski odstotek alkohola pri temperaturi 20 stopinj C. 3. Pri tar. št. 22.02 so z izrazom &quot;brezalkoholne pijače&quot; mišljene pijače, katerih volumski odstotek alkohola ni večji od 0,5%. Alkoholne pijače se odvisno od primera uvrščajo v tar. št. 22.03 do 22.06 ali v tar. št. 22.08. Opomba k podštevilki 1. Pri tar. podšt. 22.04 10 so z izrazom &quot;peneča vina&quot; mišljena vina, ki imajo pri temperaturi 20 stopinj C v zaprtih posodah nadtlak 3 bare ali več. SPLOŠNA DOLOČILA Proizvodi, ki spadajo v to poglavje, tvorijo skupino, ki se razlikuje od prehrambenih proizvodov, zajetih v predhodnih poglavjih Nomenklature. Ti proizvodi se razvrščajo v štiri glavne skupine: (A) Voda in druge brezalkoholne pijače ter led. (B) Prevrele alkoholne pijače (pivo, vino, jabolčnik itd.). (C) Destilirane alkoholne tekočine in pijače (likerji, žgane alkoholne pijače itd) in sestavljeni alkoholni pripravki za te tekočine in pijače ter etilni alkohol. (D) Kis in nadomestki kisa. To poglavje ne vključuje: (a) tekočih mlečnih izdelkov iz 4. poglavja, (b) proizvodov iz tega poglavja (razen tistih iz tar. št. 22.09), pripravljenih za kulinarične namene in ki so zaradi tega neprimerni za uživanje kot pijače (npr. kuhano vino, kuhani konjak) (v glavnem tar. št. 21.03), (c) zdravil iz tar. št. 30.03 ali 30.04 in (d) parfumerijskih ali toaletnih pripravkov (33. poglavje) 22.01 VODE, VKLJUČNO NARAVNE IN UMETNE MINERALNE VODE TER SODAVICE, BREZ SLADKORJA ALI DRUGIH SLADIL ALI SREDSTEV ZA AROMATIZIRANJE; LED IN SNEG 2201.10 - Mineralne vode in gazirane vode 2201.90 - Drugo Ta tar. števika vključuje: (A) Navadno naravno vodo vseh vrst (razen morske vode - glej tar. št. 25.01). Ta voda ostane v tej tar. številki tudi, če je zbistrena ali prečiščena, razen destilirane vode za določanje električne prevodnosti in vode podobne čistote - te se uvrščajo v tar. št. 28.51. Ta tar. številka izključuje sladkano ali aromatizirano vodo (tar. št. 22.02). (B) Mineralno vodo, naravno ali umetno. Naravna mineralna voda vsebuje soli in pline. Njena sestava variira in zato se mineralne vode razvrščajo predvsem po kemičnih lastnostih njihovih soli, na primer: (1) alkalna voda, (2) žveplova voda, (3) halogenidna voda, (3) žveplana voda, (5) voda, ki vsebuje arzen in (6) voda, ki vsebuje železo. Take naravne mineralne vode lahko vsebujejo tudi naravni ali dodani ogljikov dioksid. Umetna mineralna voda se pripravlja iz navadne pitne vode z dodajanjem aktivnih sestavin (soli ali plinov), ki so sicer prisotni v ustreznih naravnih mineralnih vodah, tako da ustvarjajo vodo z istimi lastnostmi. Ta tar. številka ne vključuje sladkane in aromatizirane mineralne vode - naravne ali umetne (pomaranča, limona itd.) (tar. št. 22.02). (C) Gazirano vodo. Ta izraz se uporablja za navadno pitno vodo, katero pod pritiskom zasičijo z ogljikovim dioksidom. Pogosto jo imenujejo &quot;soda&quot; ali &quot;Seltzer&quot;, čeprav je &quot;Seltzer&quot; ime za eno izmed pravih naravnih mineralnih vod. Ta tar. številka izključuje sladkano ali aromatizirano gazirano vodo (tar. št. 22.02). (D) Led in sneg (naravna) in umetno zamrznjeno vodo. Ta tar. številka izključuje sladolede iz tar. št. 21.05 in &quot;sneg iz ogljikove kisline&quot; ali &quot;suhi led&quot; (-80 stopinj C) (to je ogljikov dioksid v trdnem stanju) (tar. št. 28.11). 22.02 VODE, VKLJUČNO MINERALNE VODE IN SODAVICE, S SLADKORJEM ALI DRUGIMI SLADILI ALI SREDSTVI ZA AROMATIZIRANJE TER DRUGE BREZALKOHOLNE PIJAČE RAZEN SADNIH IN ZELENJAVNIH SOKOV, KI SE UVRŠČAJO V TAR. ŠT. 20.09 2202.10 - Vode, vključno mineralne vode in sodavice z sladkorjem ali drugimi sladili ali sredstvi za aromatiziranje 2202.90 - Drugo Ta tar. številka vključuje brezalkoholne pijače, opredeljene v opombi št. 3 k temu poglavju in ki niso uvrščene v druge tar. številke, še posebej v tar. številki 20.09 in 22.01. A) Vode, vključno mineralne vode in sodavice, s sladkorjem ali drugimi sladili ali sredstvi za aromatiziranje. V to skupino med drugim spadajo: (1) Osladkane ali aromatizirane mineralne vode (naravno ali umetno) (2) Pijače, kot so npr. limonada, oranžada in kola, ki sestoje iz navadne pitne vode in ki so osladkane ali nesladkane, so pa aromatizirane s sadnimi sokovi ali esencami ter sestavljeni ekstrakti, katerim je včasih dodana citronska ali vinska kislina. Pogosto so to pijače, gazirane z obljikovim dioksidom, v glavnem pa se pojavljajo v steklenicah ali drugih neprodušnih posodah. B) Druge brezalkoholne pijače, ki ne vključujejo sadnih in zelenjavnih sokov iz tar.št.20.09. Ta skupina vključuje med drugim naslednje: 1) Tamarinov nektar, ki se pripravi za potrošnjo kot pijača z dodajanjem vode in sladkorja ter precejanjem. 2) Nekatere druge pijače, pripravljene za potrošnjo, kot so pijače na osnovi mleka in kakava. Ta tar. številka ne vključuje: (a) tekoči jogurt in druga fermentirana ali acidifirana mleka in smetano, ki vsebuje kakav, sadje ali sredstva za aromatiziranje (tar. št. 04.03), (b) sladkorne sirupe iz tar. št. 17.02 in aromatizirane sladkorne sirupe iz tar. št. 21.06, (c) sadne ali zelenjavne sokove, neglede na to, ali se uporabljajo kot pijače (tar. št. 20.09 in (d) zdravila iz tar. št. 30.03 ali 30.04. 22.03 PIVO IZ SLADA Pivo je alkoholna pijača, ki jo pridobivajo s prevrevanjem sladovine, pripravljene iz ječmena ali pšenice, vode in (pogosto) hmelja. Določene količine neprevrelih žitaric (koruze ali riža) se tudi lahko uporabijo za proizvodnjo sladovine. Dodajanje hmelja daje grenek in aromatičen okus in izboljšuje lastnosti hranjenja. V času prevrevanja včasih dodajajo tudi češnje, višnje ali druge aromatične snovi. Doda se lahko tudi sladkor (posebno glukoza), barvila, ogljikov dioksid in druge snovi. Glede na postopek prevrevanja, ki je uporabljen, je dobljeno pivo lahko nizke fermentacije (dobljeno pri nizki temperaturi s kvasi najnižjega vrenja) in pa pivo visoke fermentacije (dobljeno pri višji temperaturi z najboljšimi vrstami kvasa). Pivo je lahko svetlo ali temno, sladko ali grenko, blago ali močno. Lahko se nahaja v sodih, steklenicah ali v neprodušnih konzervah, prodaja pa se kot lahko pivo, močno, rjavo pivo itd. Ta tar. številka vključuje tudi koncentrirano pivo, pripravljeno s postopkom kondenzacije piva z majhno alkoholno močjo (vendar z visoko vsebnostjo ekstrakta sladu). Kondenzacija poteka v vakuumu, njen rezultat je koncentrat, ki predstavlja le 1/5 do 1/6 svoje prvotne prostornine. Ta tar. številka ne vključuje: (a) nekatere brezalkoholne pijače, čeprav včasih imenovane &quot;pivo&quot; (npr. pijače, pripravljene iz vode in karameliziranega sladkorja) (tar. št. 22.02), (b) pijač, imenovanih &quot;brezalkoholno pivo&quot;, ki sestoje iz piva, dobljenega iz sladu, katerega alkoholna moč po prostornini pa je zmanjšana na 0,5 vol.% ali manj (tar. št. 22.02) in (c) zdravil iz tar. št. 30.03 ali 30.04. 22.04 VINO IZ SVEŽEGA GROZDJA, VKLJUČNO OJAČENA VINA; GROZDNI MOŠT, RAZEN TISTEGA IZ TAR. ŠT. 20.09 2204.10 - Peneča vina (penine) - Druga vina; grozdni mošt, katerega fermentacija je ustavljena z nastajanjem alkohola: 2204.21 - - v posodah prostornine do vključno 2 l 2204.29 - - drugo 2204.30 - Drug grozdni mošt (I) Vino iz svežega grozdja Vino, uvrščeno v to tar. številko je končni proizvod alkoholnega vrenja grozdnega mošta iz svežega grozdja. Ta tar. številka vključuje: (1) Namizna vina (črno, belo ali ružica). (2) Vina, ojačena z alkoholom. (3) Peneča vina - to so vina, zasičena z ogljikovim dioksidom, bodisi z izvajanjem končne fermentacije v zaprti posodi (tako pridobivajo prava peneča vina), bodisi z dodajanjem plina na umetni način potem, ko je steklenica že zaprta (gazirana vina). (4) Desertna vina (včasih imenovana &quot;likerna vina&quot;), ki so bogata z alkoholomin jih pridobivajo večinoma iz grozdnega mošta z veliko vsebnostjo sladkorja, od katerega se tekom vrenja le en del pretvori v alkohol. V nekaterih primerih se grozdni mošt ojači z dodajanjem alkohola ali pa koncentriranega mošta z že dodanim alkoholom. Desertna ali likerna vina med drugim vključujejo Canary, Cyprus, Lacryma Cristi, Madeira, Malaga, Marsala, Port, Malmasy, Samos in Sherry. Ta tar. številka ne vključuje: (a) pijač, katerih osnova je vino in ki spadajo v tar. št. 22.05 in (b) zdravil iz tar. št. 30.03 ali 30.04. (II) Grozdni mošt Grozdni mošt, ki ga pridobivajo s prešanjem svežega grozdja, je zelenkasto rumena motna in sladka tekočina V raztopini vsebuje mešanico sladkorjev (glukoze in levuloze), kislin (vinske, jabolčne itd.), albuminskih, mineralnih in sluzastih snovi in aromatičnih sestavin, ki dajejo vinu njegovo značilno aromo in okus (bouquet). Grozdni mošt vre sam od sebe, v kolikor tega ne preprečijo (sladkorji se pretvarjajo v alkohol). Končni proizvod tega vrenja je vino. Naravna nagnjenost grozdnega mošta k vrenju se lahko prepreči s postopkom, znanim kot &quot;presekanje&quot;. Ta lahko vrenje upočasni ali ga popolnoma zaustavi. Presekanje lahko poteka na razne načine: (1) z učinkovanjem salicilne kisline ali drugih antiseptičnih sredstev, (2) z zasičenjem grozdnega mošta z žveplovim dioksidom, (3) z dodajanjem alkohola. Tak proizvod pogosto konzumirajo brez nadaljnje predelave. Druge vrste, znane kot &quot;mistele&quot;, se uporabljajo v proizvodnji likernih vin i aperitivov itd. in (4) s hlajenjem. Poudariti je treba, da ta skupina vključuje grozdni mošt, ki je delno prevrel in neglede na to, ali je fermentacija zaustavljena, pa tudi nefermentirani grozdni mošt z dodanim alkoholom - v obeh primerih je alkohlna moč večja od 0.5 vol. %. Ta tar. številka izključuje grozdne sokove in pa grozdni mošt, nekoncentrirane ali koncentrirane in neprevrele in katerih alkoholna moč je manjša od 0.5 vol % (tar. št. 20.09). 22.05 VERMUT IN DRUGA VINA IZ SVEŽEGA GROZDJA, AROMATIZIRANA Z RASTLINAMI ALI SREDSTVI ZA AROMATIZIRANJE 2205.10 - V posodah do 2 litra 2205.90 - Drugo Ta tar. številka vključuje razne vrste pijač, ki se uporabljajo predvsem kot aperitivi ali okrepčila - toniki in ki so proizvedena iz vina iz svežega grozdja iz tar. št. 22.04 ter aromatizirana z vmešavanjem rastlinskih substanc listja, korenin, plodov itd. ali aromatičnih snovi. Ta tar. številka prav tako vključuje predhodno navedene vrste pijač, ki vsebujejo dodane vitamine in železove spojine. Ti proizvodi, katere včasih imenujejo &quot;dodatki k prehrani&quot;, imajo namen vzdrževati organizem zdrav in v dobrem počutju. Ta tar. številka ne vključuje: (a) vina, dobljena iz suhega grozdja in pripravljena z aromatičnimi rastlinami ali snovmi (tar. št. 22.06) in (b) zdravil iz tar. št. 33.03 ali 33.04. 22.06 DRUGE FERMENTIRANE PIJAČE (NPR. JABOLČNIK, HRUŠKOVEC IN MEDICA); MEŠANICE FERMENTIRANIH PIJAČ IN MEŠANICE FERMENTIRANIH PIJAČ IN BREZALKOHOLH PIJAČ, KI NISO NAVEDENE IN NE ZAJETE NA DRUGEM MESTU Ta tar. številka vključuje vse prevrete - fermentirane pijače, razen tistih iz tar. št. od 22.03 do 22.05., npr.: (1) Jabolčnik - alkoholno pijačo, ki jo pridobivajo z vrenjem - fermentacijo jabolčnega soka. (2) Hruškovec - prevrelo fermentirano pijačo, do do določene stopnje podobno jabolčniku, ki jo pridobivajo iz hruškovega soka. (3) Medico - pijačo, pripravljeno z vrenjem raztopine medu in vode (ta tar. št. vključuje &quot;hydromel vineux), t.j medico, ki vsebujo dodano belo vino, aromatične in druge snovi. (4) Vino iz suhega grozdja. (5) Vina, ki se pridobivajo z vrenjem sadnih sokov, razen soka iz svežega grozdnega soka (datljevo vino, figovo vino in vina iz jagodičevja), ali pa z vrenjem zelenjavnih sokov alkoholne moči več kot 0.5 vol %. (6) &quot;Malton&quot; - prevrelo pijačo, pripravljeno iz ekstrakta sladu in vinske vsedline. (7) Omoriko - pijačo, dobljeno iz listja ali vejic omorike ali iz esence omorike. (8) &quot;Sake&quot; ali riževo vino. (9) Palmovo vino, pripravljeno iz sokov nekaterih palm in (10) Ingverjevo pivo in pivo iz aromatičnih rastlin, pripravljeno iz sladkor ja, vode in ingverja ali aromatičnih rastlin, fermentiranih s kvasom. Vse naštete pijače so lahko naravno peneča se, ali pa na umetni način zasičena z ogljikovim dioksidom. Ta vina ostanejo uvrščena v to tar. številko tudi, kadar so ojačena z dodanim alkoholom ali pa, kadar je vsebina alkohola še ojačena z nadaljnjim vrenjem - fermentacijo. Nekatera izmed teh pijač lahko vsebujejo tudi dodane vitamine in železove spojine. Ti proizvodi, katere včasih imenujejo &quot;dodatki k prehrani&quot;, imajo namen ohranjati organizem zdrav in v dobrem počutju. To poglavje vključuje tudi mešanice nealkoholnih pijač in fermentiranih pijač ter mešanice fermentiranih pijač iz predhodnih tar. številk 22. poglavja (npr. mešanice piva in vina, mešanice limonade s pivom ali vinom), katerih alkoholna moč presega 0.5 prostorninskih procentov. Ta tar. številka pa izključuje sadne sokove (jabolčne, hruškove itd.) in druge pijače alkoholne moči manj kot 0,5 vol. % (tar. št. 20.09 ali 22.02 - odvisno od primera do primera). 22.07 NEDENATURIRAN ETANOL, Z VSEBNOSTJO ALKOHOLA 80% ALI VEČ, ETANOL IN DRUGI DENATURIRANI ALKOHOLI, S KATERO KOLI VSEBNOSTJO ALKOHOLA 2207.10 - Etanol z vsebnostjo alkohola 80 vol. % ali več, nedenaturiran 2207.20 - Etanol in drugi denaturirani alkoholi, s katero koli vsebnostjo alkohola Etanol (etilni alkohol) ni uvrščen skupaj z drugimi acikličnimi alkoholi v tar. št. 29.05, temveč je iz 29. poglavja izključen po opombi 2(b) tega poglavja. Ta tar. številka vključuje: (1) Nedenaturirani etanol alkoholne moči več kot 80 vol. %. (2) Etanol in druge alkohole, denaturirane in katerekoli moči. Etanol se pojavlja v pivu, vinu, jabolčniku in v drugih alkoholnih pijačah. Pridobivajo ga bodisi z vrenjem določenih vrst sladkorjev s pomočjo kvasa, bodisi s pomočjo drugih sredstev za fermentiranje (fermentov) in z destilacijo, ali pa ga pridobivajo na sintetični način. Etanol in drugi alkoholi, denaturirani, so alkoholi (špiriti), pomešani s snovmi, ki omogočajo, da so alkoholi nesprejemljivi za pitje - vendar na tak način, ki preprečuje tudi uporabo v industrijske namene. Sredstva, ki so v uporabi za denaturiranje alkoholov, so različna v različnih državah z različnimi zakonodajami. Med njimi najdemo lesno nafto, metanol, aceton, piridin, aromatične ogljikovodike (benzen itd.), barvila ipd. Ta tar. številka vključuje nevtralne alkohole (špirite), t.j. mešanice etanola in vode, katerih vzporedne sestavine (višji alkoholi, estri, aldehidi, kisline itd.), so prav tako prisotni v prvem destilatu, skoraj popolnoma odstranjeni s frakcijsko destilacijo. Etanol se uporablja v mnogih industrijskih vejah, npr. kot topilo, v proizvodnji kemikalij, lakov itd, nadalje za gretje, osvetljevanje in za proizvodnjo alkoholnih pijač. Ta tar. številka ne vključuje: (a) nedenaturiranega etanola alkoholne moči, manjše od 80% vol. % (tar. št. 22.08), (b) drugih alkoholov (špiritov), v kolikor niso denaturirani (tar. št. 22.08) in (c) trdna in poltrdna goriva, katerih osnova je alkohol (v prodaji pogosto kot &quot;trdni alkohol&quot; (tar. št. 36.06). 22.08 NEDENATURIRAN ETANOL Z VSEBNOSTJO Z VSEBNOSTJO ALKOHOLA MANJ KOT 80% VOL.; ŽGANJA, LIKERJI IN DUGE ALKOHOLNE PIJAČE 2208.20 - Alkoholne pijače, dobljene z destilacijo vina in iz grozdja, grozdnega drozga ali grozdnih tropin 2208.30 - Whisky 2208.40 - Rum in tafia (žganje iz sladkornega trsa) 2208.50 - Gin in brinjevec 2208.60 - Vodka 2208.70 - Likerji, krepilne pijače 2208.90 - Drugo Ta tar. št. vključuje (neglede na alkoholno moč): (A) Alkoholne pijače, katere proizvajajo z destilacijo vina, jabolčnika ali prevrelih pijač iz prevrelih žitaric ali drugih rastlinskih proizvodov, brez dodanih aromatičnih sredstev. Te pijače delno ali v celoti zadržijo vzporedne sestavine (estre, aldehide, kisline, višje alkohole itd.), ki alkoholnim pijačam dajejo njihov poseben, indikativen okus in aromo. (B) Alkoholne pijače, likerje in krepčila, ki vsebujejo dodana aromatična sredstva, ponavadi pa tudi določeno količino dodanega sladkorja. (C) Vse druge alkoholne pijače, ki ne spadajo v katerokoli predhodno tarifno številko tega poglavja. Pod pogojem, da je njihova alkoholna moč manjša od 80 vol. % , vključuje ta tar. številka tudi nedenaturirane alkohole (etilalkohol in nevtralne alkohole), za katere je (v nasprotju s tistimi, predhodno navedenimi pod (A), (B) in (C) značilna odsotnost sekundarnih sestavin, ki jim dajejo okus in aromo. Ti alkoholi ostanejo uvrščeni v to tar. številko, neglede na namen uporabe (ali so namenjeni za prehrano ljudi, ali pa za industrijsko proizvodnjo). Razen nedenaturiranih etilalkoholov alkoholne moči, manjše od 80 vol. %, vključuje ta tar. številka med drugim tudi: (1) Alkoholne pijače, katere pridobivajo z destilacijo vina iz grozdja ali grozdnih pulp (konjak, armanjak, žganje, &quot;grappa&quot; itd.). (2) Whisky in druge alkoholne pijače, dobljene z destilacijo prevrele kaše zrn žit (ječmena, ovsa, rži itd.). (3) Alkoholne pijače, dobljene z destilacijo prevrele melase iz sladkornega trsa ali soka iz sladkornega trsa (rum in tafija) in alkoholne pijače, dobljene z destilacijo melase iz sladkorne pese. (4) Alkoholne pijače, znane kot &quot;ženevski gin&quot; ali &quot;brinjevec&quot;, ki vsebujejo aromatične sestavine brinovih jagod. Tukaj so tudi alkoholne pijače, dobljene z destilacijo alkohola s plodovi ali drugimi deli rastlin (npr. &quot;aquavit&quot;). (5) Vodko, dobljeno z destilacijo prevrele kaše poljedelskih pridelkov (npr. žitaric, krompirja), ki je včasih dalje obdelana z aktiviranim ogljem ali ogljikom. (6) Alkoholne pijače, dobljene iz jabolčnika (kalvados), iz sliv (&quot;mirabella&quot;, &quot;quetch&quot;), iz češenj ali višenj (češnjevec, višnjevec) ali iz drugega sadja. (7) Arak - alkoholne pijače, dobljene iz riža ali palm. (8) Alkoholne pijače, dobljene z destilacijo prevrelega rožičevega soka. (9) Žganja in druge alkoholne pijače, dobljene z destilacijo alkohola s sadjem ali z drugimi deli rastlin ali zelišč; (10) Alkoholne pijače (znane kot likerji), kot je npr. janžev liker (iz zelenega janeža in badijana), kurasao (iz lupin gorskih pomaranč), kimov liker (aromatiziran s kimovimi in kumininimi semeni). (11) Likerje, znane kot &quot;kreme&quot; (zaradi njihove sestave in barve). Večinoma vsebujejo razmeroma malo alkohola in so zelo sladki (npr. kakavov liker, bananin, vanilijev, kavin itd.). Ta tar. številka vključuje alkoholne pijače, ki sestoje iz emulzij alkohola s proizvodi, kot so npr. jajčni rumenjak, smetana itd. (12) Ratafije - vrste likerjev, dobljene iz sadnih sokov, ki pogosto vsebujejo majhne količine dodanih aromatičnih snovi (češnjeva ratafija, iz črnega ribeza, malin, marelic itd.). (13) Alkoholne aperitive (upsint, bitterji itd.), razen tistih na osnovi vina iz svežega grozdja, ki se uvrščajo v tar. številko 22.05.. (14) Alkoholno limonado (brez zdravilnih sestavin). (15) Sadne ali zelenjavne sokove, ki vsebujejo dodani alkohol in so alkoholne moči, večje od 0.5 vol.%, razen proizvodov iz tar. št. 22.04. (16) Alkoholne pijače (včasih poimenovani &quot;dodatki k prehrani&quot;), namenjene za vzdrževanje zdravja in dobrega počutja. Lahko so npr. na osnovi rastlinskih ekstraktov, sadnih koncentratov, lecitina, kemikalij itd., vsebujejo pa dodane vitamine ali železove spojine. (17) Pijače, oblikovane tako, da imitirajo vino tako, da so k sadnemu soku in/ali vodi dodani destilirani alkoholi, sladkor, barvila aromatična sredstva ali druge sestavine, razen proizvodov iz tar. št. 22.04. Ta tar. številka pa izključuje: (a) vermut in druge aperitive na osnovi vina iz svežega grozdja (tar. št. 22.05) in (b) denaturirani etanol in druge špirite (katerekoli moči), ali nedenaturirani etanol, ki vsebuje od 80 vol % ali več etanola (tar. št. 22.07). 22.09 KIS IN NADOMESTKI KISA, DOBLJENEGA IZ OCETNE KISLINE (I) KIS Kis je kisla tekočina, katero pridobivajo z ocetno fermentacijo ob prisotnosti zraka in na stalni temperaturi med 20 stopinj C in 30 stopinj C. Predmet fermentacije so alkoholne tekočine kateregakoli izvora. Kis se lahko pridobiva tudi iz raznih vrst sladkorja in škrobnih raztopin, ki so izpostavljeni alkoholni fermentaciji. Ocetna fermentacija poteka pod učinkom vinske bakterije Mycoderma aceti ali acetobakterije. Ta tar. številka vključuje naslednje vrste kisa, ki se med seboj razlikujejo glede na njihov izvor: (1) Vinski kis, ki je svetlorumene do rdeče barve, kar je odvisno od vina, iz katerega je kis narejen. Vinski kis ima posebno aromo (bouquet) zaradi prisotnosti vinskih estrov. (2) Kis iz piva ali sladu; kis iz jabolčnika, hruškovca ali drugega fermentiranega sadja. Taki kisi so ponavadi rumenkaste barve. (3) Alkoholni kis, ki je v naravne stanju brezbarven. (4) Kis iz zrna žit, iz melase, iz hidroliziranega krompirja, laktoseruma itd. (II) NADOMESTKI KISA Nadomestki kisa se pridobivajo z razredčevanjem ocetne kisline z vodo. Pogosto jih obarvajo s karamelo in drugimi organskimi barvili (glej tudi zključitev pod (a), ki sledi). Kis in njegovi nadomestki, ki se uporabljajo za aromatiziranje ali konzerviranje živil, so lahko tudi sami aromatizirani z zelenjavo ali pa začinjeni s dodajanjem začimb. Ta tar. številka izključuje: (a) vodne raztopine, ki vsebujejo po teži 10 mas.% ali več ocetne kisline (tar. št. 29.15). Vendar pa določila in opombe 1(d) k 22. poglavju ne veljajo za raztopine, ki so aromatizirane ali obarvane kot za uporabo živil in ki ponavadi vsebujejo med 10 in 15 mas.% ocetne kisline - te ostanejo uvrščene v tej tar. številki. (b) zdravil iz tar št. 30.03 ali 30.04 in (c) toaletnega kisa (tar. št. 33.04). 23. POGLAVJE OSTANKI IN ODPADKI ŽIVILSKE INDUSTRIJE, PRIPRAVLJENA KRMA ZA ŽIVALI OPOMBA 1. Tar. št. 23.09 obsega proizvode, ki se uporabljajo kot krma za živali, ne navedene in ne zajete na drugem mestu, dobljene s predelavo rastlinskih ali živalskih materialov, tako da so izgubili bistvene značilnosti prvotnega materiala, razen rastlinskih odpadkov, rastlinskih ostankov in stranskih proizvodov take predelave. SPLOŠNA DOLOČILA To poglavje vključuje ostanke in odpadke, izvirajoče iz rastlinskih snovi, uporabljenih v živilski industriji, pa tudi nekatere proizvode živalskega porekla. V določilih v tem poglavju, ki se nanašajo na &quot;pelete&quot;, so mišljeni proizvodi, ki so aglomerirani neposredno, s postopkom kompresije ali s pomočjo veziv (melase, škrobastih smnovi itd.) v razmerju, ki ne presega 3% po teži proizvoda. 23.01 MOKA, ZDROB IN PELETI IZ MESA ALI MESNIH ODPADKOV, RIB ALI RAKOV, MEHKUŽCEV ALI DRUGIH VODNIH NEVRETENČARJEV, NEUSTREZNIH ZA HRANO LJUDI; OCVIRKI Ta tar. številka vključuje: (1) Moko in prah, neprimerna za prehrano ljudi in dobljena s predelavo celih živali (vključno perutnino. morske sesalce, ribe, rake, mehkužce ali druge vodne nevretenčarje) ali pa živalske proizvode (kot je meso in drugi klavnični proizvodi), razen kosti, rogov, oklepov itd. Ti proizvodi, ki jih je dobiti večinoma iz klavnic, plavajočih tovarn za predelavo rib, iz industrije konzerv ali iz industrije pakiranj itd., so ponavadi ogrevajo na sopari ali prešajo, ali pa jih obdelujejo s topili zaradi odstranjevanja olja in maščob. Dobljeni proizvod se še suši in sterilizira s podaljašanim ogrevanjem in se na koncu zmelje. Ta tar. številka vključuje tudi pravkar navedene proizvode v obliki pelet (glej splošno določilo komentarja k temu poglavju). Moka, prah in pelete se uporabljajo predvsem za krmo za živali, lahko pa jih uporabijo tudi v druge namene (npr. za gnojila). (2) Ocvirki - so opnasto tkivo, ki ostane po taljenju svinjske masti ali drugih živalskih maščob. Uporabljajo se predvsem za pripravo krme za živali (npr. za pripravo biskvita za pse), vendar ostanejo v tej tar. številki tudi, če so primerni za prehrano ljudi. 23.02 OTROBI IN DRUGI OSTANKI PRI PRESEJEVANJU, MLETJU ALI DRUGI OBDELAVI ŽIT IN LEGUMINOZNIH RASTLIN, NEPELETIZIRANI ALI PELETIZIRANI 2302.10 - Koruzni 2302.20 - Riževi 2302.30 - Pšenični 2302.40 - Iz drugih žit 2302.50 - Iz leguminoznih rastlin Ta tar. številka vključuje: (A) Otrobe, sneti in druge ostanke pri mletju žitnih zrn. Ta kategorija vključuje vrsto proizvodov pri mletju pšenice, rži, ječmena, ovsa, koruze, riža, sorga in ajde, ki glede vsebnosti škroba in pepela ne izpolnjujejo zahtev, opredeljenih v opombi št. 2 A) k 11. poglavju. To so predvsem: (1) Otrobi, ki sestoje iz zunanje ovojnice žitnega zrna s majhnim deležem endosperme in malo moke. (2) &quot;Sharps&quot; (ali &quot;midllings&quot;), dobljeni pri mletju žit kot stranski proizvodi pri proizvodnji moke. Pretežno sestoje iz finejšega dela ovojnic, drugih po presejevanju, ki vsebujejo malo moke. (B) Ostanke presejevanja ali drugih načinov obdelave žitnih zrn. Ostanki presejevanja v času t.i. predmletja sestoje iz: - iz manjših, brezobličnih, zlomljenih ali zdrobljenih zrn osnovnega žita, - iz semen najrazličnejših rastlin, ki so se po naključju znašle med žitnimi zrni in - delov listja in stebel, mineralov itd. . Ta tar. številka vključuje tudi: (1) ostanke in odpadke pri čiščenju silosov in ladijskih podpalubij in ki imajo skoraj enako sestavo kot zgoraj opisani ostanki, (2) Ovojnice, ki jih odstranjujejo z riževih zrn med procesom beljenja in (3) Ovojnice, ki izvirajo iz luščenja, valjanja, proizvodnje kosmičev, iz perliranja, rezanja ali grobega mletja žitnih zrn. (C) Ostanki in odpadki podobnih vrst, dobljene pri mletju ali drugih načinov obdelave rastlin - stročnic. Ta tar. številka vključuje preje navedene proizvode v obliki peletov (glej splošno določilo k temu poglavju). Zajema pa tudi cele koruzne storže, zmlete z ali brez ličkanja in ki ne izpolnjujejo kriterijev o vsebnosti škroba in pepela, predvidenih za mlinske koruzne proizvode v opombi št. 2 A) k 11. poglavju. Pleve, dobljene ob mlatvi žit se uvršča v tar. št. 12.13. Ta tar. številka ne vključuje oljnih pogač in drugih trdnih ostankov ekstrakcije rastlinskih maščob ali olja (tar. št. 23.04 do 23.06). 23.03 OSTANKI PRI PROIZVODNJI ŠKROBA IN PODOBNI OSTANKI, REZANCI SLADKORNE PESE, ODPADKI SLADKORNEGA TRSA IN DRUGI ODPADKI IZ PIVOVARN IN DESTILARN, NEPELETIZIRANI ALI PELETIZIRANI 2303.10 - Ostanki pri proizvodnji škroba in podobni ostanki 2303.20 - Rezanci sladkorne pese, odpadki sladkornega trsa in drugi odpadki pri proizvodnji sladkorja 2303.30 - Odpadki in ostanki iz pivovarn in destilarn Ta tar. številka med drugim vključuje: (A) Ostanke pri proizvodnji škroba in podobne ostanke (koruzne, riževe, krompirjeve itd.), ki sestoje pretežno iz vlaknastih in beljakovinskih snovi in ki se običajno dobavljajo v peletih ali v obliki moke, včasih pa tudi v obliki pogač. Uporabljajo se v prehrani živali ali kot gnojilo. Nekateri med temi ostanki (npr. tekočina, ki ostane po namakanju koruze) se uporabljajo v pripravi kultur za proizvodnjo antibiotokov. (B) Rezance sladkorne pese, to je ostanke, ki ostanejo po ekstrakciji sladkorja iz korena sladkorne pese. V to tar. številko se uvrščajo kot vlažni ali kot suhi; če pa so jim dodane melase ali če so drugače pripravljeni kot krma za živali, se uvrščajo v tar. št. 23.09, (C) Odpadke sladkornega trsa, to je odpadke, ki sestoje iz vlaknasttega dela sladkornega trsa in ki ostanejo po ekstrakciji soka. Uporabljajo se v industriji papirja in pri pripravi krme za živali, (D) Druge odpadne proizvode pri proizvodnji sladkorja, obsežene v tej tar. številki, ki vključujejo peno (ostanek pri bistrenju), ostanke pri filtriranju s stiskanjem itd. in (E) Tropine, vsedline in odpadke iz pivovarn in destilarn, ki vključujejo predvsem: (1) vsedline žit (ječmena, rži), ki ostajajo pri proizvodnji piva in ki sestoje iz zrn, ki ostanejo prazna potem, ko iz njih izvlečejo sladovino, (2) sladove kalčke, ločene od praženih zrn v času postopka kaljenja, (3) uporabljeni hmelj, (4) tropine, dobljene pri destilaciji alkohola iz žit, semen, krompirja itd in (5) pomije - odplake rezancev sladkorne pese (destilaciji melase iz sladkorne pese. (Vsi proizvodi ostanejo uvrščeni v to tar. številko če so vlažni, ali pa če so suhi.) Ta tar. številka vključuje tudi prej naštete proizvode v obliki pelet (glej splošno določilo k temu poglavju). Ta tar. številka ne vključuje: (a) melas, dobljenih pri ekstrakciji ali rafinaciji sladkorja (tar. št. 17.03), (b) neaktivnega, vendar uporabljenega kvasa (tar. št. 21.02), (c) surovih kalijevih soli, dobljenih z ogrevanjem in spiranjem ostankov melase iz sladkorne pese (tar. št. 26.21) in (d) celuloze iz sladkornega trsa (tar. št. 47.06). 23.04 OLJNE POGAČE IN DRUGI TRDNI OSTANKI, DOBLJENI PRI EKSTRAKCIJI OLJA IZ SOJE, NEZMLETI, ZMLETI ALI PELETIZIRANI Ta tar. številka vključuje oljne pogače in druge trdne ostanke, dobljene pri ekstrakciji sojinega olja s solventno ekstrakcijo, prešanjem ali centrifugiranjem. Ti ostanki predstavljajo bogato krmo za živali. Ti ostanki, ki se uvrščajo v to tar. številko, so lahko v obliki pogač, bolj grobe moke in pelet (glej splošno določilo k temu poglavju). Ta tar. številka izključuje: (a) oljne vsedline (tar. št. 15.22) in (b) beljakovinske koncentrate, dobljene z odstranjevanjem določenih sestavin iz razmaščene sojine moke in ki se uporabljajo v prehrambenih proizvodih (tar. št. 21.06). 23.05 OLJNE POGAČE IN DRUGI TRDNI OSTANKI, DOBLJENI PRI EKSTRAKCIJI OLJA IZ KIKIRIKIJA, NEZMLETI, ZMLETI ALI PELETIZIRANI Glej komentar k tar. številki 23.04, ki se uporablja mutatis mutandis tudi za to tar. številko. 23.06 OLJNE POGAČE IN DRUGI TRDNI OSTANKI, DOBLJENI PRI EKSTRAKCIJI RASTLINSKIH MAŠČOB ALI OLJ, RAZEN TISTIH IZ TAR. ŠTEVILK 23.04 ALI 23.05, NEZMLETI ALI ZMLETI, PELETIZIRANI 2306.10 - Iz bombaževega semena 2306.20 - Iz lanenega semena 2306.30 - Iz sončničnega semena 2306.40 - Iz semena olje repice 2306.50 - Iz kokosovega oreha 2306.60 - Iz palmovega oreha ali jedra 2306.90 - Drugo Ta tar. številka vključuje oljne pogače in druge trdne ostanke (izvzemši tistih iz tar. številk 23.04 in 23.05), ki so nastali pri ekstrakciji olja iz oljnih semen, oljnih plodov in žitnih kalčkov s pomočjo topil, v preši ali v rotacijskem stroju (centrifugi). Ta tar. številka vključuje tudi razoljene otrobe, ki so ostanek po ekstrakciji olja iz riževih otrobov. Nekatere oljne pogače in drugi trdni ostanki ( npr. iz lanenega semena, bombažnega, sezamovega, koprovega itd.) predstavljajo bogato krmo za živali, drugi (npr. iz ricinusa) pa za krmo za živali niso primerni in se uporabljajo kot gnojilo. Spet tretji pa se (kot npr pogače iz grenkih mandljev in gorčice) uporabljajo za ekstrakcijo eteričnih olj. Ostanki iz te tar. številke so lahko v obliki pogač, bolj grobe moke ali pelet (glej splošno določilo k temu poglavju). To poglavje vključuje tudi neteksturirane razmeščene moke primerne za prehrano ljudi. Ta tar. številka izključuje oljne vsedline (tar. št. 15.22). 23.07 VINSKA VSEDLINA; VINSKI KAMEN Vsedlina vina nastane kot motna vsedlina v času vrenja in dozorevanja vina. Če vsedlino prešajo s filtrsko prešo, dobijo vinsko vsedlino v trdnem stanju. Posušena vinska vsedlina je lahko v prahu ali v granulah, lahko, pa tudi v obliki nepravilnih kosov. Vinski kamen (stržen) je strjena masa, ki nastaja v vinskih sodih v času vrenja grozdnega mošta, pa tudi v sodih, v katerih hranijo vino. Pojavlja se v obliki prahu ali kosmičev in v obliki kristalnih kosov nepravilnih oblik. Po prvem izpiranju je vinski kamen v obliki sivkasto rumenih ali rdečkasto žoltih kristalov, pri čemer je barva odvisna od vina, iz katerih je vinski kamen nastal. Sprani vinski kamen se tudi uvršča v to tar. številko. Tako vinska vsedlina kot vinski kamen (vključno sprani vinski kamen) sta surovi kisli kalijevi tartarati, ki vsebujejo precej kalcijevega tartarata. Uporabljajo se kot surovina za kalijev bitartarat (neprečiščeni kisli kalijev tartarat), ki se pojavlja v obliki belih kristalov ali kot kristalni prah in je brez vonja in okusa ter na zraku stabilen. Vinska vsedlina se uporablja za pripravo krme za živali, vinski kamen pa kot sredstvo za jedkanje pri barvanju. Ta tar. številka izključuje neprečiščeni kisli kalijev tartarat (tar. št. 29.18) in kalcijev tartarat (tar. št. 29.18 ali 38.24) - odvisno od primera do primera. 23.08 RASTLINSKI MATERIALI, RASTLINSKI ODPADKI IN OSTANKI PRI PREDELAVI RASTLINSKIH MATERIALOV IN STRANSKI PROIZVODI, PELETIZIRANI ALI NEPELETIZIRANI, KI SE UPORABLJAJO KOT KRMA ZA ŽIVALI, KI NISO NAVEDENI IN NE ZAJETI NA DRUGEM MESTU 2308.10 - Hrastov želod in divji kostanj 2308.90 - Drugo Ta tar. številka vključuje rastlinske proizvode, rastlinske odpadke in ostanke ter stranske proizvode, dobljene pri industrijski predelavi rastlinskih snovi, katere namen je ekstrahiranje eno od njihovih sestavin, pod pogojem, da ti proizvodi niso zajeti v katerikoli drugi specifični tar. številki in da so vrste, ki se uporablja za živinsko krmo. Ta tar. številka med drugim vključuje: (1) hrastov želod in plod divjega kostanja, (2) koruzove kocene po odstranitvi zrn ter njen šaš, (3) vrhove repe in korenčka, (4) zelenjavne stroke (grahove, fižolove itd.), (5) sadne odpadke (lupine in koščice jabolk, hrušk itd.), drozge in pulpe sadja (od precejanja grozdja, jabolk, hrušk, agrumov itd.) - tudi, kadar se lahko uporabijo tudi za ekstrakcijo pektina, (6) otrobe, dobljene kot stranski proizvod drobljenja semena gorčice, (7) ostanke kave po proizvodnji kavnih nadomestkov (ali njihovih ekstraktov iz žitnih zrn ali iz drugih rastlinskih materialov, (8) stranske proizvode, dobljene s koncentracijo od vodnega preostanka pri proizvodnji sokov iz agrumov, včasih znane kot &quot;melasa iz agrumov&quot; in (9) ostanke pri hidrolizi koruznih storžev zaradi pridobivanja furfurola, znanega kot &quot;hidrolizirani zmleti koruzni storži&quot;). Proizvodi iz te tar. številke so lahko v obliki pelet (glej splošno določilo k temu poglavju). 23.09 PROIZVODI, KI SE UPORABLJAJO KOT HRANA ZA ŽIVALI 2309.10 - Hrana za pse in mačke, pripravljena za prodajo na drobno 2309.90 - Drugo Ta tar. številka vključuje sladkano živinsko krmo in pripravljene snovi za krmo živali, ki sestoje iz mešanic nekaj hranljivih elementov, katerih namen je: (1) da živalim zagotovijo racionalno in uravnoteženo dnevno prehrano (kompletna zmes za prehrano), (2) da se zagotovi ustrezna dnevna prehrana z dopolnjevanjem osnovne hrane, ki se pridobiva na poljih, z organskimi in anorganskimi snovmi (dopolnilna zmes za prehrano) in (3) za proizvodnjo kompletnih in dopolnilnih zmesi za živinsko krmo. Ta tar. številka vključuje vse vrste proizvodov, ki služijo za prehrano živali in ki so dobljene pri predelavi rastlinskih in živalskih materialov do vključuje, da so izgubile značilnosti prvotnih snovi (primer: v primeru proizvodov, dobljenih iz rastlinskih snovi, so taki proizvodi tisti, ki so obdelani v obsegu, da značilne celične strukture prvotne snovi pod mikroskopom ni več moč razpoznati. (I) SLADKANA ŽIVINSKA KRMA Slajena živinska krma je mešanica melase ali drugih podobnih sladil (ponavadi nad 10 mas.%) z enim ali več drugimi hranljivimi sestavinami. Uporablja se pretežno za prehrano goved, ovac, konjev in svinj. Poleg visoke hranilnosti melasa povečuje okus hranilnih snovi in tako razširja uporabo proizvodov z nizko hranilno vrednostjo, kot je npr. slama, pleva, lupinice oljnih semen in sadni odpadki, katere bi živali sicer odklanjale. Ti slajeni proizvodi se praviloma uporabljajo neposredno za prehrano živali. Vendar pa se nekateri med njimi uporabljajo za pripravo kompletnih ali dodatnih zmesi za živinsko krmo (npr. pšenični otrobi, palmine kočšice ali oljne pogače kopra itd.). (II) DRUGI PROIZVODI (PRIPRAVKI) (A) PROIZVODI (PRIPRAVKI), NAMENJENI TEMU, DA ŽIVALIM ZAGOTOVE VSE NUJNE HRANILNE ELEMENTE ZARADI ZAGOTAVLJANJA RACIONALNE IN URAVNOTEŽENE DNEVNE PREHRANE (KOMPLETNE MEŠANICE ZA KRMO). Značilnost vseh teh proizvodov (pripravkov) je, da vsebujejo hranilne elemente vsake izmed treh skupin hranilnih proizvodov, navedenih v nadaljnjem: (1) &quot;Energetsko&quot; hranilne sestavine, ki sestoje iz snovi z visoko vsebnostjo hidratov (visokokaloričnih), nadalje snovi, kot so škrob, sladkor, celuloza in masti, ki v živalskem organizmu zgorevajo in s tem zagotavljajo potrebno življenjsko energijo in za zootehnično proizvodnjo. Med take snovi štejejo npr. žitarice, polsladkorna živinska repa, slama itd. (2) Takoimenovani &quot;graditelji telesa&quot; - hranilne sestavine, bogate z beljakovinami in minerali. Za razliko od energetski hranilnih elementov te sestavine ne zgorevajo v živalskem organizmu, ampak prispevajo k oblikovanju živalskega tkiva in raznih živalskih proizvodov (npr. mleka, jajc itd.). Sestoje predvsem iz beljakovin in mineralov. Snovi, bogate z beljakovinami, ki se uporabljajo v te namene, so npr. zrnje legumiraih rastlin, pivarski odpadki, oljne pogače, mlekarski proizvodi itd. Minerali predvsem služijo za pokostnjevanje, pri perutnini pa za poapnjevanje jajčnih lupin. Taki proizvodi, ki so največ v uporabi, vsebujejo kalcij, fosfor, natrij, klor, kalij, železo itd. (3) &quot;Funkcionalne&quot; hranilne sestavine, ki zagotavljajo asimilacijo ogljikovih hidratov, beljakovin in mineralov. Med njimi najdemo vitamine, mikroelemente in antibiotike. V pomanjkanju teh hranilnih sestavin ponavadi prihaja do zdravstvenih motenj. Predhodne tri skupine hranilnih sestavin v celoti izpolnjujejo prehrambene zahteve živali. Njih mešanje in razmerja so odvisna od proizvodne kategorije živali. (B) PROIZVODI (PRIPRAVKI) ZA DODAJANJE (URAVNOTEŽANJE) ŽIVINSKE KRME, KI SE PROIZVAJA NA KMETIJAH (DODATKI ŽIVINSKI KRMI) Živinska krma, ki se pridobiva na kmetijah, vsebuje ponavadi precej malo beljakovin, mineralov in vitaminov. Iznašli so pripravke, ki te pomanjkljivosti kompenzirajo tako, da zagotavljajo dobro uravnoteženo prehrano živali, ki vsebuje beljakovine, minerale in vitamine kot tudi dodatke hrani za energijo (ogljikovi hidrati), ki služijo kot &quot;nosilci&quot; drugih sestavin mešanic. Čeprav imajo ti pripravki kvalitativno približno enako sestavo kot tisti, opisani pod (A), se razlikujejo po razmeroma veliki vsebnosti ene od hranilnih sestavin. Ta skupina vključuje: (1) Topna hraniva rib ali morskih sesalcev v obliki tekočih ali viskoznih raztopin, v pastozni ali suhi obliki, dobljeni s koncentriranjem in stabiliziranjem odpadnih vod (ki vsebujejo nekatere vodotopne elemente, kot so proteini, vitamin B, soli itd.) in ki izvirajo iz proizvodnje moke ali olja rib in morskih sesalcev. (2) Beljakovinske koncentrate celih zelenih listov in frakcionirani koncentrati beljakovin zelenih listov, dobljeni s toplotno obdelavo soka detelje (lucerne). (C) PROIZVODI (PRIPRAVKI) ZA PRIPRAVO KOMPLETNE HRANE ALI DODATNE HRANE, OPISANE V PREDHODNIH ODSTAVKIH POD (A) IN (B) Ti proizvodi (pripravki) so v trgovinah znani kot &quot;premiksi&quot;. So večinoma sestavljene mešanice, ki sestoje iz večjega števila snovi (včasih jih imenujejo &quot;aditivi&quot;), katerih sestava in razmerja variirata v odvisnosti od proizvodnje določene kategorije domačih živali. Obstajajo tri vrste teh proizvodov: (1) Proizvodi, ki izboljšujejo prebavo in omogočajo pogostejšo uporabo hrane pri živalih in varujejo njihovo zdravje: vitamini in provitamini, aminokisline, antibiotiki, kokcidiastatiki, oligoelementi, emulgatorji, aromatične snovi in sredstva za povečanje teka itd. (2) Proizvodi, namenjeni zagotavljanju konzerviranja hranilnih snovi (še posebno mastnih komponent), dokler jih živali ne porabijo: stabilizatorji, antioksidanti itd. (3) Proizvodi, ki služijo kot nosilci in ki lahko sestoje iz ene ali večih organskih hraniv (moka, fino ali groba, iz manioke ali soje, zdrob, kvas, razni ostanki prehrambene industrije itd.) ali pa iz anorganski snovi (npr. magnezit, kreda, kaolin, sol, fosfati itd.). Koncentracija snovi, navedenih v predhodnih odstavkih pod (1) in pa snovi-nosilcev se odreja tako, da zagotavlja homogeno disperzijo in mešanje teh snovi v sestavljeni hrani, kateri se ti pripravki dodajajo. Pod pogojem, da gre za vrste, ki se uporabljajo pri krmljenju živali, vključuje ta tar. številka naslednje proizvode: (a) Pripravke, ki sestoje iz nekaj mineralnih snovi. (b) Pripravke, ki sestoje iz ene aktivne substance vrst, navedenih v predhodnih odstavkih pod (1) z nosilcem (primer: proizvodi iz procesa pridobivanja antibiotikov, dobljene z enostavnim sušenjem celotne mase iz posode za fermentacijo, še posebno micelija, medija oz. podlage kulture in antibiotika). Nova dobljena substanca, ki je lahko standardizirana ali ne, z dodanimi organskih ali anorganskih snovi, vsebuje antibiotik ponavadi v deležu med 8% in 16%, uporablja pa se kot osnovni material, še posebno pri pripravi premiksa. Vendar pa preparatov iz te skupine ne gre enačiti s preparati za veterinarsko uporabo. Slednji so ponavadi razpoznavni po zdravilnosti in mnogo večji vsebnosti oz. koncentraciji aktivne snovi in so pogosto pripravljeni na razne načine. Ta tar. številka vključuje: (1) Proizvode (pripravke za mačke, pse itd., ki sestoje iz mešanice mesa in drugih klavničnih proizvodov, kot tudi iz drugih sestavin in so pakirani v neprodušne pospde, ki vsebujejo približno količino hrane za en obrok. (2) Biskvite za pse in druge živali, ponavadi iz moke, škroba ali žitnih proizvodov, pomešanih z ocvirki in mesno moko. (3) Osladkane proizvode (pripravke), ki vsebujejo kakav ali ne in ki so namenjeni izključno za hrano za pse in druge živali. (4) Proizvode za ptičjo prehrano (npr. pripravki, ki sestoje iz prosa, semen za ptice, oluščenega ovsa in lanenega semena, ki se uporabljajo kot glavna in kompletna hrana za ptice) ali pa proizvode za prehrano rib. Proizvodi in pripravki za krmo živali iz te tar. številke so pogosto pripravljeni v obliki pelet (glej splošno določilo k temu poglavju). Ta tar. številka ne vključuje: (a) pelet, pripravljenih iz ene same snovi ali iz mešanice nekaj snovi, ki se kot taki uvrščajo v posebno tar. številko - tudi, če jim je dodano vezivo (melasa, škrobne snovi itd.) do 3 mas.% (tar. št. 07.14, 12.14, 23.01 itd.), (b) navadne mešanice žit (10. poglavje), moke ali mok iz leguminoznih rastlin (11. poglavje), (c) pripravke, ki se na podlagi ocene in če ustrezajo indikacijam, navedenim na embalaži,lahko uporabljajo tako za hrano za živali kot za prehrano ljudi (tar. št. 19.01, 21.06 itd.). Ocenjevanje se osredotoča na izvor, čistost in proporcionalnost sestavin in izpolnjevanje higienskih zahtev. (d) rastlinske odpadke, ostanke in stranske proizvode iz tar. št. 23.08, (e) vitamine, kemično določene ali nedoločene, med seboj pomešane ali ne. Nadalje ta tar. številka ne vključuje vitaminov, ne glede na to, ali so pripravljeni v kateremkoli topilu ali stabilizirani z dodatkom antioksidantov ali sredstvu proti strjevanju s pomočjo adsorbcije na podlago ali s pomočjo nanosa zaščitne prevkele, kot je npr. želatina, vosek, maščobe itd., vendar pod pogojem, da takšni dodatki, podlage ali prevleke ne presegajo količin, potrebnih za transport, in pod pogojem, da takšni dodatki, podlage ali prevleke ne spreminjajo značaja vitaminov ter ne omogočajo njihovo uporabo za specifične namene. (tar. št. 29.36). (f) proizvode iz 29. poglavja, (g) zdravila iz tar. št. 30.03 in 30.04, (h) beljakovinske snovi iz 35. poglavja in (i) vmesne proizvode pri procesu pridobivanja antibiotikov, dobljene s filtriranjem in prvostopenjsko ekstrakcijo, pa tudi ostanke iz tega procesa z vsebnostjo antibiotikov, ki ponavadi ne presega 70% (tar. št. 38.24). 24. POGLAVJE TOBAK IN TOBAČNI NADOMESTKI OPOMBA V to poglavje ne spadajo zdravilne cigarete (30. poglavje). SPLOŠNA DOLOČILA Tobak pridobivajo iz raznih kultiviranih vrst rastlin rodu Nicotiana iz družine Solanaceae. Velikost in oblika listov se razlikuje od vrste do vrste. Način trgatve in postopek sušenja sta odvisna od vrste ali tipa tobaka. Rastlino lahko odrežejo celo, ko je povprečno zrela (rezanje stebel), ali pa liste poberejo posebej, glede na njihovo zrelost. Tako lahko tobak sušijo kot cele rastline (na steblu) ali kot posamezne liste. Obstajajo razni načini sušenja: sušenje na soncu (na odprtem), zračno sušenje (v zaprtih lopah ali hangarjih s prostim kroženjem zraka), v sušilnicah s kroženjem toplega zraka in sušenje s pomočjo ognja (ob odprtem ognju). Pred pakiranjem za odpremo so suhi listi obdelani v postopku, katerega namen je zagotoviti hranjenje listov. To lahko dosežejo s pomočjo nadzorovane naravne fermentacije (Java, Sumatra, Havana, Brazilija, Bližnji Vzhod itd.), lahko pa tudi z ponovnim umetnim sušenjem. Ta postopek in sušenje vplivata na vonj in aromo tobaka, ki spontano dozoreva še potem, ko je že pakiran. Tako obdelan tobak se pakira v svežnje, bale raznih oblik, v tobačne kontejnerje v obliki zaboja, v sode ali v košare. Ko je tako pakiran, so njegovi listi poravnani eden z drugim (Bližnji vzhod), povezani v svežnje (nekaj listov je povezano s trakom ali tobačnim listom), ali pa so enostavno položeni kot posamezni listi. Da bi se bolje ohranili, so vselej zelo zbiti. V nekaterih primerih se, kot dopolnilo fermentaciji ali namesto nje, dodajajo dišave in substance za vlaženje, da bi se izboljšala aroma in/ali hranjenje tobačnih listov. To poglavje vključuje ne le surovi in predelani tobak, temveč tudi predelane nadomestke tobaka, ki tobaka ne vsebujejo. 24.01 TOBAK, SUROV ALI NEPREDELAN, TOBAČNI ODPADKI 2401.10 - Tobak, neotrebljen 2401.20 - Tobak, deloma ali popolnoma otrebljen 2401.30 - Tobačni odpadki Ta tar. številka vključuje: (1) Nepredelani (surovi) tobaka v obliki cele rastline ali lista v naravnem stanju ali kot suho ali fermentirano listje, celo ali otrebljeno, spodrezan ali ne, lomljen ali rezan (vključno kose, narezane v določene oblike, vendar ne kot tobak, pripravljen za kajenje). Ta tar. številka vključuje tudi tobakove liste, mešane, otrebljene in v tekočinski omaki ustrezne sestave, katere namen je preprečiti plesnenje in sušenje, kot tudi ohranjanje vonja. (2) Tobakove odpadke, ki nastajajo pri rokovanju s tobakovimi listi, ali pa ob predelavi tobačnih izdelkov (peclji, stebla, rebra na listju, drobiž, prah itd.). 24.02 CIGARE IN CIGARILOSI, KI VSEBUJEJO TOBAK IN TOBAKOVI NADOMESTKI 2402.10 - Cigare in cigarilosi, ki vsebujejo tobak 2402.20 - Cigarete, ki vsebujejo tobak 2402.90 - Drugo Ta tar. številka je omejena na cigare (v ovoju ali brez njega), cigarilose in cigarete iz tobaka ali tobakovih nadomestkov. Drugi tobak za kajenje, z ali brez vsebovanih nadomestkov tobaka v kateremkoli razmerju, je iz te tar. številke izključen (tar. št. 24.03). Ta tar. številka vključuje: (1) Cigare in cigarilose, ki vsebujejo tobak. Ti proizvodi so lahko v celoti iz tobaka, ali pa iz mešanice tobaka in njegovih nadomestkov, neglede na razmerje med njimi. (2) Cigarete, ki vsebujejo tobak. Razen cigaret, ki vsebujejo samo tobak, vključuje ta tar. številka tudi cigarete, izdelane iz mešanice tobaka in njegovih nadomestkov, neglede na razmerje med njimi. (3) Cigare, cigarilose in cigarete iz tobakovih nadomestkov, npr. &quot;cigarete&quot;, izdelane na osnovi posebne obdelave listov ene izmed vrst tobaka, ki pa ne vsebujejo tobaka niti nikotina. Ta tar. številka ne vključuje zdravilnih cigaret (30. poglavje). Vendar pa ostanejo uvrščene v tej tar. številki cigarete, ki vsebujejo posebej pripravljene proizvode za odvajanje od kajenja, vendar nimajo zdravilnih lastnosti. 24.03 DRUG PREDELAN TOBAK IN TOBAČNI NADOMESTKI; HOMOGENIZIRAN ALI REKONSTITUIRANI TOBAK; TOBAKOVI EKSTRAKTI IN SOKOVI 2403.10 - Tobak za kajenje z dodatkom tobakovega nadomestka v kakršnemkoli razmerju ali brez njega - Drugo 2403.91 - - homogeniziran ali rekonstituirani tobak (folija) 2403.99 - - drugo Ta tar. številka vključuje: (1) Tobak za kajenje, ki vsebuje tobakove nadomestke v kateremkoli razmerju ali brez vsebnosti tobakovih nadomestkov, npr. predelani tobak za pipo ali za proizvodnjo cigater. (2) Tobak za žvečenje, ponavadi močno fermentiran in v tekočinski omaki. (3) Tobak za njuhanje (njuhanec), ki je bolja ali manj aromatiziran (odišavljen). (4) Prešani tobak ali tobak v tekočinski omaki za izdelavo njuhanca. (5) Predelani tobakovi nadomestki, npr. mešanice brez tobaka. Vendar pa so izključeni proizvodi, kot je npr. kanabis (indijska konoplja) (tar. št. 21.11). (6) &quot;Homogenizirani&quot; ali &quot;rekonstituirani&quot; tobak, dobljen z aglomeracijo fino iztisnjenega tobakovega listja, tobakovih odpadkov ali prahu - bodisi na podlagi, bodisi ne (npr. list celuloze iz tobakovih stebel in pecljev). Homogenizirani ali rekonstruirani tobak je ponavadi pripravljen v obliki pravokotnih listov ali trakov. Lahko ga uporabljajo v obliki listov - filije (za zvijanje) ali pa za rezanje ali sekljanje za notranjost cigar ali cigaret. (7) Tobakove eksrakte in esence - to so tekočine, ekstrahirane s stiskanjem vlažnih listov, ali pa pripravljene s kuhanjem tobakovih odpadkov v vodi. Uporabljajo se predvsem v proizvodnji insekticidov in paraziticidov. Ta tar. številka ne vključuje: (a) nikotina (alkaloida, ekstrahiranega iz tobaka - tar. št. 29.39) in (b) insekticidov iz tar. še. 38.08. ODDELEK V MINERALNI PROIZVODI 25. POGLAVJE SOL; ŽVEPLO; ZEMLJINE IN KAMEN; SADRA, APNO IN CEMENT OPOMBE 1. Če iz poimenovanja tarifne številke ali 4. opombe k temu poglavju ne izhaja kaj drugega, obsegajo tar. številke tega poglavja samo proizvode, ki so v surovem stanju ali so oprani (tudi, če so oprani s kemičnimi snovmi, ki odstranjujejo nečistoče, ne da bi se spremenila struktura proizvoda), zmleti v prah, drobljeni, rešetani, presejani, koncentrirani s flotacijo, magnetno separacijo ali z drugim mehaničnim ali fizikalnim postopkom (razen s kristalizacijo), vendar ne obsegajo proizvodov, ki so praženi, kalcinirani, dobljeni z mešanjem ali naprej obdelani po postopkih, ki niso navedeni v ustrezni tar. številki. Proizvodom iz tega poglavja smejo biti dodana sredstva zoper prašenje, če zaradi takega dodajanja proizvodom ne zožimo namena uporabe. 2. V to poglavje ne spadajo: (a) sublimirano, usedlinsko in koloidno žveplo (tar. št. 28.02); (b) zemeljske barve, ki vsebujejo po masi 70% ali več vezanega železa, preračunanega kot Fe2O3 (tar. št. 28.21); (c) zdravila in drugi proizvodi iz 30. poglavja; (d) parfumerijski, kozmetični in toaletni proizvodi (33. poglavje); (e) kocke, plošče in robniki (tar. št. 68.01); kocke za mozaike in podobno (tar. št. 68.02); plošče za pokrivanje in oblaganje stavb (tar. št. 68.03); (f) dragi in poldragi kamni (tar. št. 71.02 ali 71.03); (g) kultivirani kristali natrijevega klorida ali magnezijevega oksida (razen optičnih elementov), ki tehtajo vsak zase 2,5 g ali več, iz tar. št. 38.24; optični elementi iz natrijevega klorida ali magnezijevega oksida (tar. št. 90.01); (h) biljardna kreda (tar. št. 95.04); (ij) pisalna ali risalna kreda ali krojaška kreda (tar. št. 96.09). 3. Proizvod, ki se lahko uvrsti v tar. št. 25.17, pa tudi katero koli drugo tarifno številko tega poglavja, se uvršča v tar. št. 25.17. 4. Tar. št. 25.30 obsega med drugim tudi: vermikulit, perlit in klorite, neekspandirane; zemeljske barve, pečene ali nepečene ali med seboj pomešane; naravne sljudne železove okside; morsko peno (v poliranih ali nepoliranih kosih); jantar; aglomerirano morsko peno in aglomerirani jantar, v ploščah, palicah, paličicah in podobnih oblikah, neobdelanih po oblikovanju; gagat; stroncianit (kalciniran ali nekalciniran), razen stroncijevega oksida; odlomke in odpadke lončarskih izdelkov. SPLOŠNA DOLOČILA Kot je predvideno v opombi št. 1, vključuje to poglavje predvsem mineralne proizvode samo v surovem stanju ali oprane (vključno pranje s kemičnimi sredstvi z namenom odstraniti nesnage in pod pogojem, da se s tem ne spremeni struktura proizvode), lomljene, zmlete, v prahu, sprane, presejane, rešetane ali koncentrirane s flotaciji, izločene z magnetno separacijo ali drugim mehanskimi ali fizikalnimi postopki (izvzemši kristalizacijo). Proizvodi iz tega poglavja so lahko toplotno obdelani zaradi odstranitve prahu in nečistoč ali zaradi drugih namenov, vendar pod pogojem, da toplotna obdelava ne spremeni njihove kemične ali kristalne zgradbe. Vendar pa niso dovoljene druge vrste toplotne obdelave, kot npr. praženje, taljenje ali kalcinacija, če tega izrecno ne dovoljuje besedilo tarifne številke. Tako je npr. dovoljena toplotna obdelava, ki povzroča spremembe kemične ali kristalne zgradbe, pri proizvodih iz tar. št. 25.13 in 25.17, ker se besedili tarifnih številk izrecno nanašata na toplotno obdelavo. Proizvodi iz tega poglavja lahko vsebujejo dodana sredstva zoper prah, vendar pod pogojem, da ostaja namembnost proizvodov splošnega značaja. Minerali, obdelani drugače (npr. prečiščeni z rekristalizacijo, dobljeni z mešanjem mineralov, ki se uvrščajo v iste ali različne tar. številke tega poglavja, izdelani z oblikovanjem v gotove predmete), se ponavadi uvrščajo v poznejša, t.j. naslednja poglavja (npr. v 28. ali 68. poglavje). Vendar se v nekaterih primerih tar. številke nanašajo: (1) Na blago, ki mora po svoji naravi biti izpostavljena procesom, nepredvidenim v opombi št. 1 k temu poglavju. Taki primeri so npr. čisti natrijev klorid (tar. št. 25.01), nekatere oblike rafiniranega žvepla (tar. št. 25.03), šamotne zemljine (tar. št. 25.08), sadra (tar. št. 25.20), negašeno apno (tar. št. 25.22) in hidravlični cement (tar. št. 25.23). (2) Ali pa naštevajo pogoje in postopke, ki so dopustni razen tistih, ki so dopuščeni predvsem z opombo št. 1 k temu poglavju. Naprimer viterit (tar. št. 25.11), silikatna fosilna moka in podobne silikatne fosilne zemlje (tar. št. 25.12) in dolomit (tar. št. 25.18) so lahko segrevani z elektriko ali kalcinirani, sinterirani ali kavstično žgani. V primeru sinteriranega magnezijevega oksida, so lahko drugi oksidi (npr. železov in kromov oksid) dodani le zaradi lažjega sintranja. Podobno so lahko materiali, ki spadajo v tar. številke 25.06, 25.14, 25.15, 25.18, 25.08 in 25.26, le grobo obtesani, rezani z žago ali drugače v bloke in plošče pravokotnih oblik (vključno kvadrat). Proizvod, ki bi se lahko uvrstil v tar. št. 25.17 in v katerokoli drugo tar. številko tega poglavja, se bo uvrstil v tar. št. 25.17. To poglavje izključuje drage in poldrage kamne iz 71. poglavja. 25.01 SOL (VKLJUČNO JEDILNA SOL IN DENATURIRANA SOL) IN ČISTI NATRIJEV KLORID, V VODNI RAZTOPINI ALI NE, Z DODATKOM SNOVI PROTI SKEPLJANJU ALI ZA SIPKOST ALI NE; MORSKA VODA Ta tar. številka se nanaša na natrijev klorid, ponavadi znan kot sol. Sol se uporablja v kulinariki (kuhinjska sol, jedilna sol), vendar pa je uporabna tudi v mnoge druge namene in, če je to potrebno, jo lahko denaturirajo in s tem postane sol neprimerna za prehrano ljudi. Ta tar. številka vključuje: (A) Sol, dobljena iz podzemnih slojev: - z navadnim rudarjenjem (kamena sol) ali - s rudarskim topljenjem (voda se pod pritiskom vbrizgava v plasti soli in se vrača na površino kot zasičena slana voda). (B) Sol, dobljena z izparevanjem: - solinska sol (morska sol), dobljena z izparevanjem morske vode na soncu - z rafinacijo soli, dobljene z izparevanjem zasičene slane vode. (C) Morsko vodo, slano vodo in druge slane raztopine. Ta tar. številka vključuje tudi: (1) sol (npr. jedilno sol), ki je neznatno jodirana, fosfatizirana itd. ali obdelana z namenom, da ostane suha, (2) sol, kateri so dodana sredstva proti grudenju ali sredstva za izboljšanje sipkosti (fluidnosti), (3) sol, denaturirana s katerimkoli postopkom in (4) preostali natrijev klorid, posebno natrijev klorid, ki ostane po kemičnih postopkih (npr. po elektrolizi), ali pa dobljen kot stranski proizvod pri obdelavi nekaterih rud. Ta tar. številka ne vključuje: (a) začimb z dodano soljo, kot je npr. sol z dodano zeleno (tar. št. 21.03), dietne soli (zmes kalijevega in natrijevega klorida) (tar. št. 38.24), (b) raztopin natrijevega klorida, vključno morsko vodo v ampulah ali drugače pripravljenih kot zdravila (30. poglavje), (c) kultiviranih kristalov natrijevega klorida posamične teže 2,5g ali več (razen optičnih elementov) (tar. št. 38.24), (d) optičnih elementov iz natrijevega klorida (tar. št. 90.01) in 25.02 ŽELEZOVI PIRITI, NEPRAŽENI V to tar. številko so razvrščeni vsi nežgani železovi piriti (kršci), vključno nežgane bakrenoželezove pirite. Piriti sestoje predvsem iz železovega sulfida. So sivi ali rumenkasti in metalnega odseva, ko pridejo iz rudne žile. V obliki prahu so sivkaste barve. Nežgani piriti se uporabljajo za ekstrakcijo žvepla, čeprav lahko nekateri bakreni piriti dobro služijo za pridobivanje bakra kot vzporednega proizvoda. Ta tar. številka izključuje vse pražene pirite (tar. št. 26.01). Prav tako izključuje še: (a) halkopirit (mešani pirit bakra in železa) (tar. št.26.03) in (b) markazit (poldrag kamen) (tar. št. 71.03). 25.03 ŽVEPLO VSEH VRST, RAZEN SUBLIMIRANEGA, USEDLINSKEGA IN KOLOIDNEGA ŽVEPLA 2503.10 - Žveplo, surovo ali neprečiščeno prečiščeno 2503.90 - Druga Ta tar. številka vključuje: (1) Surovo mineralno žveplo, ki se pojavlja prosto, pa tudi nekoncentrirano z mehanskim postopkom, da bi odstranili del kamene snovi. (2) Neprečiščeno žveplo, dobljeno s topljenjem mineralnga žvepla. Ta postopek se lahko izvaja v žveplenih pečeh (Calcaroni), v Gill pečeh itd., ali pa ga je mogoče dobiti iz samih podzemnih skladov z dovajanjem pregrete pare po ceveh v eksploatacijske vrtine (Freschov postopek). (3) Prečiščeno žveplo, ki se pridobiva s praženjem pirita ali s predelavo drugih žveplonosnih mineralov. (4) Neprečiščeno žveplo, katerega pridobivajo s prečiščevanjem plina kamenega olja, s prečiščevanjem plinov iz žveplenih peči, iz kislih - žveplovitih naravnih plinov in pa ob prečiščevanju surovih mineralnih olj, ki vsebujejo žveplo. Tako dobljeno žveplo včasih imenujejo &quot;prečiščeno žveplo&quot; ali &quot;usedlinsko žveplo&quot; in ga ne gre enačiti z sedimentiranim žveplom, ki je definirano v komentarju k tar. št. 28.02. Neprečiščena žvepla iz zadnjih treh točk so včasih precej čista. To velja še posebej za žveplo, dobljeno po Freschevemu postopki. To žveplo vsebuje tako majhen del nesnag, da se v praksi skoraj nikoli ne prečiščuje. Ponavadi se dobavlja v kosih ali v prahu. (5) Rafinirano ali prečiščeno žveplo, ki se pridobiva s hitro destilacijo surovega (neprečiščenega) žvepla in kondenzacijo v tekočem stanju. tako dobljeno žveplo se lahko oblikuje npr. v palčice ali pogače, po utrjevan ju pa ga je možno drobiti. (6) Zmleto žveplo (nečisto ali prečiščeno) je v obliki finega prahu, doblje nega z mletjem in nato s sejanjem (ali z mehanskim sejanjem ali s plinskim vsesavanjem). Ti proizvodi so znani kot &quot;presejano žveplo&quot;, &quot;vetreno žveplo ali &quot;atomizirano žveplo&quot; itd, pač glede na postopek, ki je bil uporabljen. (7) Žveplo, dobljeno s hitrim ohlajevanjem žveplenih par, brez vmesnega prehoda v tekoče stanje. To žveplo je netopno, zlasti v ogljikovem disulfidu. Različne vrste žvepel, ki se uvrščajo v to tar. številko, se uporabljajo v kemični industriji (izdelava številnih žveplenih spojin, žveplenih barv itd.), nadalje za vulkanizacijo kavčuka, kot fungicidi v vinogradništvu, pri proizvodnji vžigalic, žveplenih vžigalnikov in za pripravo žveplovega dioksida v industriji beljenja. Ta tar. številka izključuje sublimirano žveplo, usedlinsko žveplo in koloidno žveplo (tar. št. 28.02). Žveplo, pripravljeno v oblike za pakiranja za drobno prodajo kot npr. fungicidi, spada v tar. št. 38.08. 25.04 GRAFIT, NARAVNI: 2504.10 - V prahu ali luskah 2504.90 - Drugi Naravni grafit (sicer znan kot grafit ali črni svinec) je vrsta ogljika, katerega odlikuje sijaj in pa lastnost, da na papirju pušča sled, zaradi česar se uporablja kot svinčnik za pisanje). Njegova specifična teža variira glede na stopnjo čistote, med 1.9 in 2.26; vsebnost ogljika, ki se giblje med 90% in 96% (najčistejši grafit) in 40% do 80% (grafiti slabše kvalitete). Naravni grafiti ostanejo uvrščeni v to tar. številko tudi, če so obdelani s toploto zgolj zaradi odstranjevanja nečistot. Neodvisno od uporabnosti za svinčnike, so naravni grafiti uporabni tudi za poliranje, za izdelavo grafitnih loncev in drugih ognjevarnih predmetov, elektrod za peči in drugih električnih delov. Ta tar. številka izključuje umetni grafit (ki je naravnemu podoben, vendar je večje stopnje čistote in manjše specifične teže), nadalje koloidni in polkoloidni grafit in pripravke na osnovi grafita v obliki paste, blokov, plošč ter druge polproizvode (tar. št. 38.01). Ta tar. številka izključuje še predmete iz naravnega grafita (ponavadi tar. št. 68.15, 69.02, 69.03 ali 85.45),. 25.05 PESEK, NARAVNI, VSEH VRST, BARVAN ALI NEBARVAN, RAZEN KOVINONOSNEGA PESKA IZ 26. POGLAVJA 2505.10 - Silikatni in kremenov pesek 2505.90 - Drug Z izjemo kovinonosnega peska, iz katerega je mogoča komercialna ekstrakcija kovin (26. poglavje), vključuje ta tar. številka vse vrste peska iz morja, jezer, rek in rudnikov peska (t.j. pesek v obliki bolj ali manj finih delcev, ki nastajajo pri naravnem razpadanju mineralov), vendar pa izključuje pesek in prah, ki ju pridobivajo na umetne načine, npr. z drobljenjem (ti se uvrščajo v tar. št. 25.17 ali v tar. št., ki se nanaša na kamnine). Ta tar. številka med drugim vključuje: (1) kremenčev pesek (kvarc), ki se uporablja v gradbeništvu, v industriji stekla, za čiščenje materialov itd., (2) glineni pesek, vključno kaolinski pesek, ki se uporablja predvsem za izdelavo livarskih kalupov in ognjeovarih proizvodov in (3) feldspatski pesek, ki se uporablja v keramični industriji. Naravni pesek ostaja v tej tar. številki tudi, če je obdelan s toploto zgolj zaradi odstranjevanja nečistot. Na drugi strani pa ta tar. številka ne vključuje zlatonosnega in platinonosnega peska, cirkonijevega peska, ilmenitovega peska in niti montacitovega peska, ki spada v vrsto torijevih rud; vsi ti peski se uvrščajo v 26. poglavje. Ta tar. številka ne vključuje bitumenoznega ali &quot;asfaltnega&quot; peska (tar. št. 27.14). 25.06 KREMEN (RAZEN NARAVNEGA PESKA); KVARCIT, VKLJUČNOGROBO KLESAN ALI RAZŽAGAN ALI KAKO DRUGAČE RAZREZAN V PRAVOKOTNE (VKLJUČNO KVADRATNE) BLOKE ALI PLOŠČE 2506.10 - Kremen - Kvarcit (kremenec): 2506.21 - - surov ali grobo klesan 2506.29 - - drug Kremen se pojavlja v obliki kristalov kot vrsta silicijevega dioksida. V to tar. številko spada le, v kolikor izpolnjuje naslednja dva pogoja: (a) Biti mora v naravnem stanju in ni smel biti izpostavljen kateremukoli procesu izven dovoljenega v opombi št. 1 k temu poglavju. V te namene je toplotni proces namenjen le, da bi olajšal lomljenje in kot tak šteje za proces, dovoljen z opombo št. 1 k temu poglavju. (b) Ne sme biti vrste ali kvalitete, primerne za izdelavo dragega kamenja (npr. kristalna kamnina in dimljeni kremen, ametist in rožnati kremen). Tak kremen je iz te tar. številke izključen (tar. št. 71.03) tudi, če je namenjen za uporabo v tehnične namene (npr. kot piezoelektrični kremen ali za izdelavo delov orodja). Kvarcit je zelo trd in kompakten kamen, ki sestoji iz zrnc kvarca, aglomeriranih s silicijevim vezivom. Kvarcit spada v to tar. številko, če je v surovem stanju ali če ni bil obdalean v kateremkoli procesu izven dovoljenega v opombi št. 1. k temu poglavju, ali pa če je grobo tesan, rezan z žago ali kako drugače v oblike blokov, tabel ali plošč pravokotnih oblik. Omeniti pa je treba, da je iz te tar. številke izključen kvarcit v oblikah, ki so še komaj razpoznavni kot kocke za tlake, robniki, plošče za pločnike je izključen (tar. št. 68.01) - tudi, če je zgolj oblikovan in obdelan, kot je navedeno v besedilu poimenovanja te tar. številke. Ta tar. številka izključuje: (a) naravni kremenčev pesek (tar. št. 25.05), (b) kremen in druge proizvode iz tar. št. 25.17 in (c) optične elemente iz kvarca (tar. št. 90.01). 25.07 KAOLIN IN DRUGE KAOLINSKE GLINE, ŽGANE ALI NEŽGANE Ta tar. številka vključuje kaolin in druge kaolinske gline, katere glavne sestavine so kaolinski minerali, kot so: kaolinit, dikit, nakrit, anauksit in halojzit. Te gline ostanejo uvrščene v to tar. številko tudi, če so žgane oz. kalcinirane. Kaolin, znan tudi kot porcelanska glina (China clay), je visoko kvaliteten, je bela ali skoraj bela glina, ki se uporablja v industriji porcelana in papirja. Peskonosni kaolini so iz te tar. številke izključeni (tar. št. 25.05). 25.08 DRUGE GLINE (RAZEN EKSPANDIRANIH GLIN IZ TAR. ŠTEVILKE 68.06), ANDALUZIT, KIJANIT IN SILIMANIT, ŽGANI ALI NEŽGANI; MULIT; ŠAMOTNE IN DINAS ZEMLJE 2508.10 - Bentonit 2508.20 - Zemljine za razbarvanje in Fullerjeva zemlja 2508.30 - Ognjevarna glina 2508.40 - Druge gline 2508.50 - Andaluzit, kianit in silimanit 2508.60 - Mulit 2508.70 - Šamotne in dinas zemljine Ta tar. številka vključuje vse naravne glinaste snovi (razen kaolina in drugih kaolinskih glin iz tar. št. 25.07), ki sestoje iz zemljin ali kamnin sedimentnega porekla na osnovi aluminijevih silikatov. Značilne lastnosti teh proizvodov so plastičnost, upogljivost, sposobnost otrjevanja pri peki in odpornost proti toploti. Zaradi teh lastnosti se gline uporabljajo kot surovina v keramični industriji (opeka, strešniki, porcelanska keramika, lončarski izdelki, ognjeodporna opeka in drugo ognjeodporno blago). Navadna glina se uporablja tudi za izboljšavo zemljišč. Ti proizvodi ostanejo uvrščeni v tej tar. številki tudi, če so bili segreti zaradi odstranjevanja vlage z namenom, pridobiti glino za absorbcijo in tudi, če so bili kalcinirani. Razen navadnih glina spadajo v to tar. številko še naslednji specialni proizvodi: (1) Bentonit - glina, ki nastane iz vulkanskega pepela. Njena uporabnost je široka kot sestavina peska za kalupe, kot sredstvo za filtriranje in razbarvanje pri rafinaciji olja ter za razmaščevanje tekstila, nastil za domače živali. (2) Fullerjeva zemljina - naravna zemljina z veliko sposobnostjo absorbcije, ki je pretežno iz atapulgita. Uporablja se za razbarvanje olj, za razmaščevanje tekstila itd. (3) Andaluzit, kijanit (ali disten) in silimanit - naravni brezvodni aluminijevi silikati, ki se uporabljajo kot ognjeodporni materiali. (4) Mulit, ki se pridobiva s toplotno obdelavo silimanita, kijanita ali andaluzita, ali pa s taljenjem silika (kremena) in alumijevih oksidov v električni peči. Uporablja se v proizvodnji ognjeovarnih proizvodov, zelo odpornih proti toploti. (5) Šamotne zemljine (šamot), ki jih pridobivajo ali z lomljenjem že uporabljenih šamotnih opek, ali pa z lomljenjem kalcinirane gline skupaj z drugimi ognjeovarnimi materiali. (6) Dinas zemljine - ognjevarni material, ki sestoji iz kremenaste zemljine, ki vsebuje glino, lahko jo pa pridobivajo tudi z mešanjem gline z zmletim kvarcem ali kvarčevim peskom. Ta tar. številka ne vključuje: (a) gline zemeljske barve v smislu tar. št. 25.30, (b) aktivne gline (tar. št. 38.02), (c) specialnih pripravkov za proizvodnjo določenega keramičnega blaga (tar. št. 38.24) in (d) ekspandirane gline, ki se uporablja za lahke cementne agregate in za toplotne izolacije (tudi, če je dobljena edinole z žganjem naravne gli ne) (tar. št. 68.06). KOMENTAR K TARIFNIM PODŠTEVILKAM Tarifna podštevilka 2508.10 Tarifna podštevilka 2508.10 vključuje natrijeve bentonite (ekspandirane bentonite) in kalcijeve bentonite (neekspandirane bentonite). Tarifna podštevilka 2508.20 Tar. podštevilka 2508.20 vključuje atapulgitovo glino in druge gline, katere uporabljajo zaradi njihovih absorbcijskih lastnosti, razen bentonita iz tar. št. 2508.10. Tarifna podštevilka 2508.30 Tar. podštevilka 2508.30 ne vključuje glin, ki so pretežno sestavljene iz kaolina in od katerih so nekatere &quot;žgane&quot; gline. te gline se uvrščajo v tar. št. 25.07. 25.09 KREDA Kreda je ena izmed vrst kalcijevega karbonata, ki se pojavlja v naravi in sestoji predvsem iz luskin - ovojnic vodnih mikroorganizmov. Ta tar. številka ne vključuje: (a) fosfatne krede (tar. št. 25.10), (b) steatita ali lojevca (smukca, včasih znanega kot &quot;francoska kreda&quot; ali &quot;beneška kreda&quot;) (tar. št. 25.26), (c) kredo v prahu, pripravljeno kot zobni prašek (tar. št. 33.06), (d) sredstev za poliranje kovin in podobne predelave, ki spadajo v tar. št. 34.05, (e) kalcijevega karbonata v obliki prahu, katerega delci so prevlečeni s plastjo sredstva iz mastnih kislin za odbijanje vode (npr. stearinske kisline) (tar. št. 38.24), (f) bilijardne krede (tar. št. 95.04) in (g) pisalne ali risalne krede ter krojaške krede (tar. št. 96.09). 25.10 NARAVNI KALCIJEVI FOSFATI, NARAVNI ALUMINIJEVI KALCIJEVI FOSFATI IN FOSFATNA KREDA 2510.10 - Nezmleti 2510.20 - Zmleti Ta tar. številka vključuje samo apatit in druge naravne kalcijeve fosfate (trikalcijeve fosfate in fosforite), nadalje naravne aluminokalcijeve fosfate in fosfatno kredo (kreda, naravno mešana s kalcijevim fosfatom). Našteti proizvodi ostanejo uvrščeni v tej tar. številki tudi, če so zmleti za uporabo kot gnojila, ali pa obdelani s toploto zgolj zaradi odstranjevanja nečistoč. Vendar pa ta tar. številka ne vključuje teh proizvodov, kadar so žgani ali naprej obdelani s toploto od stopnje, predvidene za odstranjevanje nečistoč (tar. št. 31.03 ali 31.05). 25.11 NARAVNI BARIJEV SULFAT (BARIT); NARAVNI BARIJEV KARBONAT (VITERIT), ŽGAN ALI NEŽGAN, RAZEN BARIJEVEGA OKSIDA IZ TAR. ŠTEVILKE 28.16: 2511.10 - Naravni barijev sulfat (barit) 2511.20 - Naravni barijev karbonat (viterit) Ta tar. številka vključuje samo barijev sulfat (barit), nastal na naravni način in pa barijev karbonat (viterit). Iz te tar. številke sta izključena rafinirana ali kemično pridobljena barijev sulfat in barijev karbonat (tar. št. 28.33 oz. 28.36). Žgani (kalcinirani) viterit, ki sestoji pretežno iz nečistega barijevega oksida, ostane uvrščen v to tar. številko. Ta tar. številka izključuje prečiščeni barijev oksid (tar. št. 28.16) 25.12 SILIKATNA FOSILNA MOKA (NPR. KREMENKA, TRIPOLIT, DIATOMIT) IN PODOBNE SILIKATNE ZEMLJINE, ŽGANE ALI NEŽGANE, NAVIDEZNE SPECIFIČNE TEŽE 1 ALI MANJŠE Ti materiali so silikatne zemljine, nastale iz majhnih fosilnih organizmov (iz diatome itd.) in so zelo lahki. Njihova &quot;navidezna specifična teža&quot;, ki ne presega vrednosti 1, pomeni njihovo dejansko težo v kilogramih na 1000 cm3. So neprešani in v obliki,v kateri so pripravljeni za carinjenje. Najpomembnejše silikatne zemljine sta tripolit in diatomit. Čeprav nekatere zemljine včasih imenujejo &quot;tripoli&quot;, jih ne gre enačiti s pravo tripoli, znano kot &quot;skisani kamen&quot;, ki prosto nastaja kot rezultat naravnega razpadanja nekaterih kamnin in ni diatomska. Ta zadnji proizvod, ki se uporablja kot blago brusilno in polirno sredstvo, spada v tar. št. 25.13. Razne zemljine, ki spadajo v to tar. številko, nepravilno imenujejo &quot;infuzorijske zemljine&quot;. Te zemljine se večinoma uporabljajo v proizvodnji ognjeovarnih artiklov ali predmetov za toplotno ali zvočno izolacijo iz tar. številk 68.06 in 69.01. Tar. številka 68.06 vključuje stružene bloke diatomejske zemljine, če niso žgani. V nasprotnem primeru se uvrščajo v tar. št. 69.01. Nekateri izmed proizvodov iz te tar. številke se uporabljajo kot polirni in brusilni praški. Ta tar. številka izključuje aktivne diatomite, npr. diatomit, žgan s sintetizirujočim sredstvom, kot sta npr. natrijev klorid ali natrijev karbonat (tar. št. 38.02). Na drugi strani pa ostane v tej tar. številki diatomit, ki je žgan (brez drugih dodanih proizvodov) z namenom, da bi se odstranile nesnage, ali pa opran v kislini iz istega razloga s tem, da svoje strukture ne spremeni. 25.13 PLOVEC, SMIREK, NARAVNI KORUND, NARAVNI GRANAT IN DRUGE NARAVNE SNOVI ZA BRUŠENJE, TERMIČNO OBDELANE ALI NEOBDELANE - Plovec 2513.11 - - surov ali v nepravilnih kosih, vključno lomljeni plovec 2513.19 - - drug 2513.20 - Smirek, naravni korund, naravni granat in druge naravne snovi za brušenje (abrazivi) Plovec je zelo porozna vrsta vulkanske kamnine, grobega otipa in zelo lahka. Ponavadi je bel ali siv, včasih tudi žolt ali rdeč. Ta tar. številka vključuje tudi lomljeni plovec. Drobnozrnati korund je kamnina goste sestave, oblikovane iz malih in trdnih kristalov aluminijevega oksida, pomešanih z železovim oksidom in delci tinjca. Ponavadi ga dobavljajo v obliki kamna in kot prah za brušenje in poliranje po enostavnem drobljenju. Drobljeni simrek je umazano rjav prah, mestoma posut s svetlikajočimi zrnci - magnet privlači delce železovega oksida. Naravni korund je prav tako sestavljen predvsem iz aluminijevega oksida, vendar se (za razliko od smirka), dobavlja pogosto v vrečah v obliki bolja ali manj finih zrn. Zmlet ali zdrobljen sestoji predvsem iz majhnih belih granul, med katerimi je najti tudi nekaj rumenih in črnih delcev. Naravni korund ostane uvrščen v to tar. številko tudi, če je obdelan s toploto. Druge naravne snovi za brušenje vključujejo tripoli, znan kot &quot;skisani kamen&quot;, pepelnato siv proizvod, ki se uporablja kot blago brusilno ali polirno sredstvo in granat (vključno tudi prašek in prah), razen tistega, ki spada v 71. poglavje. Naravne abrazivne snovi iz tega oddelka se v to tarifno številko uvrščajo tudi, če so obdelani s toploto (npr. naravni granat, ki ga včasih po sortiranju obdelajo s toploto, da bi izboljšali njegovo kapilarnost in trdnost. Ta tar. številka ne vključuje: (a) abrazivnih materialov, navedenih v drugih tar. številkah tega poglavja, (b) dragega in poldragega kamenja (npr. rubin, safir itd.) iz tar. št. 71.03, (c) umetnih abrazivov, kot so npr. umetni korund (tar. št. 28.18), silicijev karbid (tar. št. 28.49) in sintetično drago ali poldrago kamenje (tar. št. 71.04) in (d) prašek in prah naravnega ali sintetičnega dragega in poldragega kamenja (tar. št. 71.05). 25.14 SKRILAVEC, VKLJUČNO GROBO KLESAN ALI RAZŽAGAN ALI KAKO DRUGAČE RAZREZAN V PRAVOKOTNE (VLJUČNO KVADRATNE) BLOKE ALI PLOŠČE Skrilavec, ki se lahko cepi v tanke liste je v glavnem modrikastosive barve, včasih pa je tudi črn in se nagiba k rožnati barvi. Ta tar. številka vključuje skrilavec v kosu ali grobo obtesan ali le razrezan z žago ali kako drugače (npr. z žico) v bloke ali plošče pravokotnih oblik (vključno kvadratne). Prah in odpadki od skrilavca so tudi vključeni v to tar. številko. Po drugi strani pa ta tar. številka ne vključuje mozaik kock iz tar.številke 68.02, oziroma naslednjih proizvodov, ki se uvrščajo v tar.številko 68.03: (a) bloke, plošče ali folije, ki so še nadalje obdelane kot je navedeno zgoraj npr. razrezane ali razžagane še v druge oblike, ne samo v pravokotno in kvadratno, brušene, polirane, zaobljene ali drugače obdelane. (b) skrilavec za kritino, oblaganje fasade in za izolacijo proti vlagi, četudi je oblikovan ali obdelan tako kot je opisano v besedilu te tarifne številke. (c) izdelke iz aglomeriranega skrilavca. Ta tar. številka ne vključuje skrilavca v obliki vokvirjenih ali nevokvirjenih tablic za pisanje (tar. št. 96.10) in pisal iz skrilavca (tar. št. 96.06). 25.15 MARMOR, TRAVERTIN, EKOZIN IN DRUG APNENČEV KAMEN ZA SPOMENIKE ALI GRADBENIŠTVO, NAVIDEZNE SPECIFIČNE TEŽE 2,5 ALI VEČJE, IN ALABASTER, TUDI GROBO KLESANI, RAZŽAGANI ALI KAKO DRUGAČE RAZREZANE V PRAVOKOTNE (VLJUČNO KVADRATNE) BLOKE ALI PLOŠČE - Marmor in travertin: 2515.11 - - surova in grobo klesana 2515.12 - - razžagana ali kako drugače razrezana pravokotne (vključno kvadratne) bloke ali plošče 2515.20 - Ekosin in drug apnenčev kamen za spomenike, gradbeništvo in drugo; alabaster Marmor je trd apnenčasti kamen, je homogen in drobnozrnat, pogosto kristalen in včasih moten (neprozoren ali prozoren). Ponavadi je obarvan zaradi prisotnosti mineralnih oksidov (obarvani marmor z žilicami, oniksov marmor itd.), obstajajo pa tudi popolnoma bele vrste. Travertini so vrsta apnenčastega kamna, ki vsebuje sloje z odprtimi celicami. Ekosin se dobiva iz kamnolomov v Belgiji, predvsem v mestu Ecaussine. Je plavkasto sive barve, s strukturo nepravilnih kristalov in vsebuje mnogo okamenelih školjk. Prelom ekosina kaže zrnasto površino, podobno granitu in je zaradi tega ponekod znan kot &quot;belgijski granit&quot; ali &quot;mali granit&quot;. Ta tar. številka vključuje drugo podobno trdo apnenčasto kamenje za spomenike, gradbeništvo in druge namene, vendar pod pogojem, da je njihova navidezna specifična teža 2,5 ali večja (to je efektivna teža v kg/1000 cm3). Apnenčasti kamni za spomenike in gradbeništvo, katerih navidezna specifična teža je manjša od 2,5, se uvrščajo v tar. št. 25.16. Ta tar. številka vključuje tudi sadrov alabaster, ki je ponavadi bel in enakomerno prozoren, pa tudi apnenčasti alabaster, običajno rumenkast in prepleten z žilicami. Ta tar. številka je omejena na kamenje, ki se dobavlja v masi ali grobo klesano, ali pa le razžagano z žago ali kako drugače v bloke ali plošče pravokotnih ali kvadratnih oblik. Če je v obliki zrnc ali polenc ali prahu, se uvršča v tar. št. 25.17. Bloki itd., ki so dalje obdelani (reliefno, okrasno obdelani s šilastim orodjem, kladivom, dletom itd., zglajeni s peskom, brušeni, polirani, zaobljeni itd.), se uvrščajo v tar. št. 68.02. V isto tar. številko se uvrščajo tudi polproizvodi (blanks) predmetov. Ta tar. številka izključuje: (a) serpentinski kamen ali ofit (magnezijev silikat), katerega ponekod imenujejo &quot;marmor&quot; tar. št. 25.16, (b) kristalasti apnenec, znan pod imenom &quot;litografski kamen&quot; in ki se uporablja v tiskarstvu (tar. št. 25.30), če je v surovem stanju in (c) kamenje, ki se spoznava kot kocke za mozaik ali plošče za tlakovanje, četudi je le oblikovano ali obdelano na način, naveden v poimenovanju te tar. številke (tar. št. 68.02 oz. 68.01). KOMENTAR K TARIFNIM PODŠTEVILKAM Tarifna številka 2515.11 V smislu te tar. podštevilke označuje pojem &quot;surov&quot; bloke ali plošče, ki so samo odsekane vzdolž naravnih žil v kamnu. Njihove površine so pogoste neravne, imajo pa pogosto sledove orodja, ki je bilo uporabljeno za njihovo sekanje (od kronskih nabijalnikov in vzvodov do osti itd.). Ta tar. podštevilka vključuje tudi neoblikovani kamen (kamen iz kamnoloma, odlomke kamna), ki se dobijo lomljenjem skal v kamnolomu (poslužujoč se klesarskega orodja, eksplozivov itd.) Imajo nalomljeno površino in nepravilne robove. Na tej vrsti kamna so pogosto sledovi lomljenja (luknje za eksploziv, sledove klinov ipd.). Neoblikovani kamen se uporablja za izgradnjo temeljev, valobranov, podlage za ceste ipd.). Ta tar. podštevilka vključuje tudi odpadke nepravilnih oblik, ki izvirajo iz lomljenja kamna v kamnolomu ali iz nadaljnje obdelave (v kamnolomu - odkrhki ob rezanju z žago itd.), vendar le, če so dovolj veliki, da se lahko uporabijo za nadaljnje rezanje ali gradnjo. V drugem primeru se uvršča v tar. št. 25.17. &quot;Grobo tesan&quot; kamen je kamen, ki je obdelan zelo na grobo takoj po lomljenju v kamnolomu, in sicer zaradi oblikovanja v bloke ali plošče, ki še imajo nekaj grobih površin. Ta obdelava zahteva odstranjevanje izboklin s pomočjo orodja, kot sta kladivo in dleto. Ta tar. številka ne vključuje blokov ali plošč, ki so odrezani v pravokotne oblike, vključno kvadratne oblike. Tarifna podštevilka 2515.12 Da bi lahko v to tar. številko uvrstili kamnite bloke in plošče, ki so samo razrezani z žago, morajo biti na njih vidni sledovi rezanja z žago (žage z žičnatim jedrom in druge). Ti sledovi so zelo težko ugotovljivi, če je kamen rezan pazljivo. V takih primerih je koristno uporabiti kos tankega papirja, ga dati na kamnito površino in po papirju nežno drgniti s svinčnikom, ki naj bo karseda vodoravno glede na kamen. Ta preizkus pogosto odkrije sledove rezanja z žago tudi, kadar je rezanje z žago izvršeno zelo pazljivo ali pa so površine drobno zrnate. Ta tar. podštevilka vključuje tudi bloke ali plošče pravokotnih (vključno kvadratnih) oblik, dobljene kako drugače, razen z rezanjem z žago (npr. s kladivom in dletom). 25.16 GRANIT, PORFIR, BAZALT, PEŠČENEC IN DRUG KAMEN ZA SPOMENIKE ALI GRADBENIŠTVO, TUDI GROBO KLESANI ALI RAZŽAGANI ALI KAKO DRUGAČE RAZREZANI V KVADRATNE ALI PRAVOKOTNE BLOKE ALI PLOŠČE - Granit: 2516.11 - - surov ali grobo klesan 2516.12 - - razžagan ali kako drugače razrezan v kvad ratne ali pravokotne bloke ali plošče - Peščenec: 2516.21 - - surov ali grobo klesan 2516.22 - - razžagan ali kako drugače razrezan v kvad ratne ali pravokotne bloke ali plošče 2516.90 - Drug kamen za spomenike ali gradbeništvo Granit je zelo trda zrnasta eruptivna kamnina, nastala z aglomeracijo kremenovih kristalov z feldspatom in sljude. Njegova barva variira (siva, zelena, vijolična, rdeča itd.) glede na razmerja med temi tremi snovmi in glede na prisotnost železovih ali manganovih oksidov. Porfir je fino zrnata, malenkostno prozorna vrsta granita. Peščenec je kamnina sedimentnega izvora, sestavljena iz majhnih kremenčevih in silikatnih delcev, naravno aglomeriranih z apnenčastimi ali silikatnimi snovmi. Bazalt je prav tako eruptivna kamnina, je črnikav, zelo kompakten in neobičajno trd. Ta tar. številka vključuje tudi druge trde eruptivne kamnine (npr. sienit, gnajs, trahit, lavo, dijabas, diorit, fonolit), pa tudi duge apnenčaste kamne za spomenike in gradbeništvo, ki ne spada v tar. št. 25.15 (vključno apnenec za gradnjo ali portlandski kamen), pa tudi serpentni marmor (ali ofit), ki je naravna oblika magnezijevega silikata, ne more biti uvrščen v tar. št. 25.15. Kamni iz te tar. številke so lahko oblikovani ali predelani na enak način kot kamni, ki spadajo v tar. št. 25.15 (glej komentar k tej tar. številki). Potrebno je omeniti, da se te kamnine uvrščajo v tar. št. 25.17, v kolikor so lomljene v obliki makadama in da se kamni v oblikah, ki dajejo videz kock za ceste ali tlakovanje, plošč za pločnike ali robnike, uvrščajo v tar. številko 68.01 tudi, če so samo oblikovani in obdelani, kot je to navedeno v poimenovanju te tar. številke. Ekosin, včasih znan kot &quot;mali granit&quot;, &quot;belgijski granit&quot; ali &quot;flandrijski granit&quot;, sodi v tar. št. 25.15. Staljen bazalt se uvršča v tar. št. 68.15. Kamni iz te tar. ševilke sodijo v tar. št. 25.17, kadar so v obliki granul, odlomkov ali prahu. KOMENTAR K TARIFNIM ŠTEVILKAM Tarifne podštevilke 2516.11 in 2516.21 - glej komentar k tar. podšt. 2515.11. Tarifne podštevilke 2516.12 in 2516.22 - glej komentar k tar. podšt. 2515.12. 25.17 PRODNIKI, GRAMOZ, LOMLJEN ALI DROBLJEN KAMEN, KI SE NAVADNO UPORABLJAJO KOT AGREGATI ZA BETON, ZA NASIPANJE CEST IN ŽELEZNIŠKIH PROG TER DRUGA NASIPANJA, DEBELI GRAMOZ, VKLJUČNOTERMIČNO OBDELAN; MAKADAM IZ ŽLINDRE, TROSKE IN PODOBNIH INDUSTRIJSKIH ODPADKOV, VKLJUČNO MEŠANI Z MATERIALI IZ PRVEGA DELA TE TAR. ŠTEVILKE, TERMAKADAM; DROBLJENEC, ODLOMKI IN PRAH IZ KAMNA IZ TAR. ŠT. 25.15 ALI 25.16, VKLJUČNO TERMIČNO OBDELANI 2517.10 - Prodniki, gramoz, lomljen ali drobljen kamen, ki se navadino uporabljajo kot agregati za beton, za nasipanje cest ali železniških prog in druga nasipanja, debeli in drobni gramoz, vključno termično obelani 2517.20 - Makadam iz žlindre, troske ali podobnih industrijskih odpadkov, vključno tudi pomešani z materiali iz tar. podštevilke 2517.10 2517.30 - Termakadam - Drobljenec, odlomki in prah iz kamna iz tar. št. 25.15 ali 25.16, vključno termično obdelani 2517.41 - - iz marmorja 2517.49 - - drugo Ta tar. številka vključuje prodnike, gramoz, lomljen ali drobljen kamen (vključno mešanice raznih vrst kamnov), ki se ponavadi uporabljajo kot agregati za beton, za nasipanje cest in železniških prog in za druga nasipanja. Ta tar. številka vključuje tudi debeli gramoz in kremenjak. Okroglaste oblike kremenjaka se uporabljajo v mlinih s kroglami za drobljenje apnenca, cementa itd. Vendar pa se kremenjak uporablja po drobljenju v keramični industriji, ali pa kot material za brušenje. Drugi kremenjaki se uporabljajo v mlinih s kroglami (npr. za mletje apnenca, cementa itd.), ali pa za nasipanje cest. Poudariti je treba, da ta tar. številka ne vključuje kremenjaka v obliki rezanih blokov, ali pa kamnov, dobljenih z umetnim zaobljevanjem v kroglice za potrebe kroglastih mlinov. Ti se uvrščajo v tar. št. 38.24. Ta tar. številka vključuje tudi makadam in ter makadam. Makadam sestoji iz grobo sortiranega kamenja, kremenjakov, žlindre in podobnih industrijskih odpadkov. Če je pomešan še s katranom, bitumnom itd., je znan kot &quot;ter makadam&quot;. Posebej pripravljeni proizvodi (kot s taljenjem mineralnih mešanic) za npr. dodajanje materialom za površinske prevleke cest (zaradi izboljšanja trdnosti, lastnosti zoper drsenje, vidljivosti itd.) so iz te tar. številke izključeni (tar. št. 38.24). Ta tar. številka vključuje tudi granule, odlomke in prah kamna, ki spada v tar. št. 25.15 in 25.16, kadar so umetno obarvani (npr za okrasitev izložb). Taki odlomki in zrna spadajo v tar. št. 68.02. V tej tar. številki pa ostanejo naslednji proizvodi, tudi če so termično obdelani: (1) prodniki, gramoz, drobljen ali lomljen kamen, (2) kremenjak in debeli gramoz in (3) zrna, odlomki in prah kamnov, ki spadajo v tar. št. 25.15 ali 25.16. Skladno z opombo št. 3 k temu poglavju, bo sleherni proizvod, ki bi se lahko uvrstil v to tar. številko in hkrati v katerokoli drugo tar. številko, uvrščen v to tar. številko. 25.18 DOLOMIT, ŽGAN ALI NEŽGAN; DOLOMIT, GROBO KLESAN ALI RAZŽAGAN ALI KAKO DRUGAČE RAZREZAN V PRAVOKOTNE (VLJUČNO KVADRATNE) BLOKE ALI PLOŠČE, AGLOMERIRANI DOLOMIT (VKLJUČNO TERDOLOMIT) 2518.10 - Dolomit, nežgan 2518.20 - Dolomit, žgan 2518.30 - Dolomit, aglomeriran (vštevši terdolomit) Dolomit je naravni dvojni karbonat kalcija in magnezija. Ta tar. številka vključuje tako surovi (vštevši drobljeni), kakor tudi žgani (kalcinirani) dolomit - grobo tesan ali samo razrezan z žago ali kako drugače v bloke ali plošče kvadratne ali pravokotne oblike. Aglomerirani dolomit je drobljen žgan dolomit, pomešan z vezivom. Če se kot vezivo uporabi katran, je tak proizvod znan pod imenom &quot;terdolomit&quot;. Uporablja se kot ognjevarni material. Ta tar. številka pa ne vključuje drobljenega dolomita za betonske agregate, za nasipanja cest ali železniških prog (tar. št. 25.17). 25.19 NARAVNI MAGNEZIJEV KARBONAT (MAGNEZIT); TALJENI MAGNEZJEV OKSID; MRTVOPEČEN (SINTRAN) MAGNEZJEV OKSID Z MAJHNIMI KOLIČINAMI DRUGIH OKSIDOV DODANIH PRED SINTRANJEM ALI BREZ NJIH; DRUGI MAGNEZIJEVI OKSIDI, ČISTI ALI NEČISTI 2519.10 - Naravni magnezijev karbonat (magnezit) 2519.90 - Drugo Ta tar. številka vključuje magnezit (ali giobertit), ki se v naravi pojavlja kot magnezijev karbonat z nesnagami v spremenljivih razmerjih. Ta tar. številka vključuje tudi razne vrste magnezijevih oksidov, dobljenih iz naravnega magnezijevega karbonata, bazičnega magnezijevega karbonata, magnezijevega hidroksida, iz vsedlin morske vode itd. Najpomembnejše vrste so: (1) Taljeni magnezijev oksid, dobljen s taljenjem. Ponavadi je brezbarven, lahko pa je tudi nekoliko rumenkast ali zelenkast. Je slabše topen kot druge vrste magnezijevega oksida in se uporablja npr. za proizvodnjo topilniških posod in grelnih elementov za električne peči. (2) Mrtvo žgani (sinterirani) magnezijev oksid, ki ga pridobivajo z žganjem pri visoki temperaturi (okoli 1400 stopinj C do 1800 stopinj C). Sinterirani magnezijev oksid lahko vsebuje manjše količine drugih oksidov (npr. železovega ali kromovega oksida), dodanih pred sinteriranjem z namenom, da se zniža temperatura sinteriranja. Uporablja se v proizvodnji ognjevarne opeke. (3) Kavstično žgani magnezijev oksid, katerega ponavadi pridobivajo iz magnezita pri razmeroma nizkih temperaturah žganja (kalciniranja) (pod 900 stopinj C). Je kemično aktivnejši od elektrostaljenega in sinteriranega magnezijevega oksida in se uporablja npr. pri proizvodnji magnezijevih spojin, sredstev za razbarvanje in oksikloridnega cementa. Lahki in težki magnezijevi oksidi se ponavadi pridobivajo z žganjem (kalciniranjem) čistega sedimentnega magnezijevega hidroksida ali alkalnega karbonata pri temperaturi med 600 stopinj C in 900 stopinj C. Ti magnezijevi oksidi so takorekoč netopni v vodi, se pa lahko topijo v razredčenih kislinah in so kemično aktivnejši od drugih vrst magnezijevih oksidov (npr. sintriranega magnezijevega oksida in elektrostaljenega magnezijevega oksida). Uporabljajo se za proizvodnjo zdravil, kozmetičnih proizvodov itd. Ta tar. številka ne vključuje: (a) hidrirani alkalni magnezijev karbonat, znan kot &quot;beli magnezijev oksid za farmacevte&quot; (tar. št. 28.36) in (b) kultuvirane kristale (razen optičnih elementov) magnezijevega oksida teže 2,5 g ali več po posameznem kosu (tar. št. 38.24) ter optične elemente iz magnezijevega oksida (tar. št. 90.01). 25.20 SUROVA SADRA; ANHIDRID SADRE; ŽGANA SADRA (KI SESTOJI IZ ŽGANE SADRE ALI KALCIJEVEGA SULFATA), BARVANA ALI NEBARVANA, Z MAJHNIMI KOLIČINAMI POSPEŠEVALCEV ALI ZAVIRALCEV VEZANJA ALI BREZ NJIH: 2520.10 - Surova sadra; anhidrid sadre 2520.20 - Žgana sadra Surova sadra je naravni hidrirani kalcijev sulfat in je ponavadi bele barve in je zelo drobljiva. Anhidrid je naravni brezvodni kalcijev sulfat, ki se uporablja v proizvodnji žveplene kisline in nekaterih vrst mavca. Žgana sadra (mavec) sestoji iz naravne sadre, ki je delno ali popolnoma dehidrirana s kalciniranjem. Lastnost surove sadre je, da med žganjem zgubi del vode in se na ta način pretvori v žgano sadro, ki se strdi, če jo pomešamo z vodo. Da se žgana sadra ne bi strjevala prehitro, se ji pogosto dodajajo majhne količine zaviralcev strjevanja. V posebne namene se surova sadra žge, dokler ne zgubi vso vodo, nato pa se ji doda majhno količino pospeševalcev, kot je npr. galun (angleški cement). Podobno sadro, pridobivajo tako, da naravnemu anhidridu dodajajo galun. Vse vrste pripravljene sadre ostanejo uvrščene v tej tar. številki. Ta tar. številka vključuje: (1) žgano sadro mokaste konsistence, ki se uporablja za apreture tkanin ali za papirne premaze, (2) žgano sadro z dodanimi barvili in (3) žgano sadro, ki je posebej žgana in fino zmleta za potrebe zobozdravništva, z dodanimi majhnih količinami pospeševalcev ali zaviralcev ali brez njih. 25.21 APNENČEV KAMEN, KI SE UPORABLJA KOT TALILO; APNENČEV KAMEN IN DRUGE APNENČASTE KAMENINE, KI SE UPORABLJA ZA PROIZVODNJO APNA IN CEMENTA Ta tar. številka vključuje apnenčev kamen, ki se uporablja kot talilo in apnenčev kamen, ki se uporablja za proizvodnjo apna in cementa in ni gradbeni kamen ali kamen za spomenike (tar. št. 25.15 ali 25.16). Dolomit se uvršča v tar. št. 25.18, kreda pa v tar. številko 25.09. Apnenčev kamen-talilo se uporablja predvsem kot talilo v industriji železa in jekla. Ta tar. številka vključuje te materiale, kadar so v obliki prahu za izboljšanje tal. Vendar pa ta tar. številka ne vključuje drobljenega ali lomljenega kamna, ki se uporablja kot agregat za beton, za nasipanje cest ali železniških prog (tar. št. 25.17). 25.22 ŽIVO APNO, GAŠENO APNO IN HIDRAVLIČNO APNO, RAZEN KALCIJEVEGA OKSIDA IN HIDROKSIDA IZ TAR. ŠT. 28.25 2522.10 - Živo apno 2522.20 - Gašeno apno 2522.30 - Hidravlično apno Živo apno (nečisti kalcijev oksid) se pridobiva z žganjem apnenčevega kamna, ki vsebuje zelo malo ali niti malo gline. Z vodo se veže zelo hitro in pri tem razvija občutno toploto ter oblikuje gašeno apno. Gašeno apno se uporablja za izboljšanje zemljišč ter v industriji. Hidravlično apno se pridobiva z žganjem apnenčevega kamna, ki vsebuje zadosti gline (čeprav ponavadi manj od 20%), pri nizki temperaturi, da se proizvod veže pod vodo. Od naravnega cementa se hidravlično apno razlikuje po tem, da še vedno vsebuje občutne količine nevezanega živega apna, katerega je še mogoče gasiti z vodo. Ta tar. številka izključuje prečiščeni kalcijev oksid in kalcijev hidroksid (tar. št. 28.25). 25.23 PORTLANDSKI CEMENT, ALUMINATNI CEMENT, ŽLINDRANI CEMENT, SUPERSULFATNI CEMENT IN PODOBNI HIDRAVLIČNI CEMENTI, VKLJUČNOBARVANE IN V OBLIKI KLINKERJA 2523.10 - Cement v obliki klinkerja - Portlandski cement: 2523.21 - - beli cement, umetno barvan ali nebarvan 2523.29 - - drug 2523.30 - Aluminatni cement 2523.90 - Drugi hidravlični cementi Portlandski cement pridobivajo z žganjem apnenčevega kamna, ki v svojem naravnem stanju vsebuje ali pa se umetno meša v ustreznem razmerju z glino. Drugi materiali, kot so silicij, glinica ali snovi, ki vsebujejo železo, se lahko prav tako dodajajo. Razultat žganja je polproizvod, ki se imenuje &quot;klinker&quot;. Klinker se postopoma melje in tako nastane portlandski cement, ki lahko vsebuje aditive in pospeševalce zaradi modifikacij hidravličnih lastnosti. Najpomembnejše vrste portlandskega cementa so: navadni portlandski cement, prilagojeni portlandski cement in beli portlandski cement. Ta tar. številka vključuje tudi aluminatni cement, supersulfatni cement (mleta žlindra iz visokih peči, pomešana s pospeševalcem in žgano sadro), pucolanski cement, roman cement itd. ter zmesi pravkar naštetih vrst cementov. Cementi iz te tar. številke so lahko obarvani. Ta tar. številka ne vključuje nekaterih proizvodov, katere včasih imenujejo &quot;cementi&quot;, kot je npr. Kinisov ali angleški cement, galunski žgani gips (tar. št. 25.20) in porcelansko zemljino, santorinsko zemljino in podobne snovi, katere tu in tam imenujejo &quot;cement&quot; (tar. št. 25.30). Ta tar. številka izključuje: (a) fino zmleto žlindro iz visokih peči, ki zahteva dodatek majhne količine pospeševalca v času priprave (tar. št. 26.19) - zmleta žlindra, pripravljena s pospeševalcem vred, sodi v to tar. številko, (b) zobozdravniškega cementa in cementa za rekonstrukcijo kosti (tar. št. 30.06), (c) cementov iz tar. številke 32.14, (d) ognjevarnih cementov in malte na osnovi šamota ali dinasa itd. (tar. št.38.16) in (e) neognjevarnih malt in betonov (tar. št. 38.24). KOMENTAR K TARIFNIM PODŠTEVILKAM Tarifne podštevilke 2523.21 in 2523.29 V smislu tar. podštevilk 2523.21 in 2523.29 označuje pojem &quot;portlandski cement&quot; cement, dobljen z mletjem portlandskega klinkerja ob možnem dodajanju majhnih količin kalcijevega sulfata. Omeniti je treba: - da je portlandski klinker proizvod iz tar. podšt. 2523.10 in da sestoji pretežno iz kalcijevih silikatov, katere pridobivajo z ogrevanjem do delne fuzije homogene zmesi materialov, ki vsebujejo predvsem apno (CaO) in silicijev dioksid (SiO2), z majhnim deležem aluminijevega trioksida (Al2O3) in železovih oksidov (Fe2O3) in - da pojem &quot;kalcijev sulfat&quot; vključuje surovo sadro in njene derivate, anhidrid in druge proizvode kalcijevega sulfata, primerne za proizvodnjo cementa. Tarifna podštevilka 2523.30 Aluminatni cementi vsebujejo velik delež aluminijevega oksida (Al2O3), običajno 30-35 mas.%. Portland cementi pa manj kot 5 mas.%. 25.24 AZBEST Azbest je naravna mineralna snov, ki nastaja z razpadanjem nekaterih kamnin. Ima zelo značilno vlaknasto strukturo. Včasih je svilenkastega videza, njegova barva zelo variira - ponavadi je bela, včasih pa je lahko tudi siva, zelenkasta, modra ali temnorjava. Njegova osnovna lastnost je odpornost proti ognju in kislinam. Ta tar. številka vključuje surovi azbest v obliki kamnine, surovega, tolčenega ali opranih vlaken, razvrščenih po dolžini ali ne, nadalje v kosmičih ali v prahu, prav tako pa tudi azbestne odpadke. Vendar pa ta tar. številka izključuje vlakna, ki so naprej predelana (vlečena, barvana itd.) ter končne proizvode iz azbesta (tar. št. 68.12). 25.25 SLJUDA, TUDI V CEPIH; SLJUDNI ODPADKI 2525.10 - Surova sljuda in sljuda v obliki listov ali cepov 2525.20 - Sljuda v prahu 2525.30 - Odpadki sljude Sljuda (moskovsko steklo, flogopit, biotit itd.) predstavlja eno izmed skupin naravnih aluminijevih silikatov, ki imajo lastnost, da se lahko cepijo v bleščeče in prozorne upogljive liste raznih barv. Ta tar. številka vključuje: (A) Surovo sljudo, ki sestoji iz kristalov sljude nepravilnih oblik, velikosti in debeline, pokrite z zemljo (&quot;books&quot;). (B) Sljudine liste, dobljene s cepljenjem kepastih in spodrezanih booksov. Listi so nepravilnih oblik poligona, kot tudi kristali, dobljeni iz njih, njihovi robovi pa so grobo podrezani in zravnani. Njih debelina je ponavadi med 200 in 750 mikrometrov (mikronov). (C) Sljudine cepe, dobljene s cepljenjem sljudinih listov. Kot listi, iz katerih so nacepani, so tudi cepi nepravilnih oblik poligona in tudi nji hovi robovi so grobo podrezani. Prodajajo se kot: (1) folije za kondenzatorje, ponavadi debeline med 25 in 200 mikronov in (2) cepi, običajno debeline med 12 in 30 mikronov, ki se uporabljajo samo za izdelavo ojačene (izboljšane) sljude (npr. mikanit). Ta tar. številka vključuje odpadke in prah od sljude. Ta tar. številka ne vključuje proizvodov, dobljenih z rezanjem ali matričnim iztisnjevanjem iz sljudinih listov ali cepov (tar. št. 68.14 ali 85. poglavje), pa tudi proizvodov iz spojenih (ojačenih) cepov (npr. mikanit, mika folije) ali pulpirane (rekonstruirane) sljude ne (tar. št. 68.14). Vermikulit, mineralu podobna sljuda, kot tudi perlit in kloriti (minerali, podobni vermikulitu), spadajo v tar. št. 25.30. 25.26 STEATIT, NARAVNI, VKLJUČNO GROBO KLESAN ALI RAZŽAGAN ALI KAKO DRUGAČE RAZREZAN V KVADRATNE ALI PRAVOKOTNE BLOKE; LOJEVEC: 2526.10 - Nedrobljen in nezmlet 2506.20 - Drobljen ali zmlet Naravni steatit in lojevec sta mineralni substanci, bogati z hidrat magnezijevim silikatom. Steatit je gostejši in trednejši od lojevca. Talk se lista in je bolj mehak in milnatega otipa. Naravni steatit, ki se uvršča v to tar. številko, je lahko obdelan na načine, opredeljene v Opombi št. 1 k temu poglavju. Milnati kamen predstavlja razloček naravnega steatita. Lojevec, ki se uvršča v to tar. številko, je lahko obdelan na načine, opredeljene v opombi št. 1 k temu poglavju. Običajni obliki lojevca sta surovi lojevec in lojevec v prahu. Izraz &quot;francoska kreda&quot; se uporablja za poimenovanje nekaterih razločkov steatita ali lojevca v prahu. Ta tar. številka izključuje &quot;krojaško kredo&quot;, ki sestoji iz steatita (tar. št. 96.09) 25.27 KRIOLIT, NARAVNI; KIOLIT, NARAVNI Kriolit (fluoroaluminat), katerega pridobivajo predvsem na Grenlandiji, je snežno bel, včasih osenčen z barvo, bleščeč in skoraj prozoren. Uporablja se kot talilo, posebno v elektrolitski proizvodnji aluminija. Kiolit lahko štejemo, podobno kot kriolit, za natrijev fluoroaluminat. Ta tar. številka izključuje kemično dobljene fluoride podobne sestave kot kriolit in kiolit (tar. št. 28.26). 25.28 BORATI, NARAVNI IN NJIHOVI KONCENTRATI (ŽGANI ALI NEŽGANI), RAZEN BORATOV, IZLOČENIH IZ NARAVNE SLANE VODE; NARAVNA BOROVA KISLINA, KI VSEBUJE DO 85% H3BO3, RAČUNANO NA SUHI IZDELEK 2528.10 - Natrijevi borati, naravni, in njihovi koncentrati (žgani ali nežgani) 2528.90 - Drugo Ta tar. številka vključuje samo surove naravne boratove minerale v stanju, v katerem so najdeni, nadalje koncentrate (tudi žgane) teh materialov in surovo naravno borovo kislino, ki se pridobiva z odparevanjem vode, preostale po kondenzaciji naravnih par, ki izparevajo iz zemlje na nekaterih področjih (italijanski sifoni), ali pa ki se pridobivajo z izparevanjem vode, dobljene iz podzemnih izvirov na vseh področjih. Vendar pa ta tar. številka izključuje borovo kislino, ki vsebuje več kot 85% H3BO3, računano na suho snov (tar. št. 28.10). Naravni borati, uvrščeni v to tar. številko, vključujejo: (1) kernit ali tinkal - natrijev borat, znan kot &quot;naravni boraks&quot;, (2) pandermit in priceit - kalcijevi borati in (3) boracit - magnezijev kloroborat. Ta tar. številka izključuje natrijev borat (prečiščeni boraks), ki ga pridobivajo s kemično obdelavo kernita ali tinkala, ter natrijeve borate, dobljene z izparevanjem slanih vod in nekaterih slanih jezer (tar. št. 28.40). 25.29 GLINENEC; LEVCIT; NEFELIN IN NEFELIN SIENIT; FLUORIT 2529.10 - Glinenec - Fluorit: 2529.21 - - s 97% ali manj kalcijevega fluorida 2529.22 - - z nad 97% kalcijevega fluorida 2529.30 - Levcit; nefelin in nefelin sienit Glinenec (Felspar), levcit, nefelin in nefelin sianit so sestavljeni iz kompleksnih aluminijevih silikatov in alkalnih kovin ali kovin alkalnih zemljin. Uporabljajo se kot talila v keramični industriji. Ta tar. številka izključuje glineni pesek (tar. št. 25.05). Fluorit (Fluorspar) je naravni kalcijev fluorid, ki se pojavlja kot trdna snov z raznobarvnimi progami, ali pa v aglomeriranih raznobarvnih kristalih. V prvi vrsti ga uporabljajo v proizvodni fluorovodikove kisline in kot talilo v metalurgiji. Ta tar. številka vključuje fluorit, dobljen iz mineralov s termičnim postopkom, ki vpliva na to, da proizvod razpade v sestavne delce. Ker se le-ti po velikosti razlikujejo, se prisotni silicijev dioksid izloča z enostavnim sejanjem. Ta tar. številka izključuje glinenec ali fluorit v obliki dragega ali poldragega kamenja (71. poglavje). 25.30 MINERALNE SNOVI, KI NISO NAVEDENE IN NE ZAJETE NA DRUGEM MESTU: 2530.10 - Vermikulit, perlit in kloriti, neekspandirani 2530.20 - Kieserit, epsomit (magnezijevi sulfati, naravni) 2530.40 - Sljudni železovi oksidi, naravni 2530.90 - Drugo (A) ZEMELJSKE BARVE ŽGANE ALI NEŽGANE ALI MED SEBOJ ZMEŠANE; SLJUDASTI ŽELEZOVI OKSIDI, NARAVNI Barve, ki se uvrščajo v to tar. številko, so navadne naravne gline, zmešane z belimi ali barvastimi mineralnimi snovmi, posebno z železovim oksidom in se zaradi njihovih barvnih lastnosti uporabljajo kot pigmenti. Zemeljske barve vključujejo: (1) Okre (rumena, rjava, rdeča, španska rdeča itd.), (2) siene (italijanska siena, rumenorjava; žgana siena, oranžnorjava itd.). (3) Umbre (vštevši žgano umbro-mrtvo barvo), ki so rjave ali temnorjave. (4) Barvo črne zemlje in naravno rjavo &quot;Van Dyck&quot; (Kaselske in Kolonjske zemlje). &quot;Van Dyck&quot; rjava zemeljska topna barva je pripravljen pigment, ki se uvršča v tar. št. 32.06. (5) Veronsko zemljo ter Cipersko zemljo (zelena). Žganje (kalciniranje) ali medsebojno mešanje zemeljskih barv ne vpliva na njihovo razvrščanje. Vandar pa se uvrščajo v 32. poglavje, kadar so zmešane z drugimi snovmi ali v obliki disperzije v vodi, olju itd. Ta tar. številka izključuje železove rude (tar. št. 26.01) in zemeljske barve, katerih osnova so železovi oksidi z vsebnostjo 70% ali več po teži vezanega železa, računanega kot Fe2O3 (tar. št. 28.21). Vendar pa se sljudasti železovi oksidi, ki se uporabljajo predvsem kot pigmenti proti rjavenju, uvrščajo v to tar. številko, čeprav vsebujejo več od 70 mas.% vezanega železa. (B) MORSKA PENA (V POLIRANIH ALI NEPOLIRANIH KOSIH) IN JANTAR; AGLOMERIRANA MORSKA PENA IN AGLOMERIRANI JANTAR, V PLOŠČAH PALICAH, PALIČICAH IN V PODOBNIH OBLIKAH, PO VLIVANJU NEOBDELANI; ČRNI MINERAL (JET). (1) Naravna morska pena je zelo lahek in prozoren hidrirani magnezijev silikat. Je bela, rumenkasta, siva ali rožnate barve in jo je najti skoraj izključno v Mali Aziji. Dobavlja se v majhnih koščkih, katerih stranice malokdaj presegajo 30 cm. Ti kosi so predhodno očiščeni, struženi, polirani z volno in sušeni na soncu ali v kakšni pečici, ter nato ponovno polirani s flanelo ali voskom, da bi bil videz lepši in kvaliteta boljša. Aglomerirano morsko peno pridobivajo z aglomeracijo odpadkov naravne morske pene z vezivi (olje, galun) in pod toploto. V to tar. številko se aglomerirana morska pena uvršča le, če je v obliki plošč, palic, palčic in v podobnih oblikah ter neobdelana po vlivanju oz. oblikovanju. (2) Jantar je fosilna smola (znana tudi kot &quot;succinite&quot; ali &quot;Karabe&quot;). Barva se giblje od rumene do temnooranžne. Pozoren je treba biti, da ne pride do zamenjave jantarja ali &quot;succinite&quot; in ambre, kitovim izločkom, ki se uvršča v tar. št. 05.10. Aglomerirani jantar (ali ambroid) je neprozorna mineralna snov, dobljena z aglomeracijo odpadkov jantarja. V to tar. številko se uvršča samo v primeru, da je v ploščah. palicah, ceveh ali v podobnih oblikah, ki so samo oblikovane, a dalje neobdelane. (3) Jet ali črni mineral je ena izmed vrst kompaktnega lignita oziroma rjavega premoga. Je zelo črn, se z lahkoto rezbari in zelo dobro polira. Čeprav se uporablja v proizvodnji nakita, ga ne štejemo med drage kamne v smislu tarife. (C) STRONCIANIT (ŽGAN ALI NEŽGAN), RAZEN STRONCIJEVEGA OKSIDA Ta skupina vključuje stroncianit (naravne stroncijeve karbonate) in žgani stroncianit, ki sestoji pretežno iz nečistega stroncijevega oksida. Ta tar. številka izključuje čisti stroncijev oksid (tar. št. 28.16). (D) MINERALNE SNOVI, KI NISO NAVEDENE IN NE ZAJETE NA DRUGEM MESTU; ODLOMKI IN ODPADKI LONČARSKIH IN KERAMIČNIH PROIZVODOV Ta skupina med drugim vključuje: (1) Naravne arzenove sulfide, med katerimi sta najpomembnejši naslednji dve vrsti: (i) realgar - arzenov disulfid svetlordeče barve, ki se uporablja v pirotehniki in (ii) auripigment (orpiment) - arzenov trisulfid svetlorumene barve, ki se uporablja v proizvodnji barv. Ta tar. številka vključuje tudi mispickel (arzenove pirite ali tioarzenidnaželeza. (2) Alunit, imenovani tudi galunski kamen, ker se uporablja v priozvodnji galuna. To je kamnita snov rdečkastosive ali rumenkaste barve, ki na prstih pušča madeže. (3) Vermikulit - mineral, podoben sljudi in tudi podobne barve, vendar je ponavadi v obliki manjših kosmičev, in pa klorit in perlit - minerala, sorodna vermikulitu. Ti minerali se ob segrevanju širijo in tedaj postanejo minerali za toplotno izolacijo. Vendar pa se uvrščajo v tar. št. 68.06, če so v ekspandirani obliki ali pa v obliki listov ekspandiranega materiala. (4) Lidit - zelo trd kamen, grob, fine strukture in enakomerno zrnat, temne barve, na katerega kisline ne vplivajo. Kamen za raziskovanje, izdelan iz lidita (npr. za preskus plemenitih kovin), se uvršča v tar. številko 68.15. (5) Celestin (naravni stroncijev sulfat); islandska glina (kalcit) in aragonit, ki sta kristalizirana kalcijeva karbonata; lepidolit (litijeva sljuda) (fluosilikoaluminat kalija in litija) in ambligonit (aluminijev fosfat - litijev fluorid). (6) Vrtno zemljo, puščavsko zemljo, močvirsko zemljo, lapor, aluvij in gnilo listje; čeprav se ti proizvodi uporabljajo v kmetijstvu, jih 31. poglavje (gnojila) ne vključuje, neglede na to, ali v naravnem stanju vsebujejo majhne količine dušika, fosrofja ali kalija. (7) Pocolan, santorin, tras in podobne zemljine, katere včasih imenujejo &quot;naravni cementi&quot; zaradi njihove uporabe v proizvodnji cementa. (8) Apnenčasti kamen v surovem stanju (znan kot &quot;litografski kamen&quot;, ki se uporablja v litografskem tisku). (9) Odlomke in odpadke keramičnih in lončarskih izdelkov ter betona. (10) Kovinske rude redkih zemljin (npr. bastnazit, ksenotim, gadolinit, vendar izvzemši monacite in druge rude, ki se uporabljajo izključno ali pretežno za ekstrahiranje urana ali torija (tar. št. 26.12). (11) Sredstva za motnenje, ki se uporabljajo pri emajliranju in se pridobivajo z obdelavo cirkonijevega peska (s prečiščevanjem s klorovodikovo kislino in z mikronizacijo). (12) Molibdenitne &quot;koncentrate&quot;, dobljene iz molibdenove rude z nekaterimi fizikalnimi postopki, kot so npr. pranje, mletje, flotacija in pa s pomočjo termične obdelave (razen žganja - kalciniranja). Ti &quot;koncentrati&quot; so namenjeni odstranjevanju sledov olja in vode in v nemetalurške namene (podmazovanje). (13) Nsutit je iz rodu mangana, ki vsebuje po teži 79% ali več manganovih oksidov, ki se ne uporabljajo v metalurgiji za pridobivanje mangana, temveč v električnih baterijah. Ta tar. številka ne vključuje dragega in poldragega kamna iz 71. poglavja. 26. POGLAVJE RUDE, ŽLINDRE IN PEPELI OPOMBE: 1. V to poglavje ne spadajo: (a) žlindra in podobni industrijski odpadki, pripravljeni kot makadam (tar. št. 25.17); (b) naravni magnezijev karbonat (magnezit), žgan ali nežgan (tar. št. 25.19); (c) bazična žlindra iz 31. poglavja; (d) žlindrna volna, volna iz kamna in podobne mineralne volne (tar. št. 68.06); (e) odpadki in ostanki plemenitih kovin ali kovin, platiranih s plemenito kovino; drugi odpadki ali ostanki, ki vsebujejo plemenite kovine ali njihove spojine in se v glavnem uporabljajo za pridobivanje plemenitih kovin (tar. št. 71.12); (f) bakrenec, nikljev in kobaltov kamen, proizveden po kakršnem koli talilnem postopku (XV. oddelek). 2. Pri tar. št. 26.01 do 26.17 so z izrazom &quot;rude&quot; mišljeni minerali tistih mineraloških vrst, ki se uporabljajo v metalurgiji za pridobivanje živega srebra, kovin iz tar. št. 28.44 ali kovin iz XIV. ali XV. oddelka, in to tudi, če so za nemetalurške namene. V tar. št. 26.01 do 26.17 pa ne spadajo minerali, ki so bili v postopkih, neobičajnih v metalurgiji. 3. Tar. št. 26.20 obsega pepel in ostanke vrst, ki se uporabljajo v industriji za pridobivanje kovin ali kot surovina za proizvodnjo kemičnih kovinskih spojin. SPLOŠNA DOLOČILA Tarifne številke od 26.01 do 26.17 so omejene na naslednje rude in kovinske koncentrate: (A) Mineraloških vrst, ki se dejansko uporabljajo v metalurgiji za pridobivanje kovin iz oddelkov XIV in XV, živega srebra ali kovin iz tar. št. 28.44, in to tudi, če so namenjeni za druge namene, in (B) Tiste, ki niso bili v postopkih, ki v metalurški indrustriji niso v navadi. Pojem &quot;rude&quot; označuje kovinonosne minerale s spremljevalnimi snovmi, v katerih se pojavljajo in s katerimi se izkopavajo v rudnikih; nanaša se tudi na samorodne minerale v njihovi jalovini (npr. kovinonosni pesek). Rude se zelo redko prodajajo, preden so &quot;pripravljene&quot; za kasnejše metalurške posege. Najvažnejši pripravljalni postopki so tisti, katerih namen je koncentracija rude. V smislu tar. številk od 26.01 do 26.17 označuje pojem &quot;koncentrat&quot; rude, iz katerih so delno ali popolnoma odstranjene jalovinske primesi s posebnimi postopki, ki bi tekom nadaljnjih metalurških posegov bile moteče, ali pa takih, ki omogočajo bolj ekonomičen transport. Postopki, v katerih se lahko znajdejo proizvodi iz tar. številk od 26.01 do 26.17, vključujejo: fizikalne, fizikalno-kemične in kemične postopke, in sicer pod pogojem, da so običajne pri pripravi rud za pridobivanje kovin. Te operacije ne smejo vplivati na kemično sestavo osnovnih spojin, katere daje željeni material - z izjemo sprememb, ki izhajajo iz žganja, praženja ali vžiganja (z ali brez aglomeracije). Fizikalne in fizikalno-kemične operacije vključujejo: drobljenje, mletje, magnetno separacijo, gravimetrično separacijo, flotacijo, presejevanje, sortiranje, aglomeracijo prahu v zrna (npr. s sinteriranjem ali peletizacijo), kroglice ali brikete (ob dodajanju ali brez dodajanja majhnih količin veziv), nadalje sušenje, žganje, praženje zaradi oksidacije ali magnetizacije rude itd. (vendar ne žganje z namenom žveplanja, kloriranja itd. Namen kemičnih postopkov je odstraniti nezaželjeno snov (npr. raztaplanje). Koncentrati rud, dobljeni s postopki, razen z žganjem ali s praženjem, ki vplivajo na kristalografsko strukturo osnovne rude, so izključeni iz tega poglavja (ponavadi 28. poglavje). Izključeni so tudi bolj ali manj čisti proizvodi, dobljeni s pomočjo ponovljenih fizikalnih sprememb (frakcijska kristalizacija, sublimacija itd.) tudi, če do sprememb v kemični sestavi osnovne rude ni prišlo. Rude iz tar. št. od 26.01 do 26.17 se v komercialno uporabljajo zaradi pridobivanja: (1) plemenitih kovin, kot so definirane v 71. poglavju (zlata, srebra, platine, iridija, osmija, paladija, rodija in rutenija, (2) metalurško enostavnih kovin, navedenih v oddelku XV (železa, bakra, niklja, aluminija, svinca, cinka, kositra, volframa, molibdena, tantala, kobalta, bizmuta, kadmija, titana, cirkonija, antimona, mangana, kroma, germanija, vanadija, berilija, galija, hafnnija, indija, niobija (kolumbija), renija, talija), (3) živega srebra iz tar. št. 28.05 in (4) kovin iz tar. št. 28.44. V nekaterih primerih se rude uporabljajo za pridobivanje zlitin, kot sta feromangan in ferokrom. Razen tam, kjer se ne zahteva drugače, se rude in koncentrati z več kot eno mineraloško snovjo razvrščajo v ustrezno tar. številko od 26.01 do 26.17 na osnovi Temeljnega pravila št. 3(b), v primeru, da to ni možno, pa z uporabo pravila 3(c). Tar. številke od 26.01 do 26.17 ne vključujejo: (a) mineralov, ki vsebujejo maloprej navedene kovine, če so le- te: (i) navedeni v drugi tar. številki, kot npr. nežgani železovi piriti (tar. št. 25.02), naravni kriolit in naravni kiolit (tar. št. 25.27) in (ii) če kovine ne ekstrahirajo komercialno - npr. zemeljske barve, alunit ali galunski kamen (tar. št. 25.30) ter drago in poldrago kamenje (71. poglavje). (b) mineralov, ki se zaenkrat uporabljajo za pridobivanje magnezija, npr. dolomit (tar. št. 25.18), magnezit ali giobertit (tar. št. 25.19) ter karnalit (tar. št. 21.04), (c) rude - minerale alkalnih in zemljoalkalnih kovin iz tar. št. 28.05 (mpr. litija, natrija, kadmija, rubidija, cezija,kalcija, stroncija in barija). Ti minerali vključujejo sol (tar. št. 25.01), barite in viterit (tar. št. 25.11), stroncianit, celestit in aragonit (tar. št. 25.30), (d) samorodne kovine (npr. kepe in zrnca) in naravne zlitine iz njihove jalovine ali matric. Te samorodne kovine in legure se uvrščajo v oddelka XIV ali XV in (e) rude kovin redkih zemljin iz tar. št. 25.30. 26.01 ŽELEZOVE RUDE IN KONCENTRATI, TUDI PRAŽENI ŽELEZOVI PIRITI - Železove rude in koncentrati, razen praženih železovih piritov: 2601.11 - - neaglomerirani 2601.12 - - aglomerirani 2601.20 - Praženi železovi piriti Osnovne vrste rud, ki se uvrščajo v to tar. številko, so: (a) rdeči hematit, vštevši zrcalasto železno rudo in martitne železove okside ter rjavi hematit (minettes) - hidrirani železov oksid, ki vsebuje železo in kalcijeve karbonate, (b) limonit, hidrirani železov oksid, (c) magnetit, magnetni železov oksid, (d) siderit ali kalibit, železov karbonat in (e) pražene železove pirite, piritne žlindre, aglomerirane ali neaglomerirane (v glavnem železovi oksidi). Ta tar. številka vključuje manganonosne železove rude in koncentrate, ki vsebujejo manj kot 20% mangana, računano na suho težo (rud in koncentratov, segretih na 105 stopinj C do 110 stopinj C) (glej komentar k tar. številki 26.02). Ta tar. številka izključuje fino zmleti magnetit in druge fino zmlete železove rude, ki se uporabljajo kot pigmenti (32. poglavje). 26.02 MANGANOVE RUDE IN KONCENTRATI, VKLJUČNO ŽELEZO - MANGANOVE RUDE IN KONCENTRATI 20% IN VEČ MANGANA, RAČUNANO NA SUH IZDELEK Osnovne rude, zajete v tej tar. številki, so: (a) braunit, manganov oksid, (b) rodohrozit (ali dialogit), manganov karbonat, (c) hausmanit, slani manganov oksid, (d) manganit, hidrirani manganov oksid, (e) psilomelan, hidrirani manganov dioksid in (f) piroluzit (ali polianit), manganov dioksid. Ta tar. številka vključuje tudi manganonosne železove rude in koncentrate pod pogojem, da vsebujejo najmanj 20% mangana, računano na suho težo (rude in koncentrati se segrevajo do temperature med 105 stopinj C in 110 stopinj C). Tiste z vsebnostjo mangana, manjšo od 20%, računano na suho maso, so iz te tar. številke izključene (tar št. 26.01). Ta tar. številka izključuje piroluzit, pripravljen za uporabo v suhih baterijah (tar. št. 25.30). 26.03 BAKROVE RUDE IN KONCENTRATI Osnovne rude, ki se uvrščajo v to tar. številko, so: (a) atakamit, naravni bakreni hidroksiklorid, (b) azurit, bazični bakrov karbonat, (c) bornit (erubescit), sulfid bakra in železa, (d) burnonit, sulfid bakra, svinca in antimona, (e) brošantit, bazični bakrov sulfat, (f) halkocit, bakrov sulfid, (g) halkopirit (bakrov pirit), sulfid bakra in železa, (h) hrizokola, hidrirani bakrov silikat, (i) kovelit, bakrov sulfid, (j) kuprit, bakrov oksid, (k) dioptas, bakrov silikat, (l) siva bakrena ruda (pogosto srebronosna), sulfid bakra in antimona (tretrahedrit ali fahlerz), ali pa sulfid bakra in arzena (tenantit, enargit), (m) malahit, bazični bakrov karbonat in (n) tenorit, bakrov oksid. 26.04 NIKLJEVE RUDE IN KONCENTRATI Osnovne rude, zajete v tej tar. številki, so: (a) garnierit, dvojni silikat niklja in magnezija, (b) nikolit (nikelin), nikljev arzenid, (c) pentlandit, sulfid niklja in železa in (d) niklonosni pirotit, niklonosni železov silfid. 26.05 KOBALTOVE RUDE IN KONCENTRATI Glavne rude, ki se ponavadi uvrščajo v to tar. številko, so: (a) kobaltit, kobaltov sulfid in arzenid, (b) heterogenit, hidrirani kobaltov oksid, (c) lineit, sulfid kobalta in nikla in (d) smaltit, kobaltov arzenid. 26.06 ALUMINIJEVE RUDE IN KONCENTRATI Ta tar. številka vključuje boksit (hidrirani aluminijev oksid, ki vsebuje spremenljive deleže železovega oksida, silicijevega dioksida itd.). Ta tar. številka vključuje tudi termično obdelan boksit (1200 stopinj C do 1400 stopinj C), primeren za uporabo v metalurgiji proizvodnje aluminija (karbotermična redukcija v električnih pečeh, Grossov in drugi postopki), ali pa za druge namene (posebno v proizvodnji abrazivnih sredstev). 26.07 SVINČEVE RUDE IN KONCENTRATI Glavne rude, ki se ponavadi uvrščajo v to tar. številko, so. (a) anglezit, svinčev sulfat, (b) cerusit, svinčev karbonat, (c) galenit, svinčev sulfid, pogosto srebronosen in (d) pirmofirit, svinčev fosfat in klorid. 26.08 CINKOVE RUDE IN KONCENTRATI Osnovne rude, ki se ponavadi uvrščajo v to tar. številko, so: (a) blenda (sfalerit), cinkov sulfid, (b) hemimorfit (ali kalamin), cinkov hidrosilikat, (c) smitsonit, cinkov karbonat in (d) cinkit, cinkov oksid. 26.09 KOSITROVE RUDE IN KONCENTRATI Najpomembnejše rude, ki se ponavadi razvrščajo v to tar. številko, so: (a) kositerit (kositrni kamen), kositrov oksid in (b) stanit (kositrni piriri) sulfid kositra, bakra in železa. 26.10 KROMOVE RUDE IN KONCENTRATI Ta tar. številka vključuje kromit (ali krom-železovo rudo), kromov in železov oksid. 26.11 VOLFRAMOVE RUDE IN KONCENTRATI Najpomembnejše rude, ki se uvrščajo v to tar. številko, so: (a) ferberit, železov volframat (b) hubernit, manganov volframat (c) šilit, kalcijev volframat (d) volframit, železov in manganov volframat. 26.12 URANOVE ALI TORIJEVE RUDE IN KONCENTRATI 2612.10 - Uranove rude in koncenrati 2612.20 - Torijeve rude in koncentrati Najpomembnejše rude urana, ki se pretežno uvrščajo v to tar. številko, so: (a) autinit, hidrirani uranov in kalcijev fosfat, (b) branerit, uranov titanat, (c) karnotit, hdrirani uranov in kalijev vanadat, (d) davidit, uranov in železov vanadat, (f) parsonsit, hidrirani uranov in svinčev fosfat, (g) pitchblenda in uranitit, slana uranova oksida, (h) torbernit (ali halkolit), hidrirani uranov in bakrov fosfat, (i) tiujamunit, hidrirani uranov in kalcijev vanadat, (j) uranofan, kalcij-uranov silikat in (k) uranotorianit, torijev in uranov oksid. Najpomembnejše torijeve rude, ki se pretežno uvrščajo v to tar. številko, so: (a) monazit, fosfat torija in redkih zemljin in (b) torit, hidrirani torijev silikat. Ta tar. številka izključuje proizvode, ki so v trgovini znani kot &quot;koncentrati&quot; urana in ki so dobljeni s postopki, ki niso v navadi v metalurški industriji (tar. št. 28.44). 26.13 MOLIBDENOVE RUDE IN KONCENTRATI 2613.10 - Žgane 2613.90 - Druge Najpomembnejše molibdenove rude, ki se pretežno uvrščajo v to tar. številko, so: (a) molibdenit, molibdenov sulfid in (b) vulfenit, svinčev molibdat. Ta tar. številka vključuje žgane koncentrate molibdenita (&quot;tehnični molibdenov trioksid&quot;, ki se pridobiva samo z žganjem koncentratov molibdenitov). Ta tar. številka izključuje molibnenit, pripravljen za uporabo kot mazivo (tar. št. 25.30). 26.14 TITANOVE RUDE IN KONCENTRATI Glavne rude, ki se uvrščajo v to tar. številko, so: (a) ilmenit (ali titanonosna železova ruda), železov titanat in (b) rutil, anataz in brukit, titanovi oksidi. Ta tar. številka izključuje fino zmlete titanove rude, ki se uporabljajo kot pigmenti (32. poglavje). 26.15 NIOBIJEVE, TANTALOVE, VANADIJEVE IN CIRKONIJEVE RUDE IN KONCENTRATI 2615.10 - Cirkonijeve rude in koncentrati 2615.90 - Druge Najpomembnejše cirkonijeve rude, ki se pretežno uvrščajo v to tar. številko, so: (a) badelejit, cirkonijev oksid in (b) cirkon in cirkonov pesek, cirkonijevi silikati (če je v obliki dragega kamna, se uvršča v tar. št. 71.03). Glavne tantalove in niobijeve rude (kolumbij), ki se uvrščajo v to tar. številko, so tantalit in niobit (kolumbit), t.j. železov in manganov tantal-niobat. Glavne rude vanadija, ki se uvrščajo v to tar. številko, so: (a) deskloizit, bazični svinčev in cinkov vandanat, (b) patronit, vanadijev sulfid, (c) roskoelit (vanadijeva sljuda), kompleksni vanadijev silikat aluminija in magnezija in (d) vanadinit, svinčev vanadat in klorid. Staljeni vanadijevi oksidi, dobljeni kako drugače, razen s pečenjem ali žganjem,torej s postopki, ki vplivajo na kemično sestavo in kristalografsko strukturo osnovne rude, so iz te tar. številke izključeni (ponavadi 28. poglavje). Ta tar. številka izključuje še mikroniziran cirkonijev pesek, ki se uporablja kot sredstvo za motnenje pri proizvodnji emajla (tar. št. 25.30). 26.16 RUDE PLEMENITIH KOVIN IN KONCENTRATI: 2616.10 - Srebrove rude in koncentrati 2616.90 - Druge Glavne rude, ki se pretežno uvrščajo v to tar. številko, so: (a) argentit, srebrov sulfid, (b) kalaverit, telurid zlata in srebra, (c) karargiriti (ali rožno srebro), srebrovi kloridi in jodidi, (d) polibazit, srebrov in antimonov sulfid, (e) prustit, srebrov in arzenov sulfid, (f) piragirit, srebrov in antimonov sulfid, (g) stefanit, srebrov in antimonov sulfid in (h) zlatonosni in platinonosni pesek - slednji pogosto vsebuje tudi druge kovine iz skupine platin (t.j. iridij, osmij, paladij, rodij in rutenij). 26.17 DRUGE RUDE IN KONCENTRATI 2617.10 - Antimonove rude in koncentrati 2617.90 - Druge Glavne rude, ki se pretežno uvrščajo v to tar. številko, so: (1) Antimonove rude: (a) servantit, antimonov oksid, (b) kermezit, antimonov oksisulfid, (c) senarmontit, antimonov oksid, (d) stibnit (ali antimonit), antimonov sulfid in (e) valentinit ali beli antimon, antimonov oksid. (2) Berilijeve rude: (a) beril, dvojni berilijev in aluminijev silikat (če je v obliki dragega kamna, se beril ali navadni smaragd uvršča v tar. št. 71.03. in (b) bertrandit. (3) Bizmutove rude: (a) bizmutinit (ali bleščeči bizmut), bizmutov sulfid, (b) bizmutit, hidrirani bizmutov karbonat in (c) oker bizmut (ali bizmit), hidrirani bizmutov oksid. (4) Germanijeve rude: Germanit, bakro-germanov sulfid. Ta tar. številka izključuje tiste proizvode, ki so v trgovini znani kot &quot;koncentrati&quot; germanija in ki se pridobivajo s postopki, ki v metalurški industriji niso v navadi (ponavadi tar. št. 28.25). (5) Živosrebrne rude: Cinober, živosrebrni sulfid. Indij, galij, renij, hafnij, talij in kadmij se ne pridobivajo neposredno iz posamezne rude, ampak kot vzporedni proizvodi v metalurgiji drugih kovin (npr. cinka, svinca, bakra, aluminija, cirkonija, molibdena itd.). 26.18 GRANULIRANA ŽLINDRA (ŽLINDRNI PESEK) PRI PRIDOBIVANJU ŽELEZA ALI JEKLA Ta tar. številka vključuje granulirano žlindro (pesek troske), ki se dobiva npr. z vlitjem tekoče žlindre (troske) v vodo ob izlivanju iz visoke peči. Na drugi strani pa ta tar. številka ne vključuje mineralne volne iz žlindre, ki se dobiva z vpihovanjem pare ali komprimiranega zraka v staljeno žlindro, pa tudi gobaste žlindre, ki se dobiva z dodajanjem majhnih količin vode v tekočo žlindro, ta tar. številka ne vključuje (tar. št. 68.06). Ta tar. številka izključuje tudi cement iz žlindre (tar. št. 25.23). 26.19 ŽLINDRA (RAZEN GRANULIRANE ŽLINDRE), ŠKAJA IN DRUGI ODPADKI PRI PRIDOBIVANJU ŽELEZA IN JEKLA Žlindre, zaobsežene v tej tar. številki, so aluminijevi, kalcijevi ali železovi silikati. Pridobivajo se med taljenjem železove rude (žlindra iz visokih peči), pri rafiniranju surovega železa ali pri proizvodnji jekla (žlindra iz konverterjev). Ta tar. številka vključuje tudi tiste žlindre, ki vsebujejo dovolj železa, da je možno ponovno pridobivanje kovine. Vendar pa ta tar. številka ne vključuje fosfatne žlindre (&quot;bazična žlindra&quot; ali &quot;Thomasova žlindra&quot;&quot;). To so pomembna gnojila in se uvrščajo v 31. poglavje. Žlindre se uporabljajo v proizvodnji cementa, za nasipanja in pri gradnji cest. Grobo zdrobljena žlindra, sortirana kot makadam spada v tar. št. 25.17. Ta tar. številka izključuje tudi granulirano žlindro (žlindrin pesek) iz tar. št. 26.18. Škaja so kosmi železovih oksidov, ki nastajajo pri kovanju, toplem valjanju železa in jekla itd. Ta tar. številka vključuje tudi prah iz visokih peči za taljenje kovin in druge vrste odpadkov, ki nastajajo pri pridobivanju železa in jekla, vendar ne tudi odpadkov kovin, ki se dobijo v času rezanja, oblikovanja in drugih postopkov obdelave kovin, ki spadajo v tar. št. 72.04. 26.20 PEPEL IN OSTANKI (RAZEN TISTIH OD PROIZVODNJE ŽELEZA IN JEKLA), KI VSEBUJEJO KOVINE ALI KOVINSKE SPOJINE - Ki vsebujejo pretežno cink: 2620.11 - - trdi nečisti cink, ki je nastal kot usedlina pri vročem cinkanju 2620.19 - - drugo 2620.20 - Ki vsebujejo pretežno svinec 2620.30 - Ki vsebujejo pretežno baker 2620.40 - Ki vsebujejo pretežno aluminij 2620.50 - Ki vsebujejo pretežno vanadij 2620.90 - Drugo Ta tar. številka vključuje pepele in ostanke (razen tistih iz tar. št. 26.18, 26.19 ali 71.12), ki vsebujejo kovine ali kovinske spojine in ki so takih vrst, da se uporabljajo v industriji pridobivanja kovin ali surovin za proizvodnjo kemičnih kovinskih spojin. Nastajajo bodisi pri predelavi rud ali vmesnih metalurških proizvodov (kot je npr. mate), bodisi pri elektroliznih, kemičnih ali drugih procesih obdelave kovin (razen pri mehanskih procesih). Odpadki, ki nastajajo ob mehanski obdelavi kovin ali odpadki, ki sestoje iz izrabljenih ali polomljenih kovinskih predmetov, so iz te tar. številke izključeni (oddelka XIV ali XV). Na drugi strani pa se škaja, ki v bistvu sestoji iz oksidov, uvršča v to tar. številko, čeravno škaja nastaja pri mehanski obdelavi kovin, ki ne vsebujejo železa Ta tar. številka vključuje: (1) Mate, razen tiste iz bakra, nikla in kobalta (oddelek XV) in žlinder, npr. tistih, ki so bogate z bakrom, cinkom, kositrom, svincem itd. (2) Trdni nečisti cink, ki nastane kot ostanek pri galvanizaciji z namakanjem v staljeni cink. (3) Vsedline iz elektrolitskih kadi, ki nastanejo po predelavi ali prečiščevanju kovin in pa vsedline pri elektrogalvanizaciji. (4) Vsedline iz akumulatorjev. (5) Ostanke ob elektrolitskem prečiščevanju kovin, sušeni ali koncentrirani v obliki blokov. (6) Ostanke od proizvodnje bakrovega sulfata. (7) Nečiste kobaltove okside, ki nastanejo pri obdelavi srebronosnih rud. (8) Iztrošene katalizatorje, ki se uporabljajo samo za ponovno pridobivanje navadnih kovin ali za proizvodnjo kemikalij. (9) Ostanki karnalitnih lužnic, ki se v glavnem porabljajo za pridobivanje magnezijevega klorida. Ta tar. številka izključuje: (a) kemično določene spojine iz 28. poglavja, (b) ostanke in ostružke plemenitih kovin ali kovin, platiniranih s plemenitimi kovinami (vštevši npr. izrabljene ali poškodovane katalizatorje v obliki mreže iz legirane platine) in druge odpadke in ostanke spojin plemenitih kovin vrst, ki se iporabljajo predvsem za obnavljanje plemenitih kovin (tar. št. 71.12), (c) kovinske opilke, ki nastanejo pri mehanski obdelavi kovin (oddelek XV) in (d) cinkov prah (tar. št. 79.03). 26.21 OSTALE ŽLINDRE IN PEPELI, VKLJUČNO PEPEL MORSKIH ALG Ta tar. številka ne vključuje le žlindro in pepel (ki ne spadajo v tar. št. 26.18, 26.19 ali 26.20) in ki nastajajo pri obdelavi rud ali pri metalurških postopkih, temveč tudi tiste iz kateregakoli materiala ali postopka. Čeprav se mnogi izmed teh proizvodov uporabljajo kot gnojila, jih uvrščamo tukaj in ne v 31. poglavje (razen v primeru bazične žlindre). Proizvodi, zajeti v tej tar. številki, vključujejo: (1) Pepel in klinker mineralnega izvora (npr. pepel črnega premoga, temnega premoga, lignita in šote). (2) Pepel morskih alg in druge rastlinske pepele. Pepel morskih alg, katerega vključuje ta tar. številka, je material, dobljen pri zažiganju nekaterih vrst morskih alg v surovem stanju je težek, grob, črnikav material, ko pa je rafiniran, postane modrobel prašek. Uporablja se pretežno za ekstrakcijo joda ali v industriji stekla. Ta skupina vključuje tudi pepel riževega pleva - lupin, ki skoraj v celoti sestoji iz silicijevega dopksida in se uporablja predvsem za proizvodnjo opeke za zvočno izolacijo in drugih zvočnih izolatorjev. (3) Pepel kosti, ki nastaja pri kalciniranju kosti na prostem. Poleg tega, da se uporablja za izboljšavo zemljišča, uporabljajo ta proizvod tudi za premazovanje kalupov za ingote pri topljenju bakra. Ta tar. številka izključuje &quot;živalsko oglje&quot;, dobljeno s kalciniranjem kosti v zaprti posodi (tar. št. 38.02) in (4) Surove kadmijeve soli, ki se pridobivajo v industriji sladkorja iz ostanka melase iz sladkorne pese z zažiganjem, pranjem itd. 27. POGLAVJE MINERALNA GORIVA, MINERALNA OLJA IN PROIZVODI NJIHOVE DESTILACIJE; BITUMNOZNE SNOVI; MINERALNI VOSKI OPOMBI: 1. V to poglavje ne spadajo: (a) izločene kemično določene organske spojine, razen čistega metana in propana, ki se uvrščata v tar. št. 27.11; (b) zdravila, ki se uvrščajo v tar. št. 30.03 ali 30.04; (c) mešani nenasičeni ogljikovodiki, ki se uvrščajo v tar. št. 33.01, 33.02 ali 38.05. 2. Tar. št. 27.10 obsega ne le olja iz nafte in olja, dobljena iz bituminoznih mineralov, temveč tudi podobna olja, ki sestoje iz mešanice nenasičenih ogljikovodikov, dobljena po kakršnem koli postopku, če masa nearomatskih sestavin presega maso aromatskih sestavin. Ta tarifna številka pa ne obsega tekočih sintetičnih poliolefinov, pri katerih se pod 60% prostornine destilira pri 300 stopinj C po konverziji pri 1.013 milibarih z uporabo destilacije v vakuumu (39. poglavje). Opombe k podštevilkam 1. Pri tar. podšt. 2701.11 je z izrazom &quot;antracit&quot; mišljen črni premog, ki ima največ 14% izparljivih snovi (računano na suh izdelek brez mineralnih snovi). 2. Pri tar. podšt. 2701.12 je z izrazom &quot;bituminozni črni premog&quot; mišljen črni premog, ki ima več kot 14% izparljivih snovi (računano na suh izdelek brez mineralnih snovi) in kalorično vrednost 5.833 kcal/kg ali več (računano na vlažen proizvod brez mineralnih snovi). 3. Pri tar. podšt. 2707.10, 2707.20, 2707.30, 2707.40 in 2707.60 so z izrazi &quot;benzen&quot;, &quot;toluen&quot;, &quot;ksilen&quot;, &quot;naftalen&quot; in &quot;fenoli&quot; mišljeni proizvodi, ki vsebujejo po masi več kot 50% benzena, toluena, ksilena, naftalena ali fenolov. SPLOŠNA DOLOČILA To poglavje vključuje predvsem črni premog in druga naravna mineralna goriva, naftna olja, dobljena iz bituminoznih mineralov, proizvode njihove destilacije in proizvode podobnih vrst, pridobljene po kateremkoli drugem postopku. Zajema tudi mineralne voske in naravne bituminozne snovi. Blago, ki spada v to poglavje, je lahko surova ali rafinirana. Vendar pa se (izjema sta čisti propan in čisti metan) kemično določene organske spojine, kadar so izločene in v čistem ali komercialno čistem stanju, uvrščajo v 29. poglavje. Za nekatere izmed njih (npr. etan, benzen, fenol, piridin) obstajajo posebej določeni kriteriji čistosti, podani v komentarju k tar. številkam 29.01, 29.07 in 29.33. Metan in propan se uvrščata v tar. šte. 27.11 tudi, če sta kemično čista. Pojem &quot;aromatične sestavine&quot;, uporabljen v opombi št. 2 k temu poglavju in v poimenovanju tar. številke 27.07, je treba razumeti tako, da se nanaša na cele molekule z aromatičnim delom, neodvisno od števila in dolžine bočnih verig, in ne le na aromatične dele teh molekul. To poglavje ne vključuje: (a) zdravil iz tar. številk 30.03 ali 30.04, (b) parufmerijskih, kozmetičnih in toaletnih preparatov (tar. št. od 30.03 do 30.07) in (c) tekoča ali utekočinjena goriva, ki se uporabljajo v vžigalnikih za cigarete in podobnih vžigalnikih - v posodah, katerih prostornina ne presega 300 cm3 (tar. št. 36.06). 27.01 ČRNI PREMOG; TUDI BRIKETI RAZNIH OBLIK IZ ČRNEGA PREMOGA - Črni premog, tudi v prahu, toda neaglomeriran: 2701.11 - - antracit 2701.12 - - bituminozni črni premog 2701.19 - - drug črni premog 2701.20 - Briketi raznih oblik iz črnega premoga Ta tar. številka vključuje razne vrste črnega premoga in antracita tudi, če so v prahu ali aglomerirani (ovali, briketi itd.). Ta tar. številka vključuje tudi brikete in druge oblike predelanega goriv, da bi postali brezdimni. Zajema še črni premog v prahu, dispergiran v vodi (mulj črnega premoga) in ki vsebuje majhne količine disperzivnih sredstev, še posebno površinsko aktivnih. Ta tar. številka ne vključuje črnega jantarja (gagat) (tar. št. 25.30), rjavega premoga (lignita) (tar. št. 27.02), niti koksa ali polkoksa iz črnega premoga (tar. št. 27.04). 27.02 RJAVI PREMOG (LIGNIT), AGLOMERIRAN ALI NEAGLOMERIRAN, RAZEN GAGATA 2702.10 - Rjavi premog (lignit), tudi v prahu, neaglomeriran 2702.20 - Aglomerirani rjavi premog (lignit) Ta tar. številka vključuje rjavi premog (lignit), t.j. kurivo, ki je nekje na sredi med premogom in šoto, vključuje pa tudi dehidrirane, uprašnjene in aglomerirane. Ta tar. številka izključuje gagat - neko vrsto rjavega premoga (tar. št. 25.30). 27.03 ŠOTA (VKLJUČNO ŠOTNA SLAMA), NEAGLOMERIRANA ALI AGLOMERIRANA Šota nastaja iz delno zoglenelega rastlinskega materiala in je ponavadi lahka in vlaknaste strukture. Ta tar. številka vključuje vse vrste šote, vštevši posušeno ali aglomerirano, ki se uporablja kot kurivo, nadalje zdrobljeno šoto in šotno slamo (odpadke), ki se uporablja za izboljšanje zemljišča ali v druge namene. Ta tar. številka vključuje tudi zmesi šote in peska ali gline, katerim daje bistvene lastnosti šota, neglede na to, ali vsebujejo majhne količine gnojil ali ne, kot so dušik, fosfor ali kalij. Ti proizvodi se uporabljajo predvsem kot izboljševalci tal. Vendar pa ta tar. številka ne vključuje: (a) šotna vlakna (znana kot &quot;berandin&quot;), pripravljena za tekstilno uporabo (oddelek XI) in (b) cvetličnih lončkov in drugih predmetov iz šote, vštevši izolacijske plošče za stavbe, katere pridobivajo z rezanjem ali stiskanjem v kalupih (68. poglavje). 27.04 KOKS IN POLKOKS IZ ČRNEGA PREMOGA, RJAVEGA PREMOGA, LIGNITA ALI ŠOTE, NEAGLOMERIRANA ALI AGLOMERIRANA; RETORTNO OGLJE Koks je trdni ostanek, ki nastaja pri suhi destilaciji črnega premoga, rjavega premoga, lignita ali šote brez prisotnosti zraka. Pridobiva se v koksarniških pečeh iz bituminoznih črnih premogov različnih kvalitet. Polkoks se pridobiva z destilacijo črnega premoga, rjavega premoga ali lignita pri nizkih temperaturah. Koks in polkoks iz te tar. številke sta lahko uprašnena ali aglomerirana. Retortno oglje (plinsko oglje) je trda, črna in krhka oblika premoga, ki ob udarcu kovinsko odzvanja. Pridobiva se kot stranski proizvod v plinarnah in koksarnah in se nabira na zidovih peči in retort. To oglje ponavadi sestoji iz kosov nepravilnih oblik, pri katerih je ena stran malo bolj zaobljena (glede na obliko retorte). Retortno oglje v nekaterih državah imenujejo &quot;umetni grafit&quot;, vendar se to ime pravzaprav nanaša na umetno proizveden grafit, ki spada v tar. št. 38.01. Ta tar. številka izključuje: (a) koks iz katranske smole in petrolejski koks (tar. št. 27.08 in 27.13) in (b) predmete iz retortnega premoga, ki se uporabljajo v električarstvu (tar. št. 85.45). 27.05 PLIN ČRNEGA PREMOGA, VODNI PLIN, GENERATORSKI PLIN IN PODOBNI PLINI, RAZEN NAFTNIH PLINOV IN PLINOV DRUGIH PLINSKIH OGLJIKOVODIKOV Plin črnega premoga pridobivajo z njegovo destilacijo brez prisotnosti zraka ponavadi v plinarnah ali koksarnah. To je kompleksna zmes vodika, metana, ogljikovega monoksida itd., uporablja pa se za razsvetljavo in ogrevanje. Ta tar. številka vključuje plin, proizveden s podzemno plinifikacijo (vplinjanjem), generatorski plin in podobne pline (npr. plin iz visokih peči). Tarifna številka vključuje tudi zmesi plinov, ki se pridobivajo s crackingom ali reformiranjem mineralnih olj (naftne pline in naravne pline, običajno v prisotnosti pare). Te zmesi so po sestavi podobne plinu črnega premoga in se uporabljajo za razsvetljavo in ogrevanje ter pri sintezi kemikalij, npr. metanola in amonijaka itd. V slednjem primeru jih včasih imenujejo &quot;plini za sintezo&quot;. Vendar pa ta tar. številka izključuje pline, navedene v tar. št. 27.11. 27.06 KATRAN, DOBLJEN Z DESTILACIJO ČRNEGA PREMOGA, RJAVEGA PREMOGA, LIGNITA IN ŠOTE, IN DRUGI MINERALNI KATRANI, DEHIDRATIRANI ALI NEDEHIDRATIRANI ALI DELOMA DESTILIRANI ALI NE, VKLJUČNO REKONSTRUIRANI KATRANI Ti katrani so sestavljene zmesi spremenljivih deležev aromatičnih in alifatskih sestavin, ki ponavadi nastajajo pri destilaciji črnega premoga, rjavega premoga, lignita ali šote. Ta tar. številka vključuje naslednje vrste katranov: (1) Katrane,proizvedene z destilacijo črnega premoga pri visoki temperaturi in ki pretežno sestoje iz aromatičnih sestavin, kot so npr. benzen, fenol, naftalin, antracen in fenolne homologe, piridinske baze itd. (2) Katrane, pridobljene z destilacijo črnega premoga, rjavega premnoga, lignita ali šote, ali pa z destilacijo črnega premoga pri nizki temperaturi.Ti katrani so prejšnjim podobni, vendar vsebujejo večji delež alifatskih, naftenskih in fenolnih spojin. (3) Druge vrste mineralnih katranov, vštevši tiste, ki se pridobivajo e gene ratorjih vodnega plina v času vplinjevanja črnega premoga. Ta tar. številka vključuje tudi dehidrirane ali delno dehidrirane katrane in rekonstruirane katrane, katere pridobivajo z mešanjem smole in kreozotnih olj ali z drugimi proizvodi, ki se pridobivajo z destilacijo katrana črnega premoga. Katrane uporabljajo predvsem za nadaljnjo destilacijo, pri kateri se dobi tudi vrsta olj in drugih proizvodov katrana črnega premoga. Katrani se uporabljajo tudi za nepremočljive materiale in za cestne prevleke itd. Ta tar. številka ne vključuje katranov, ekstrahiranih iz nemineralnih surovin, npr. lesnega katrana (tar. št. 38.07). 27.07 OLJA IN DRUGI PROIZVODI, DOBLJENI Z DESTILACIJO KATRANA IZ ČRNEGA PREMOGA PRI VISOKI TEMPERATURI; PODOBNI PROIZVODI, PRI KATERIH MASA AROMATSKIH SNOVI PRESEGA MASO NEAROMATSKIH SESTAVIN 2707.10 - Benzen 2707.20 - Toluen 2707.30 - Ksilen 2707.40 - Naftalen 2707.50 - Mešanice drugih aromatskih ogljikovodikov, pri katerih 65 vol.% ali več (vštevši izgube) destilira pri temperaturi 250 stopinj C (po metodi ASTM D 86) 2707.60 - Fenoli - drugo: 2707.91 - - kreozotna olja 2707.99 - - drugo Ta tar. številka vključuje: (1) Olja in druge proizvode, dobljene z destilacijo katrana črnega premoga pri visoki temperaturi, v večjih ali manjših razmakih frakcij, ki tvorijo zmesi, sestoječe pretežno iz aromatičnih ogljikovodikov in drugih aromatičnih spojin. Ta olja in drugi proizvodi vključujejo: - benzen, toluen, ksilen in solventno nafto, - naftalinska olja in surovi naftalin, - antracitna olja in surovi antracit, - fenolna olja (fenoli, krezoli, ksilati itd.), - piridin, kinolin in akridinske baze ter - kreozolna olja (2) Podobna olja in proizvode, ki pretežno sestoje iz aromatičnih sestavin, dobljenih z destilacijo katrana črnega premoga pri nizkih temperaturah ali drugega mineralnega katrana z &quot;retifikacijo lahkih frakcij&quot; plina črnega premoga, s predelavo nafte ali kako drugače. Ta tar. številka vključuje prej navedena olja in proizvode, suhe ali rafinirane, vendar izključuje kemično določene spojine v čistem ali komercialno čistem stanju, ki se pridobivajo z nadaljnjo destilacijo ali frakcijskimi procesi ter pri drugih predelovalnih procesih katranskih olj (29. poglavje). Za benzen, toluen, naftalen, antracen, fenol, krezole, kislole, piridin in nekatere derivate piridina, obstajajo posebni kriteriji čistosti, podani v ustreznih delih Komentarja pri tar. št. 29.02, 29.07 in 29.33. Olja lesnega katrana spadajo v 38. poglavje. Ta tar. številka ne vključuje mešanih alkilbenzenov in mešanih alkilnaftalenov, dobljenih z alkiliranjem benzena in naftalena in, ki imajo dovolj dolgo bočno verigo (tar. št. 38.17). 27.08 SMOLA IN SMOLNI KOKS, DOBLJENI IZ KATRANA ČRNEGA PREMOGA ALI IZ DRUGIH MINERALNIH KATRANOV 2708.10 - Smola 2708.20 - Smolni koks Smola, zaobsežena v tej tar. številki, je ostanek destilacije katrana črnega premoga ali drugih mineralnih katranov pri visoki ali nizki temperaturi. Vsebuje majhen delež težkih katranskih olj. Je črne ali rjave barve in je lahko mehka ali krhka. Uporablja se za proizvodnjo elektrod, katrana (tera) za ceste, za proizvodnjo nepremočljivih mešanic, za aglomeriranje prahu črnega premoga itd. Smola, ki je le malenkostno modificirana s prepihovanjem z zrakom, je podobna neprepihani smoli in ostane uvrščena v to tar. številko. Koks je končni ostanek proizvoda, ki nastane pri destilaciji katrana črnega premoga ali drugih mineralnih katranov ali njihovih smol pri visoki ali nizki temperaturi. Uporablja se za izdelavo elektrod ali kot gorivo. 27.09 NAFTA IN OLJA, DOBLJENA IZ BITUMINOZNIH MINERALOV, SUROVA Ta tar. številka vključuje surovo nafto in surova olja, dobljena iz bituminoznih mineralov (npr. iz skrilavca, apnenčastih kamnin, peska itd.), torej naravne proizvode kakršnekoli sestave, dobljene iz normalnih ali kondenzacijskih oljnih vsedlin - ostankov, ali pa z destruktivno destilacijo bituminoznih miralov. Tako dobljena surova olja ostanejo uvrščena v tej tar. številki tudi, če so bila izpostavljena naslednjim postopkom: (1) dekantiranju, (2) razsoljevanju, (3) dehidriranju, (4) stabiliziranju z namenom normalizirati pritisk pare, (5) eliminiranju zelo lahkih frakcij z namenom, da bi se vrnile v oljne oborine, da bi se izboljšala drenaža in vzdrževanje pritiska, (6) dodajanju zgolj tistih ogljikovodikov, predhodno dobljenih po fizikalnih metodah v času poteka pravkar navedenih procesov in (7) vsakemu drugemu manjšemu postopku pod pogojem, da le-ta ne spremeni značaja proizvoda. 27.10 OLJA, DOBLJENA IZ NAFTE IN OLJA, DOBLJENA IZ BITUMINOZNIH MIRALOV, RAZEN SUROVIH; PROIZVODI, KI NISO NAVEDENI IN NE ZAJETI NA DRUGEM MESTU, KI VSEBUJEJO PO MASI 70% ALI VEČ OLJ IZ NAFTE ALI OLJ, DOBLJENIH IZ BITUMINOZNIH MINERALOV ČE SO TA OLJA OSNOVNE SESTAVINE TEH PROIZVODOV Proizvodi, zaobseženi v tej tar. številki so tisti, ki so bili izpostavljeni kateremukoli postopku razen tistih, navedenih v komentarju k tar. št. 27.09. Ta tar. številka vključuje: (A) Olja, iz katerih so lahke frakcije izločene z destilacijo, kot tudi lahka, srednja in težka olja, dobljena v večjih ali manjših razmakih frakcij z destilacijo ali z rafinacijo surovih olj nafte ali olj bituminoznih mineralov. Ta olja, bolj ali manj tekoča ali poltrdna, sestoje pretežno iz nearomatičnih ogljikovodikov, kot so npr. parafinski, ciklanski ogljkovodiki itd. Ta olja vključujejo: (1) bencin, (2) specialni težki bencini (white spirit), (3) kerozin - petrolej, (4) plinska olja, (5) kurilna olja, (6) vretenska olja in mazalna olja in (7) bela (beljena) olja. Ta tar. številka vključuje pravkar naštete frakcije tudi, če so obdelane naprej z namenom odstranjevanja nečistoč (npr. obdelava s kislinami ali bazami, s selektivnimi topili, s cinkovim kloridom, absorbcijskimi zemljinami itd., ali ponovna destilacija) - vendar pod pogojem, ta take obdelave ne proizvedejo kemično določene spojine v čistem ali komercialno čistem stanju. (29. poglavje). (B) Podobna olje, pri katerih je teža nearomatičnih sestavin večja od mase aromatičnih sestavin. Taka olja se lahko dobijo z destilacijo črnega premoga pri nizki temperaturi, s hidriranjem ali katerimkoli drugim postopkom (cracking, reforming itd.). Ta tar. številka vključuje mešane alkilene, imenovane tripropilen, tetrapropilen, di(izo)butilen, tri(izo)butilen itd. To so zmesi nenasičenih acikličnih ogljikovodikov (oktileni, nonileni, njihovi homologi in njih izomeri itd.) in nasičenih ogljikovodikov. Pridobivajo jih z zelo nizko polimerizacijo propilena, izobutilena ali drugih etilenskih ogljikovodikov, ali pa z izločanjem (npr. s frakcijsko destilacijo) iz nekaterih proizvodov pri crackiranju mineralnih olj. Mešani alkileni se uporabljajo predvsem pri kemičnih sintezah kot topila ali razredčila. Zaradi njihove visoke oktanske stopnje se lahko, ob dodajanju ustrezni aditivov, mešajo z bencinom. Vendar pa ta tar. številka ne vključuje tekočih sintetičnih poliolefinov, od katerih manj kot 60 vol % destilira pri temperaturah do 300 stopinj C (po konverziji na 1.013 milibarov - 101,3 kPa, če se uporabi metoda destilacije z zmanjšanim pritiskom) (39. poglavje). Ta tar. številka ne vključuje olja, v katerih po teži prevladujejo aromatične sestavine, dobljene s predelavo nafte ali s katerimkoli drugim postopkom (tar. št. 27.07). (C) Olja, našteta pod (A) in (B), katerim so dodane razne snovi, katerih namen je, prilagoditi jih posebnim namenom uporabe - vendar pod pogojem, da ti proizvodi kot osnovo vsebujejo najmanj 70 vol. % naftnih olj ali olj bituminoznih mineralov ter da niso zajeta v kakšni bolj specifični tar. številki Tarife. Primeri vrste proizvodov, na katere se pravkar navedeno nanaša, so: (1) Bencin, ki vsebuje majhne količine dodanih proizvodov proti detonacji (npr. svinčev tretraetil in dibromoetan) in antioksidantov (npr. para butilniaminofenol). (2) Olja in masti za mazanje, ki sestoje iz mešanic olj za mazanje z zelo raznovrstnimi količinami drugih proizvodov (npr. proizvodov za izbolj šanje mazalnih lastnosti (rastlinska olja in masti, antioksidanti, sredstva za preprečevanje korozije, sredstva proti penjenju, kot so to npr. silikoni itd.). Ta olja za mazanje vključujejo tudi t.i. compound olja, to je olja za težke delovne pogoje, nadalje olja, pomešana z grafitom (grafitne suspenzije v naftnih oljih ali oljih iz bituminoznih mineralov), olja za mazanje batov, olja za tekstil in masti za mazanje, sestavljena iz olja za mazanje in 10 - 15% mila iz aluminija, kalcija, litija itd. (3) Olja za transformatorje in sklopke (ki se ne uporabljajo zaradi mazalnih lastnosti) so stabilizirana specialno rafinirana olja z dodatkom antioksidantov, kot je npr. diterciarni butilparakrezol. (4) Rezalna olja, ki se uporabljajo za hlajenje raznih orodij itd. in materialov, ki so predmet obdelave. Sestoje iz težkih olj z dodatkom 10 - 15% emulgatorjev (npr. alkalni sulforicinoleat) in se uporabljajo kot vodna emulzija. (5) Olja za čiščenje motorjev, strojev in drugih naprav. To so težka olja, ki ponavadi vsebujejo še majhne količine sredstev za peptoniziranje tar da bi se olajšalo odstranjevanje gum, vsedlin ogljika itd., nastalih med delovanjem motorja. (6) Olje za mazanje kalupov, ki se uporabljajo z namenom, da bi bilo lažje odločanje keramičnih predmetov, betonskih gredic itd., od sten kalupov Ta olja vključujejo težka olja, ki vsebujejo npr. okrog 10% rastlinskih masti. (7) Tekočine za hidravlične zavore itd, ki sestoje iz težkih olj, katerim so dodani proizvodi za izboljšanje mazalnih lastnosti, antioksidanti, sredstva zoper korozijo, sredstva zoper penjenja itd. Ta tar. številka ne vključuje: (a) pripravkov, ki vsebujejo po teži manj kot 70% nafnih olj ali olj iz bituminoznih mineralov, npr. pripravkov za maščenje ali oljenje tekstila in drugih pripravkov za mazanje iz tar. št. 34.03 in tekočin za hidravlične zavore iz tar. št. 38.19 (b) pripravkov, ki vsebujejo naftna olja in olja iz bituminoznih mineralov v kakršnihkoli deležih (tudi več kot 70% ut.), ki so zajeta v drugih tar. številkah Nomenklature ali ki temelje na kakšnem drugem proizvodu, razen na naftnem olju ali olju iz bituminoznih mineralov. Tak primer je s pripravki proti koroziji iz tar. št. 34.03, ki sestoje iz lanolina - v raztopini white spirita je lanolin osnovni material, white spirit pa deluje le kot razredčilo in izpari po uporabi. Enak primer so preparati za dezinfekcijo, za insekticidne, fungicidne in podobne namene (tar. št. 38.08), s pripravljenimi aditivi za mineralna olja (tar. št. 38.11), s sestavljenimi topili in razredčili za lake (tar. št. 38.14) in z nekaterimi pripravki iz tar. št. 38.24, kot so npr. tekočine za vžig bencinskih motorjev. Tekočina sestoji iz dietiletra, iz 70 mas.% ali več naftnega olja in tudi iz drugih sestavin, v katerih je dietileter osnovna sestavina. 27.11 NAFTNI PLINI IN DRUGI PLINASTI OGLJIKOVODIKI - Utekočinjeni: 2711.11 - - naravni plin 2711.12 - - propan 2711.13 - - butan 2711.14 - - etilen, propilen, butilen in butadien 2711.19 - - drugo - V plinskem stanju: 2711.21 - - naravni plin 2711.29 - - drugo Ta tar. številka vključuje surove plinaste ogljikovodike, dobljene kot naravni plini ali iz nafte kot kemijski proizvod. Metan in propan sta prav tako vključena tudi, če sta kemično čista. Ti ogljikovodiki so plinasti pri temperaturi 15 stopinj C in pod pritiskom 1.013 milibarov (101,3 kPa). Lahko se dobavljajo komprimirani kot tekočine v kovinskih kontejnerjih, vendar jim pogosto (iz varnostnih razlogov) dodajajo majhne količine snovi z zelo močnim vonjem, ki naj bi opozoril na izpust plina. Ta tar. številka vključuje naslednje pline v tekočem ali plinastem stanju: (I) metan in propan, z nečistočami ali čista, (II) etan in etilen, čistoče manj kot 95% (etan in etilen čistoče 95% ali več se uvršča v tar. št. 29.01), (III) propen (propilen) čistoče manj kot 90% (propen ali propilen čistoče 90% ali več se uvršča v tar. št. 29.01), (IV) butan z manj kot 95% vsebnosti n-butana in manj kot 95% vsebnosti izobutana (butan z vsebnostjo 95% ali več n-butana ali izobutana se uvršča v tar. št. 29.01), (V) buten (butilen) in butadien čistoče manj kot 90% (buteni in butadieni čistoče več kot 90% se uvrščajo v tar. št. 29.01) in (VI) medsebojne zmesi propana in butan, ki se uvršča z uporabo Temeljnega pravila 2(b). Zgoraj navedeni procenti se računajo na suhi proizvod glede na prostornino plinastih proizvodov in glede na težo proizvodov v tekočem stanju. Ta tar. številka ne vključuje: (a) kemično določenih ogljikovodikov (razen metana in propana) v čistem ali komercialno čistem stanju (tar. št. 29.01). Glede teh ogljikovodikov z dodanimi dišavami glej splošna določila k 29. poglavju, del (A), peta točka. Za etan, etilen, propen, butan, butene in butadiene obstajajo posebni kriteriji čistoče, kot je nakazano pod (II), (III), (IV) in (V) zgornjega besedila. (b) tekočega butana v kontejnerjih do 300 kubičnih centimetrov, ki se uporablja za polnjenje vžigalnikov za cigarete in podobnih vžigalnikov (razen tistih, ki predstavljajo dele navedenih vžigalnikov) (tar. št. 36.06) in (c) delov vžigalnikov za cigarete in podobne vžigalnike, ki vsebujejo tekoči butan (tar. št. 96.13). 27.12 VAZELIN; PARAFINSKI VOSEK, MIKROKRISTALNI VOSEK IZ NAFTE, STISKANI PARAFINI, OZOKERIT, VOSEK IZ RJAVEGA PREMOGA ALI LIGNITA, VOSEK IZ ŠOTE, DRUGI MINERALNI VOSKI IN PODOBNI PROIZVODI, DOBLJENI S SINTEZO ALI DRUGIMI POSTOPKI, POBARVANI ALI NEPOBARVANI 2712.10 - Vazelin 2712.20 - Parafinski vosek, ki vsebuje po teži manj kot 0.75% mase olja 2712.90 - Drugo (A) Vazelin Vazelin je mastnega otipa, bele, rumenkaste ali temnorjave barve. Pridobivajo ga iz ostankov destilacije nekaterih surovih naft, ali z mešanjem razmeroma visoko viskoznih naftnih olj s takimi ostanki, ali pa z mešanjem parafina ali cerezina z zadosti rafiniranim mineralnim oljem. Ta tar. številka vključuje surovi vazelin (včasih imenovan &quot;petrolatum&quot;), razbarvan ali rafiniran. Ta tar. številka vključuje tudi sintetični vazelin. Da bi vazelin lahko uvrstili v to tar. številko, mora biti njegova točka strjevanja najmanj 30 stopinj C, odrejeno z rotacijskim termometrom (po ASTM D-938), gostote pri 70 stopinj C manjše od 0,942 g/ cm3 (zmerjeno s konično penetracijo pri 25 stopinj C po metodi ASTM D-217 (1. Če je vzorec pretrd, se ne uporablja metoda penetracije ASTM D-217, temveč metoda penetracije ASTM D-937.) manjšo od 350 oziroma zmerjeno s konično penetracijo po metodi ASTM D-937 ne manjšo od 80). Vendar pa so izključeni vsi preparati na osnovi vazelina (na primer: masti za mazanje) iz tar. št. 27.10 ali 34.03 (B) Parafinski vosek, mikrokristalni vosek iz nafte stiskani parafini, ozokerit, vosek iz rjavega premoga in lignita, vosek iz šote, drugi mineralni voski in podobni proizvodi, dobljeni s sintezo ali z drugimi postopki, obarvani ali neobarvani Parafinski vosek je ogljikovodikov vosek, ekstrahiran in nekaterih destilatov naftnih olj ali olj, dobljenih iz skrilavcev ali pa drugih bituminoznih mineralov. Ta vosek je prozoren, je bele ali rumenkaste barve in ima razmeroma izrazito kristalno strukturo. Mikrokristalni vosek je tudi ogljikovodikov vosek. Ekstrahira se iz ostankov nafte in iz frakcij mazalnih olj, destiliranih v vakuumu. Od parafina je bolj kalen in ima bolj fino in manj vidno kristalno strukturo. Običajno ima višje tališče kot parafin. Variira od mehkega in plastičnega do trdega in krhkega in je temnorjave do bele barve. Ozokerit je naravni mineralni vosek - prečiščenega poznajo kot cerezin. Vosek iz rjavega premoga ali lignita (ali montana vosek) je proizvod, znan kot &quot;montanova smola&quot; in je ester voskov, ekstrahiran iz rjavega premoga ali lignita. V surovem stanju je trd in temen, v rafiniranem stanju pa je lahko bel. Vosek iz šote je fizikalno in kemično podoben vosku iz rjavega premoga ali lignita, le da je nekoliko mehkejši. Drugi mineralni voski, ki spadajo v to tar. številko (stiskani parafin in brezoljni parafin) nastajajo pri sproščanju mazalnih olj iz voskov. So manj prečiščeni in vsebujejo več olj kot parafina. Njihova barva variira od bele do svetlorjave. Ta tar. številka vključuje tudi proizvode, ki so pridobljene sintetično ali kako drugače, in so proizvodom, ki jih ta tar. številka vključuje, podobni (npr. sinetetični parafin in sintetični mikrokristalni vosek). Ta tar. številka ne vključuje voske višjih polimerov, kot je npr. polietilenski vosek. Ti spadajo v tar. št. 34.04. V to tar. številko spadajo vsi voski, neglede na to, ali so surovi ali rafinirani, ali so medsebojno pomešani in ali so obarvani ali ne. Uporabljajo se za izdelavo sveč (predvsem parafin), za izolacijo, za apreturo tekstilov, impregnacijo vžigalic, antikorozivno zaščito itd. Vendar pa se naslednji proizvodi uvrščajo v tar. št. 34.04: (a) umetni voski, ki se pridobivajo s kemično modifikacijo voska iz rjavega premoga ali lignita ali drugih mineralnih voskov, (b) neemulgirane zmesi ali pa take, ki ne vsebujejo topila, ki sestoje iz: (i) voskov iz te tar. številke, pomešanih z živalskimi voski (vštevši spermacet), z rastlinskimi voski ali z umetnimi voski; (ii) voskov iz te tar. številke, pomešanih z maščobami, smolami, mineralnimi snovmi ali drugimi snovmi pod pogojem, da imajo lastnosti voska. 27.13 NAFTNI KOKS, BITUMEN IN DRUGI OSTANKI IZ NAFTE ALI OLJ IZ BITUMINOZNIH MINERALOV - Naftni koks: 2713.11 - - nežgan 2713.12 - - žgan 2713.20 - Naftni bitumen 2713.90 - Drugi ostanki iz nafte ali iz olj, dobljenih iz bituminoznih mineralov (A) Naftni koks, surovi ali kalciniran, je črne barve, porozen, trd ostanek, dobljen pri crackiranju ali pri destruktivni destilaciji nafte. Uporablja se predvsem kot surovina za proizvodnjo elektrod (kalcinirani naftni koks) ali kot gorivo (surovi naftni koks). (B) Bitumen iz nafte (znan tudi kot naftni katran, naftni asfalt), so ponavadi pridobiva kot ostanek pri destilaciji surove nafte. Je rjave ali črne barve, lahko je mehek ali krhek. Uporablja se za asfaltiranje cest, za impregnacijo itd. Bitumen iz nafte ostane uvrščen v to tar. številko tudi, če je malenkostno preoblikovan z vpihavanjem zraka in je nevpihovanemu bitumnu podoben. (C) Drugi ostanki iz nafte vključujejo: (1) ekstrakte, nastale pri obdelavi mazalnega olja z enim izmed selektivnih topil, (2) smolo iz nafte in druge smolaste snovi, dobljene iz nafte in (3) kisle ostanke in uporabljene zemljine za beljenje, ki vsebujejo določeni delež olj. Ta tar. številka ne vključuje: (a) v vodi topnih naftenatov in naftnih sulfonatov (vštevši tiste, ki vsebujejo kakšen odstotek mineralnih olj), kot so tisti iz alkalijskih kovin, amonijaka ali iz etanolamina (tar. št. 34.02), (b) v vodi netopnih naftenatov in naftnih sulfonatov (tar. št. 38.24) pod pogojem, da niso zajeti v bolj specifičnih tar. številkah in (c) naftenskih kislin, surovih ali rafiniranih (tar. št. 38.24). 27.14 BITUMEN IN ASFALT, NARAVNA; BITUMINOZNI IN OLJNI SKRILAVCI IN KATRANSKI PESEK; ASFALTITI IN ASFALTNE KAMNINE 2714.10 - Bituminozni in oljni skrilavci in katranski pesek 2714.90 - Drugo Ta tar. številka vključuje naravni bitumen in naravni asfalt (vštevši tudi asfalt iz jezera Trinidad in materiale, v nekaterih deželah zane kot &quot;asfaltni pesek&quot;). To so rjave ali črne, trdne ali zelo viskozne zmesi ogljikovodikov, ki nastajajo na naravni način z inertno mineralno snovjo, ki lahko predstavlja osnovo za asfalt. Ta tar. številka vključuje: (1) bituminozne ali oljne skrilavce in katranski pesek, (2) asfaltite in (3) asfaltne apnence in druge asfaltne kamnine. Našteti materiali ostanejo uvrščeni v to tar. številko tudi, če so obdelani ali ne z namenom odstranjevanja vode ali jalovine, uprašeni ali ne in medsebojno pomešani ali ne. Določena količina dodane vode naravnemu bitumnu ne spreminja njegovega uvrščanja proizvoda za namene in tar. št. 27.14. Nadalje se v to tar. št uvrščajo še dehidrirani naravni bitumen in naravni bitumen v prahu, dispergiran v vodi in ki vsebuje majhne količine emulgatorja, katerega namen je zgolj zagotoviti varen in priročen transport. Uporabljajo se za asfaltiranje cest, za vzpostavljanje nepremočljivosti, za izdelavo lakov, emajla itd. Bituminozni skrilavci in terpesek uporabljajo kot surovine za pridobivanje mineralnih olj. Ta tar. številka ne vključuje: (a) termakadama (tar. št. 25.17), (b) bituminoznega črnega premoga (tar. št. 27.01), (c) bituminoznega rjavega premoga in lignita (tar. št. 27.02), (d) bitumena iz nafte (tar. št. 27.13), (e) bituminoznih mešanic na osnovi naravnega bitumna z dodanimi snovmi, razen vode in emulgatorja, nujnega zgolj zaradi varnega in priročnega transporta (tar. št. 27.15) in (f) izdelkov iz asfalta iz tar. št. 68.07. KOMENTAR K TARIFNIM PODŠTEVILKAM Tarifna podštevilka 2714.10 Ta tar. podštevilka vključuje sedimentne kamnine in pesek, ki vsebujejo ogljikovodike, ki se lahko izločijo v obliki proizvodov iz tar. številke 27.09 (surova nafta in surova olja iz bituminoznih materialov), ali pa v obliki, iz katerih se ti proizvodi lahko ekstrahirajo. Dobi se lahko tudi plin in drugi proizvodi. Izločevanje poteka s postopkom segrevanja ali z drugim ekstrakcijskim postopkom (npr. z destilacijo, z destilacijo v retorti ali z mehanskimi postopki). Ogljikovodiki, ki se nahajajo v skrilavcih, so lahko v obliki organskih snovi, imenovanih kerogeni. 27.15 BITUMENSKE ZMESI NA OSNOVI NARAVNEGA ASFALTA, NARAVNEGA BITUMNA, BITUMNA IZ NAFTE, MINERALNEGA KATRANA ALI MINERALNE KATRANSKE SMOLE (NPR. BITUMINOZNI KIT, CUTBACK) Bitumenske zmesi iz te tar. številke vključujejo: (1) Cut-back odpadke, ki ponavadi sestoje iz 60% ali več bitumena z razredčilom in ki se uporabljajo za asfaltiranje cest. (2) Emulzije ali obstojne asfaltne suspenzije, suspenzije bitumena, smole ali katrana v vodi, katere se še posebej uporabljajo za asfaltiranje cest. (3) Asfaltne in druge bitumenske kite, kot tudi podobne bituminozne zmesi, ki vsebujejo mineralne snovi, kot sta pesek ali azbest. Te snovi se uporabljajo za zalivanje sestavov in razpok, kot materiali za izlivanj itd. Ta tar. številka vključuje vse proizvode tudi, če so aglomerirani v bloke itd. in so take vrste, da se pred uporabo ponovno stalijo, vendar izključuje končne proizvode pravilnih oblik (kot so npr. plošče za tlakovanje, listi in ploščice - strešniki - tar. št. 68.07). Ta tar. številka izključuje: (a) termakadam (drobljen kamen, pomešan s katranom - tar. št. 25.17), (b) dolomit, aglomeriran s katranom (tar. št. 25.18), (c) zmesi katrana s kreozotnimi olji ali drugimi proizvodi destilacije katrana iz črnega premoga (tar. št. 27.06), (d) dehidriranii naravni bitumen ali naravni bitumen v prahu, dispergiran v vodi, kateri so dodane majhne količine emulgatorja, katerega namen je zgolj zagotoviti varen transport in rokovanje (tar. št. 27.14) in (e) bituminozne barve in lake (tar. št. 32.10), ki se od nekaterih mešanic iz te tar. številke razlikujejo npr. po bolj finih polnilih (v kolikor so uporabljena), po možni prisotnosti enega ali več sredstev za plastenje (izvzemši asfalta, bitumena, katrana in smole), po sposobnosti sušenja na prostem (kot je primer pri barvah in lakih) ter tenkosti ali trdoti sloja, ki ga oblikujejo in (f) pripravke za mazanje iz tar. št. 34.03. 27.16 ELEKTRIČNA ENERGIJA (FAKULTATIVNA TAR. ŠTEVILKA) Ta tar. številka ne zahteva posebnega komentarja. ODDELEK VI PROIZVODI KEMIČNE INDUSTRIJE IN SORODNIH INDUSTRIJ OPOMBE: 1. (a) Proizvodi (razen radioaktivnih rud), ki ustrezajo poimenovanjem v tar. št. 2844 ali 2845, se uvrščajo v omenjeni tarifni številki, ne pa v druge tarifne številke carinske nomenklature. (b) V skladu s prejšnjim odstavkom se proizvodi, ki ustrezajo poimenovanjem v tar.št. 2843 ali 2846., uvrščajo samo v omenjeni tarifni številki, ne pa v druge tarifne številke tega oddelka. 2. V skladu z opombo št.1 se proizvodi, ki bi se zaradi pakiranja na drobno ali v odmerjene količine uvrstili v tar. št. 3004, 3005, 3006, 3212, 3303, 3304, 3305, 3306, 3307, 3506, 3707 ali 3808, se uvrščajo samo v omenjeni tar. št., (2844 ali 2845) ne pa v druge tarifne številke carinske nomenklature. 3. Proizvodi, pripravljeni v garniturah, ki sestoje iz dveh ali več ločenih sestavin, od katerih se nekatere ali vse uvrščajo v ta oddelek in so namenjene za to, da se pomešajo skupaj, da bi se dobil proizvod VI. ali VII. oddelka, se uvrščajo v ustrezno tarifno številko za ta proizvod pod pogojem, da so sestavine: (a) take, da je iz tega, kako so pripravljene, razvidno, da so namenjene za uporabo skupaj brez poprejšnjega prepakiranja, (b) da se skupaj carinijo in (c) da so take, da je razvidno iz njihove narave ali po sorazmernih količinah, v katerih so zastopane, da se med seboj dopolnjujejo. SPLOŠNA DOLOČILA Opomba št. 1 Skladno z določili točke (a) opombe št. 1 se vsi radioaktivni kemični elementi, radioaktivni izotopi in spojine teh elementov in izotopov (anorganskih ali organskih, kemično določenih ali nedoločenih) uvrščajo v tar. št. 28.44 tudi, če bi se lahko uvrstili v kako drugo tar. številko te Nomenklature. Zato se npr. radioaktivni glicerin in radioaktivni natrijev klorid uvrščata v tar. številko 28.44 in ne v tar. številko 15.20 oziroma 25.01. Podobno je z radioaktivnim etilnim alkoholom, z radioaktivnim zlatom in radioaktivnim kobaltom, ki se v vseh primerih uvrščajo v tar. številko 28.44. Vandar pa je treba omeniti, da se radioaktivne rude uvrščajo v oddelek V Nomenklature. V primerih izotopov in njihovih spojin, ki niso radioaktivne, predvideva opomba, da se (anorganski ali organski, kemično določeni ali nedoločeni), uvrščajo v tar. številko 28.45 in ne drugam. Ogljikov izotop se uvršča v tar. številko 28.45 in ne v tar. številko 28.03. Točka (b) opombe predvideva, da se blago, opisano v tar. številkah 28.43 ali 28.46, uvršča v eno izmed obeh tar. številk oziroma v ustrezno številko in v nobeno drugo številko iz oddelka VI - vselej pod pogojem, da blago ni radioaktivno ali v obliki izotopa (v tem primeru se uvršča v tar. številke 28.44 ali 28.45). Glede na to predvideva ta točka opombe, da se npr. srebrov kazeinat uvršča v tar. številko 28.43 in ne v tar. številko 35.01, srebrov nitrat pa, celo če je pakiran za prodajo na drobno, pripravljen za uporabo v fotografiji, uvršča v tar. št. 28.43 in ne v tar. št. 37.07. Vendar je treba omeniti, da imata tar. številki 28.43 in 28.46 prednost le pred tarifnimi številkami iz oddelka VI. V kolikor je blago, opisano v tar. št. 28.43 ali 28.46, zajeta tudi v tarifnih številkah drugih oddelkov Nomenklature, je uvrščanje takega blaga odvisno od uporabe ustrezne opombe oddelka ali poglavja in od osnovnih pravil za uporabo Carinske Nomenklature. Tako se npr. gadolinit, spojina kovine redkih zemljin in vsled tega dejstva zajet v tar. št. 28.46, uvršča v tar. številko 25.30, saj opomba 3(a) k 28. poglavju izključuje vse mineralne proizvode iz oddelka V. Opomba št. 2 Opomba št. 2 predvideva, da se blago (razen naštetega v tar. številkah od 28.43 do 28.46), ki je zajeta v tar. številkah 30.04, 30.05, 30.06, 32.12, 33.04, 33.05, 33.06, 33.07 ali 33.08, zaradi dejstva, da je pripravljena v odmerkih ali za prodajo nadrobno, uvršča v te tar. številke, neglede na to, da bi bila lahko uvrščena tudi v kakšno drugo tar. številko Nomenklature. Žveplo, pripravljeno za prodajo na drobno za terapevtske namene, se na primer, uvršča v tar. številko 30.04 in ne v tar. številko 25.03 ali 28.02, dekstrin, pripravljen za prodajo na drobno kot lepilo, pa se uvršča v tar. številko 35.06 in ne v tar. številko 35.05. Opomba št. 3 Ta opomba se nanaša na razvrščanje blaga, pripravljenega v garniturah, ki sestoji iz dveh ali več posebnih sestavin, od katerih se nekateri ali vsi uvrščajo v oddelek VI. Vendar pa se ta opomba omejuje na garniture, katerih sestavine so predvideni, da se med seboj pomešajo, da bi nastal proizvod iz oddelka VI ali VII, Take garniture se morajo uvrstiti v tar. številko, ki temu proizvodu ustreza, vendar pod pogojem, da sestavine izpolnjujejo pogoje, opredeljene v točkah (a), (b) in (c) opombe. Primeri blaga v obliki takih garnitur so na primer zobarski cementi in druga zobarska polnila iz tar. št. 30.06, nekateri laki in barve iz tar. številk od 32.08 do 32.10 in kiti itd. iz tar. št. 32.14. Glede razvrščanja blaga, pripravljenega brez trdilca, posebej glej splošna določila k 32,. poglavju in komentar k tar. številki 32.14. Omeniti je treba, da blago, pripravljeno v garniturah, ki sestoje iz dveh ali več posebnih sestavin, od katerih se nekateri uvrščajo v oddelek VI, predvidenih za sukcesivno uporabo brez predhodnega mešanja, ni zajeto v opombi št. 3 tega oddelka. To blago, namenjeno za prodajo nadrobno, se razvršča z uporabo osnovnih pravil (Temeljno pravilo 3(b) za uporabo Carinske Nomenklature. Blago, ki ni pripravljeno za prodajo na malo, ne šteje za garnituro v smislu te Nomenklature in se razvršča ločeno v svoje ustrezne tar. številke. 28. POGLAVJE ANORGANSKI KEMIČNI PROIZVODI; ORGANSKE IN ANORGANSKE SPOJINE PLEMENITIH KOVIN, KOVIN REDKIH ZEMLJIN, RADIOAKTIVNIH ELEMENTOV IN IZOTOPOV OPOMBA: 1. Razen v primerih, ko poimenovanja tarifnih številk in opombe določajo drugače, obsegajo tar. številke tega poglavja samo: (a) izločene kemične elemente in izločene kemično določene spojine, kemično čiste ali z nečistočami; (b) proizvode, navedene pod (a) te opombe, raztopljene v vodi; (c) proizvode, navedene pod (a) te opombe, v drugih topilih, ki so dodana samo zaradi varnosti ali transporta, pod pogojem, da proizvod zaradi topila, ki mu je dodano, ni postal bolj primeren za posebno, kot pa za splošno rabo; (d) proizvode, navedene pod (a), (b) ali (c) te opombe, z dodanim stabilizatorjem (vključno s sredstvi proti skepljanju) potrebnim za njihovo zaščito ali transport; (e) proizvode, navedene pod (a), (b), (c) ali (d) te opombe, ki so jim dodana sredstva proti prašenju ali barvila zaradi njihovega lažjega prepoznavanja ali zaradi varnosti, pod pogojem, da proizvod zaradi dodatkov ni postal bolj primeren za posebno, kot pa za splošno rabo. 2. Poleg ditionitov in sulfiksilatov, stabiliziranih z organskimi snovmi (tar. št. 2831), karbonatov in perkarbonatov anorganskih baz (tar. št. 2836), cianidov, cianidovih oksidov in kompleksnih cianidov anorganskih baz (tar. št. 2837), fulminatov, cianatov in tiocianatov, anorganskih baz (tar. št. 2838), organskih proizvodov, vključenih v tar. št. 2843 do 2846, in karbidov (tar. št. 2849) se uvrščajo v to poglavje samo naslednje ogljikove spojine: (a) ogljikovi oksidi, cianovodik in fulminova, izocianova, tiocianova in druge enostavne ali kompleksne cianove kisline (tar. št. 2811); (b) ogljikovi oksihalogenidi (tar. št. 2812); (c) ogljikov disulfid (tar. št. 2813); (d) tiokarbonati, selenokarbonati, telurokarbonati, selenocianati, telurocianati, tetratiocianatodiaminokromati (reinekati) in drugi kompleksni cianati anorganskih baz (tar. št. 2842); (e) vodikov peroksid, strjen s sečnino (tar. št. 2847), ogljikov oksisulfid, tiokarbonilni halogenid, cianogen, cianohalogenidi in cianamid in njihove kovinske spojine (tar. št. 2851) razen kalcijevega cianamida, čistega ali ne (31. poglavje). 3. V skladu z opombo št. 1 v VI. oddelku v to poglavje ne spadajo: (a) natrijev klorid in magnezijev oksid, bodisi kemično čista ali ne, in drugi proizvodi, ki se uvrščajo v V. oddelek; (b) organsko-anorganske spojine, razen tistih iz predhodne 2. opombe; (c) proizvodi, navedeni v 2., 3., 4. in 5. opombi k 31. poglavju; (d) anorganski proizvodi, ki se uporabljajo kot luminofori, iz tar. št. 32.06; (e) umetni grafit (tar. št. 38.01); proizvodi, ki so pripravljeni kot polnila za aparate za gašenje požara, pripravljeni kot granate ali bombe za gašenje požara iz tar. št. 38.13; proizvodi za brisanje črnila, pakirani za prodajo na drobno, iz tar. št. 38.24; kultivirani kristali (razen optičnih elementov), ki vsak zase tehtajo 2,5 g ali več, iz halogenidov alkalnih ali zemeljsko-alkalnih kovin iz tar. št. 38.24; (f) dragi ali poldragi kamni (naravni, sintetični ali rekonstruirani) in prah iz takih kamnov (tar. št. 71.02 do 71.05) ali plemenite kovine in zlitine plemenitih kovin iz 71. poglavja; (g) kovine, kemično čiste ali nečiste, in zlitine kovin ali kermeti, vključno sintrani kovinski karbidi (kovinski karbidi sintrani s kovino) iz XV. oddelka; (h) optični elementi, na primer iz halogenidov alkalnih ali zemeljsko-alkalnih kovin (tar. št. 90.01). 4. Kemično določene kompleksne kisline, ki sestoje iz nekovinskih kislin iz II. podpoglavja, in kovinske kisline iz IV. podpoglavja se uvrščajo v tar. št. 28.11. 5. Tar. št. 28.26 do 28.42 obsegajo samo kovinske ali amonijeve soli in peroksi soli. Če iz poimenovanja tarifnih številk ne izhaja kaj drugega, se dvojne ali kompleksne soli uvrščajo v tar. št. 28.42. 6. Tar. št. 28.44 obsega samo: (a) tehnecij (atomsko število 43), prometij (atomsko število 61), polonij (atomsko število 84) in vse elemente, katerih atomsko število je večje od 84; (b) naravne in umetne radioaktivne izotope (vključno tiste iz plemenitih kovin ali iz navadnih kovin iz XIV. in XV. oddelka), vključno medsebojne mešanice; (c) anorganske in organske spojine radioaktivnih elementov ali izotopov, kemično določene ali nedoločene, vključno medsebojne mešanice; (d) zlitine, disperzije (vključno kermete), keramične proizvode in mešanice, ki vsebujejo radioaktivne elemente ali izotope ali njihove anorganske in organske spojine, katerih specifična radioaktivnost je večja od 74 Bq/g (0,002 mikrokirija na gram); (e) izrabljeno (izsevano) gorivo (polnjenja) jedrskih reaktorjev; (f) radioaktivne ostanke, uporabne ali neuporabne. Pri tar. št. 28.44 in 28.45 in tej opombi so z izrazom &quot;izotop&quot; mišljeni: - izolirani nuklidi, brez tistih, ki obstajajo v naravi v monoizotopnem stanju; - mešanice izotopov posameznega elementa, obogatene z enim ali več omenjenih izotopov, t.j. elementov, katerih naravna izotopna sestava je umetno modificirana. 7. Tar. št. 28.48 obsega bakrov fosfid (fosfor-baker), ki vsebuje po masi več kot 15% fosforja. 8. Kemični elementi (npr.: silicij in selen), namenjeni za uporabo v elektroniki, se uvrščajo v to poglavje, če so neobdelani ali vlečeni, toda najprej neobdelani, in so v valjasti obliki ali v obliki paličic. Če so rezani v ploščice ali kakšno podobno obliko, se uvrščajo v tar. št. 38.18. SPLOŠNA DOLOČILA Razen, če kontekst ne narekuje drugače, je 28. poglavje omejeno na ločene kemične elemente in ločene kemično določene spojine. Ločeno kemično določena spojina je snov, ki sestoji iz ene molekulske vrste (na primer: kovalentne ali ionske), katere sestavo določa stalno razmerje elementov in, ki jo je moč ponazoriti z določenim strukturnim diagramom. V kristalnem stanju ustreza molekulska vrsta ponavljajoči se osnovni celici. Elementi ločeno kemično določene spojine sestavljajo specifično in značilno razmerje, določeno z valenco in veznimi zahtevami posameznih atomov. Razmerje vsakega elementa je stalno in značilno za vsako spojino, zato se imenuje &quot;stehiometrično&quot;. Lahko pa se pojavijo tudi majhni odkloni v &quot;stehiometričnih&quot; razmerjih zaradi razpok ali vstavkov v kristalni celici. Take spojine označujejo kot &quot;kvazi stehiometrične&quot; in jih uvrščamo kot &quot;stehiometrične&quot;, pod pogojem, da odkloni niso bili povzročeni namerno. (A) Kemično določeni elementi in spojine (opomba št. 1 k temu poglavju) Kemične prvine in kemično določene spojine, ki vsebujejo nečistoče ali so raztopljeni v vodi, ostanejo uvrščeni v 28. poglavju. Pojem &quot;nečistoča&quot; se uporablja izključno za snovi, katerih prisotnost v posamezni kemični spojini je izključno rezultat neposrednega procesa proizvodnje (vštevši prečiščevanje). Te snovi lahko nastanejo zaradi kateregakoli dejavnika, izzvanega s postopkom in so v glavnem naslednje: (a) nepretvorjene izhodiščne snovi, (b) nečistoče, prisotne v izhodiščnih snoveh, (c) reagensi, uporabljeni v proizvodnem postopku (vštevši prečiščevanje) in (d) vzporedni proizvodi. Vendar je treba omeniti, da teh snovi v prav vseh primerih ni šteti za &quot;nečistoče&quot;, dovoljene z opombo 1(a). Kadar take snovi namerno pustijo v proizvodu z namenom, da bi bil proizvod še posebej primeren za specifično in ne splošno uporabo, teh nečistoč ne štejemo za dovoljene. Te prvine in spojine se iz 28. poglavja izključujejo, kadar so raztopljeni v drugih topilih, razen v vodi, razen če je delanje takih raztopin v navadi in pogojeno izključno z varnostnimi ukrepi in varnostjo transporta (v tem primeru proizvod z dodajanjem topil ne pridobiva lastnosti, zaradi katerih bi postal primernejšim za splošno in ne za posebno uporabo). Tako so, na primer, ogljikov oksiklorid, raztopljen v benzenu, alkoholna raztopina amonijaka in koloidna raztopina aluminijevega hidroksida iz tega poglavja izključeni in se morajo uvrstiti v tar. št. 38.24. Koloidne disperzije se nasploh uvrščajo v tar. št. 38.24, če niso bolj specifično zaobsežene v kakšni drugi tar. številki. Pravkar opisane izključene kemične prvine in spojine, pripravljene z dodatnim stabilizatorjem, potrebnim za njihovo hranjenje ali transport, se uvrščajo v tar. številke tega poglavja. Vodikov peroksid, na primer, stabiliziran z dodatkom borove kisline, ostane uvrščen v tar. št. 28.47. Vendar pa je natrijev peroksid, zmešan s katalizatorjem (za proizvodnjo vodikovega peroksida) izključen iz tega poglavja in se uvršča v tar. št. 38.24. Proizvodi, dodani nekaterim kemikalijam z namenom, da bi vzdržali v svojem izvirnem fizikalnem stanju, prav tako štejejo za stabilizatorje pod pogojem, da dodana količina v nobenem primeru ne presega količino, nujno potrebno za dosego željenega cilja in da dodajanje ne spremeni značaja prvotnega proizvoda in da proizvod zaradi tega ne postane primernejši za posebno, temveč za splošno uporabo. Z uporabo teh določil se lahko proizvodom iz tega poglavja dodajajo sredstva proti skepljenju. Taki proizvodi pa se, če so jim dodana sredstva za odbijanje vode, iz tega poglavja izključujejo, saj taka dodana sredstva spremenijo bistvene značilnosti proizvoda. Pod istim pogojem (da zaradi dodatkov proizvod ne postane primernejši za posebno, temveč za splošno uporabo), lahko proizvodi iz tega poglavja vsebujejo: (a) dodana sredstva zoper prašenje (npr. mineralno olje, dodano nekaterim odprtim kemikalijam z namenom preprečiti dvigovanje prahu pri rokovanju z njimi) in (b) barvila, ki se dodajajo nevarnim in strupenim kemikalijam zaradi lažje identifikacije ali iz varnostnih razlogov kot nekakšna &quot;oznaka&quot; ali opozorilo tistim, ki s temi proizvodi rokujejo. Proizvodi, katerim so dodana barvila iz drugih razlogov (npr. silikagel s kobaltovimi solmi, ki so dodane kot indikator vlažnosti (tar. št. 38.24), pa so izključeni iz tega poglavja. (B) Razlika med spojinami iz 28. in spojinami iz 29. poglavja (opomba št. 2 k temu poglavju) Pričujoči seznam je popolen seznam ogljikovih spojin, ki se uvrščajo v 28. poglavje in seznam tarifnih številk, v katere se morajo uvrstiti: TAR. ŠT. POIMENOVANJE OGLJIKOVE SPOJINE 28.11 - ogljikovi oksidi; cianovodik, heksacianoferovodik (II) in heksacianoferovodik (III); izocianova, fulminska, tiocianova, cianomolibdenska in druge enostavne ali kompleksne cianske kisline 28.12 - ogljikovi oksihalogenidi 28.13 - ogljikov disulfid 28.31 - ditioniti in sulfosilikati, stabilizirani z organskimi snovmi 28.36 - karbonati in peroksikarbonati anorganskih baz 28.37 - cianidi, oksicianidi in kompleksni cianidi (heksacianoferati (II), heksacianoferati (III), nitrozilpentacianoferati (II), nitrozilpencianoferati (III), cianomanganati, cianokadmati, cianokromati, cianokobaltati, cianoniklati, cianokuprati, cianomerkurati itd.) anorganskih baz 28.38 - fulminati, cianati in tiocianati anorganskih baz 28.43 - tiokarbonati, selenokarbonati, telurokarbonati, selenocianati, telurocianati, tetracianodiaminokromati (reinekati) in drugi dvojni ali kompleklsni cianati anorganskih baz od 28.42 - anorganske in organske spojine: do 28.46 (i) plemenitih kovin (ii) radioaktivnih elementov (iii) izotopov (iv) kovin redkih zemljin, itirija ali skadnija 28.47 - vodikov peroksid, utrjen s sečnino, stabiliziran ali ne 28.49 - karbidi (binarni karbidi, borkarbidi, karbonitridi), razen vodikovega karbida (ogljikovodika) 28.51 - ogljikovi oksisulfid tiokarbonilhalogenidi cianidi in halogene cianove spojine cianamid in kovinski derivati cianamida (razen kalcijevega cianamida, čistega ali z nečistočami - glej 31. poglavje) Vse druge ogljikove spojine so iz 28. poglavja izključene. (C) Proizvodi, ki ostanejo uvrščeni v 28. poglavju tudi, če niso izolirani kemični elementi, niti kot kemično določene spojine V nadaljevanju so navedene nekatere izjeme pravila, da je 28. poglavje omejeno na določene kemične prvine in kemično določene spojine. Te izjeme so naslednje: TAR. ŠT. POIMENOVANJE KEMIČNE PRVINE ALI KEMIČNE SPOJINE 28.02 - koloidno žveplo 28.03 - ogljigove saje 28.07 - oleum 28.08 - žveplodušikove kisline 28.09 - polifosforne kisline 28.13 - fosforni trisulfid 28.18 - umetni korund 28.21 - zemeljske barve, ki vsebujejo po 70 mas.% ali več vezanega železa, računanega kot Fe2O3 28.22 - trgovski kobaltovi oksidi 28.24 - minij in oranžni svinec 28.30 - polisulfidi 28.31 - ditioniti in žveplovi silikati, stabilizirani z organskimi snovmi 28.35 - polifosfati 28.36 - trgovski amonijev karbonat, ki vsebuje amonijev karbonat 28.39 - trgovski silikati alkalijskih kovin 28.43 - koloidne plemenite kovine amalgami plemenitih kovin anorganske in organske spojine plemenitih kovin 28.44 - radioaktivne prvine, radioaktivni izotopi ali spojine (anorganske ali organske) in zmesi, ki vsebujejo te snovi 28.45 - drugi izotopi in njihove spojine (anorganske ali organske) 28.46 - anorganske ali organske spojine kovin redkih zemljin, itrija ali skandija ali iz mešanic teh kovin 28.48 - fosfidi 28.49 - karbidi 28.50 - hidridi, nitridi, azidi, silicidi in boridi 28.51 - tekoči zrak in stisnjeni zrak Glede amalgamov (razen glede amalgamov plemenitih kovin) predhodno glej navodila pri tar. št. 28.43. (D) Izključitve nekaterih kemičnih elementov in kemično določenih spojin iz 28. poglavja (opombe št. 3 in 8. k temu poglavju) Nekatere izolirane kemične prvine in nekatere izolirane kemično določene spojine se vselej izključujejo iz 28. poglavja tudi, kadar so v čistem stanju. Taki primeri so: (1) nekateri proizvodi iz 25. poglavja (t.j. natrijev klorid in magnezijev oksid), (2) nekatere anorganske snovi iz 31. poglavja (natrijev nitrat, amonijev nitrat, dvojne soli amonijevega sulfata, dvojne soli kalijevega nitrata in amonijevega nitrata, dvojne soli kalcijevega nitrata in magnezijevega nitrata in amonijev dihidrogenoortofosfat ter diamonijev hidrogenoortofosfat (monoamonijevi in diamonijevi fosfati), pa tudi kalijev klorid, čeprav se v nekaterih primerih lahko uvrsti v tar. št. 38.24 ali 90.01), (3) umetni grafit iz tar. št. 38.01, (4) drago in poldrago kamenje (naravno, sintetično ali rekonstruirano) ter prah tega kamenja, ki spadajo v 71. poglavje in (5) plemenite in navadne kovine, vštevši zlitine teh kovin, ki se uvrščajo v oddelka XIV ali XV. Nekatere druge prvine in kemično določene spojine, ki bi lahko sicer bili uvrščeni v 28. poglavje, utegnejo biti izključeni, če so,pripravljeni v določenih oblikah ali če so bili obdelani po postopkih, ki kemične setave ne spreminjajo. (*Te izključitve ne vplivajo na razvrščanje proizvodov iz tar. številk od 28.43 do 28.46 - glej opombi št. 1. in 2. k oddelku VI)) Tovrstni primeri so naslednji: (a) proizvod, primerni za terapevtske ali profilaktične namene, pripravljeni v majhnih dozah (odmerkih) - oblikah za pakiranje za prodajo na drobno za te namene (tar. št. 30.04), (b) proizvodi, ki se uporabljajo kot luminoforji (npr. kalcijev volframat), ki so bili obdelani z namenom, da bi postali luminiscenčni (tar. št. 32.06), (c) parfumerijski, kozmetični ali toaletni pripravki (npr. galun), pripravljeni za prodajo za te namene (tar. št. od 33.03 do 33.07), (d) proizvodi, primerni za uporabo kot lepila (npr. natrijev silikat, raztopljen v vodi), pripravljeni v pakiranjih za prodajo na drobno kot lepila v pakiranjih, katerih neto teža ne presega 1 kg (tar. št. 35.06), (e) fotografski proizvodi (npr. natrijev tiosulfat), pripravljeni v odmerkih ali pakirani za prodajo na drobno, pripravljeni za uporabo v fotografiji (tar. št. 37.07), (f) insekticidi itd. (npr. natrijev tetraborat), pripravljeni tako, kot je opisano v tar. št. 38.08, (g) proizvodi (npr. žveplova kislina), pripravljeni kot polnila za aparate za gašenje požarov ali kot granate za gašenje požarov (tar. št. 38.13), (h) kemične prvine (npr. silicij in selen), pripravljeni za uporabo v elektroniki, v obliki diskov, tankih ploščic in podobnih oblik (tar. št. 38. 18), (i) sredstva za odstranjevanje črnil, pripravljena za pakiranja za prodajo na drobno (tar. št. 38.24) in (j) halogenidi alkalijskih ali zemljo-alkalijskih kovin (npr. litijev fluorid, kalcijev fluorid, kalijev bromid, kalijev bromjodid itd.), v obliki optičnih elementov (tar. št. 90.01) ali v obliki kultiviranih kristalov posamične teže najmanj 2,5 g (tar. št. 38.24). (E) Proizvodi, ki jih lahko uvrščamo v dve ali več tarifnih številk 28. poglavja Opomba št. 1 k oddelku VI govori o težavah pri uvrščanju proizvodov, ki jih lahko uvrstimo: (a) v tar. št. 28.44 ali 28.45, lahko pa tudi v kakšno drugo tar. številko 28. poglavja in (b) v tar. št. 28.43 ali 28.46, lahko pa tudi v kakšno drugo tar. številko 28. poglavja (razen v tar. številki 28.44 in 28.45). Kemično določene kompleksne kisline, ki sestoje iz nekovinske kisline (ki spada v II. pododdelek) in kovinske kisline (ki spada v IV. pododdelek), se uvrščajo v tar. št. 28.11 (glej opombo št. 4 k 28. poglavju in komentar k 28. poglavju). Če iz konteksta izhaja drugače, potem se dvojne ali kompleksne soli uvrščajo v tar. št. 28.42 (glej opombo št. 5 k 28. poglavju in komentar k tar. številki 28.42). I. PODODDELEK KEMIČNI ELEMENTI SPLOŠNA DOLOČILA Kemične elemente lahko razdelimo v dva dela - v kovine in nekovine. Ta pododdelek vsebuje vse nekovine, vsaj v nekaterih njihovih oblikah, medtem ko so številne kovne razvrščeni drugje v Nomenklaturi: plemenite kovina v 71. poglavju in v tar. št. 28.43, navadne kovine v poglavjih od št. 72 do 76, v 78. in v 81. poglavju, radioaktivni kemični elementi in izotopi v tar. št. 28.44, stabilni izotopi pa v tar. št. 28.45. V nadaljevanju je podan seznam raznih znanih elementov z označenim ustreznim uvrščanjem (Nekateri elementi, kot je npr. antimon, se vedejo kot kovine in kot nekovine, zaradi tega je potrebna pazljivost pri njihovem razvrščanju). ----------------------------------------------------------------- Element Kemični Atom.štev Uvrščanje znak štev ----------------------------------------------------------------- aktinij Ac 89 radioaktivni element (28.44) aluminij Al 13 navadna kovina (76. poglavje) americij Am 95 radioaktivni element (28.44) antimon Sb 51 navadna kovina (81.10) argon Ar 18 redek plin (28.04) arzen As 33 nekovina (28.04) astatin At 85 radioaktivni element (28.44) baker Cu 29 navadna kovina (74. poglavje) barij Ba 56 zemeljsko-alkalni element (28.05) berilij Be 4 navadna kovina (81.12) berkelij Bk 97 radioaktivni element (28.44) bizmut Bi 83 navadna kovina (81.06) bor B 5 nekovina (28.04) brom Br 35 nekovina ( 28.01) cerij Ce 58 kovina redke zemljine (28.05) cezij Cs 55 alkalijska kovina (28.05) cink Zn 30 navadna kovina (79. poglavje) cirkonij Zr 40 navadna kovina (81.09) disporzij Dy 66 kovina redke zemljine (28.05) dušik N 7 nekovina (28.04) einsteinij Es 99 radioaktivni prvina (28.44) erbij Er 68 kovina redke zemljine (28.05) evropij Eu 63 kovina redke zemljine (28.05) fermij Fm 100 radioaktivni prvina (28.44) fluor F 9 nekovina (28.01) fosfor P 15 nekovina (28.04) francij Fr 87 radioaktivni element (28.44) gadolinij Gd 64 kovina redkih zemljin (28.05) galij Ga 31 navadna kovina (81.12) germanij Ge 32 navadna kovina (81.12) hafnij Hf 72 navadna kovina (81.12) helij He 2 redek plin (28.04) holmij Ho 67 kovina redke zemljine (28.05) indij In 49 navadna kovina (81.12) iridij Ir 77 plemenita kovina (71.10) iterbij Yb 70 kovina redke zemljine (28.05) itrij Y 39 se uvršča s kovinami redkih zemljin (28.05) jod J 53 nekovina (28.01) kadmij Cd 48 navadna kovina (81.07) kalcij Ca 20 zemeljsko-alkalijska kovina (28.05) kalifornij Cf 98 radioaktivni element (28.44) kalij K 19 alkalna kovina (28.05) kirij Cm 96 radioaktivni prvina (28.44) kisik O 8 nekovina (28.04) klor Cl 17 nekovina (28.01) kobalt Co 27 navadna kovina (81.05) kositer Sn 50 navadna kovina (80. poglavje) kripton Kr 36 redek plin (28.04) krom Cr 24 navadna kovina (81.12) ksenon Xe 54 plemeniti plin (28.04) lantan La 57 kovina redke zemljine (28.05) laurencij Lw 103 radioaktivni element (28.44) litij Li 3 alkalna kovina (28.05) lutencij Lu 71 kovina redke zemljine (28.05) magnezij Mg 12 navadna kovina (81.04 mangan Mn 25 navadna kovina (81.11) mendeljevij Md 101 radioaktivni element (24.44) molibden Mo 42 kovina (81.02) natrij Na 11 alkalijska kovina (28.05) neodij Nd 60 kovina redke zemljine neon Ne 10 redek plin neptunij Np 93 radioaktivni element (25.44) nikelj Ni 28 navadna kovina (75. poglavje) niobij Nb 41 navadna kovina (81.12) nobelij No 102 radioaktivni element (25.44) ogljik C 6 nekovina (28.03) (ali glej 38.01 za umetni grafit) osmij Os 76 plemenita kovina (71.10) paladij Pd 46 plemenita kovina (71.10) platina Pt 78 plemenita kovina (71.10) plutonij Pu 94 radioaktivni element (28.44) polonij Po 84 radioaktivni element (28.44) prazeodij Pr 59 metal redke zemljine (28.05) prometeum Pm 61 radioaktivni element (28.44) protaktinij Pa 91 radioaktivni element (28.44) radij Ra 88 radioaktivni element (28.44) radon Rn 86 radioaktivni element (28.44) renij Re 75 navadna kovina (81.12) rhodij Rh 45 plemenita kovina (71.10) rubidij Rb 37 alkalna kovina (28.05) rutenij Ru 44 plemenita kovina (71.10) samarij Sm 62 kovina redke zemljine (28.05) selen Se 34 nekovina (28.04) silicij Si 14 nekovina (28.04) skandij Sc 21 se uvršča s kovinami redkih zemljin (28.05) rebro Ag 47 plemenita kovina (71.10) stroncij Sr 38 zemljo-alkalijska kovina (28.05) svinec Pb 82 navadna kovina (78. poglavje) talij Ti 81 navadna kovina (81.12) tantal Ta 73 navadna kovina (81.03) tehnecij Tc 43 radioaktivni element (28.44) telur Te 52 nekovina (28.04) terbij Tb 65 kovina redke zemljine (28.05) titan Ti 22 navadna kovina (81.08) torij Tr 90 radioaktivni element (28.44) tulij Tm 69 kovina redke zemljine (28.05) uran U 92 radioaktivni element (8.44) vanadij V 23 navadna kovina (81.12) vodik H 1 nekovina (28.04) wolfram W 74 navadna kovina (81.01) zlato Au 79 plemenita kovina (71.08) železo Fe 26 navadna kovina (72. poglavje) živo srebro Hg 80 kovina (28.05) žveplo S 16 nekovina (28.02, za surovo žveplo glej 25.03) ----------------------------------------------------------------- 28.01 - FLUOR, KLOR, BROM IN JOD 2901.10 - Klor 2801.20 - Jod 2801.30 - Fluor; brom Ta tar. številka vključuje nekovine, znane pod imenom &quot;halogeni&quot;, z izjemo astatina (tar. št. 28.44). (A) FLUOR Fluor je svetlozelenkastorumeni plin ostrega vonja. Nevarno ga je vdihovati, (strupen) saj draži sluznice, poleg tega pa je koroziven. Dobavlja se v jeklenkah pod pritiskom. Je zelo aktiven element, ki povzroča vžig organske snovi, še posebno lesa, maščob in tekstila (najmočnejši oksidant, kar jih poznamo). Fluor se uporablja za proizvodnjo nekaterih fluoridov in organofluorovih derivatov. (B) KLOR Klor ponavadi pridobivajo z elektrolizo alkalnih kloridov, še posebej natrijevega klorida. To je zelenkastorumen plin, zadušljiv, koroziven, dva in polkrat težji od zraka, topen v vodi, se zlahka vtekočini. Ponavadi se prevaža v jeklenkah, rezervoarjih ali v železniških cisternah. Klor razjeda organske snovi in barvila. Uporablja se za beljenje rastlinskih (ne pa tudi živalskih) vlaken in v proizvodnji lesne celuloze. Zaradi svojih dezinfekcijskih in antiseptičnih lastnosti služi tudi za sterilizacijo (kloriranje) vode. Uporablja se v metalurgiji zlata, kositra in kadmija, v proizvodnji hipoklorida, kovinskih kloridov in karbonilnih kloridov ter v organskih sintezah (npr. v sintetičnih barvah, umetnih voskih in kloriranem kavčuku). (C) BROM Brom se lahko dobiva z delovanjem klora na alkalijske bromide, ki se nahajajo v slanem matičnem lugu, ali pa z elektrolizo bromidov. Je zelo gosta (3,18 pri 0 stopinj C), korozivna, rdečkasta ali temnorjava tekočina, ki celo hladna izpareva zadušljive pare, ki draži oči. Povzroča opekline na koži, ki vsled tega porumeni, vžiga pa tudi organske substance, kot so npr. lesni ostružki. Prevaža se v steklenih ali keramičnih posodah. V vodi je slabo toplen. Ta tar. številka izključuje bromove raztopine v ocetni kislini (tar. št. 38.24). Uporablja se v proizvodnji zdravil (npr. pomirjevala), barv (npr. eozini, bromirani derivati indiga), fotografskih kemikalij (bromidi srebra), solzivca (bromacetona), v metalurgiji itd. (D) JOD Jod pridobivajo z ekstrakcijo matičnega luga natrijevega nitrata z obdelavo z žveplovim dioksidom ali natrijevim hidrosulfidom, ali pa iz pepela po sežigu morskih alg, katerega kemično obdelajo. Jod je zelo kompaktna in trdna snov (gostote 4,95 pri 0 stopinj C) in je nevaren dihalom. Sublimira pri sobni temperaturi in se pri tem pretvori v modro škrobno maso. V nečistem stanju se pojavlja kot delci ali kot grob prah. Ko je prečiščen, daje s sublimacijo svetleče sivkaste kosmiče ali kristale s kovinskim leskom. Ponavadi ga spravljajo v temne steklene posode. Uporablja se v medicini, pa tudi v proizvodnji fotografskih kemikalij (natrijevega jodida), barv (npr. eritrozina) in zdravil, kot katalizator v organskih sintezah, kot reagent itd. 28.02 - ŽVEPLO, SUBLIMIRANO ALI OBORJENO; KOLOIDNO ŽVEPLO (A) SUBLIMIRANO IN SEDIMENTNO ŽVEPLO Čistota teh dveh vrst je običajno okoli 99,5%. Sublimirano žveplo ali žvepleni cvet se dobi s počasno destilacijo surovega ali nečistega žvepla ob spremljajoči kondenzaciji v trdno obliko (ali ob sublimaciji) v obliki finih in zelo lahkih delcev. Pretežno se uporablja v vinogradništvu, v kemični industriji in za vulkanizacijo visokokvalitetnega kavačuka. Ta tar. številka vključuje tudi &quot;oprano sublimirano žveplo&quot;, obdelan z amonijakovo raztopino z namenom odstraniti žveplov dioksid. Tak proizvod se uporablja v medicini. Sedimentno žveplo, ki je uvrščeno v to tar. številko, vselej pridobivajo z vsedanjem raztopine sulfidov ali kakih alkalijskih snovi ali zemeljsko-alkalijskagih polisulfidov s solno kislino. Je drobnejši od sublimiranega žvepla in bledorumene barve. Vonj je podoben vonju vodikovega sulfida. Če stoji, se razleze. Uporabljajo ga izključno v medicini. Kot sedimanetno žveplo iz te tar. številke pa ne šteje &quot;rekuperirano ali mikronizirano žveplo, čeprav ga včasih imenujejo &quot;vsedlinsko žveplo&quot; (tar. št. 25.03). (B) KOLOIDNO ŽVEPLO Koloidno žveplo pridobivajo z delovanjem vodikovega sulfida na raztopino žveplovega dioksida, ki vsebuje želatino, prav tako se lahko dobi tudi z delovanjem mineralne kisline na natrijev tiosulfat ali pa s katodno pulverizacijo. Koloidno žveplo je bel prah, ki z vodo tvori emulzijo. Vendar pa se lahko v takem stanju ohrani le v primeru, če je dodan zaščitni koloid (albumin ali želatin), in še tedaj se lahko ohranja le omejeno dolgo. Ta tar. številka vključuje tako pripravljeno koloidno raztopino, kot vse druge koloidne disperzije, imajo žveplene disperzije veliko absorbcijsko površino in zmorejo absorbirati snovi za barvanje (barvila). So zelo aktivna sredstva, ki se uporabljajo samo v medicini. Ta tar. številka izključuje nerafiniramo žveplo, katerega pridobivajo po Freschovem postopku, pa tudi rafinirano žveplo - tudi, če sta zelo čista (tar. št. 25.03). 28.03 - OGLJIK (OGLJENE SAJE IN DRUGE OBLIKE OGLJIKA, KI NISO NAVEDENE IN NE ZAJETE NA DRUGEM MESTU) Ogljik je čvrsta nekovina. Ta tar. številka vključuje naslednje vrste ogljika: Ogljene saje se pridobivajo z nepopolnim zgorevanjem ali crackiranjem (segrevanjem, električnim lokom ali z električnim iskrenjem) organskih substanc, bogatih z ogljikom, kot so: (1) Naravni plini, kot je metan, antracitni plini (npr. plini, obogateni z antracitom) in acetilen. Acetilenske saje so zelo fin in čvrst proizvod, katerega pridobivajo s hitrim razpadanjem komprimiranega acetilena, v prisotnosti električne iskre. (2) Naftalin, smole, olje (oljene saje). Ogljene saje so lahko dobljene z plina (plinaste), ali pa saje iz peči - odvisno od načina pridobivanja. Ogljene saje lahko vsebujejo oljne nečistoče. Uporablja se kot pigment v proizvodnji barv, tiskarskih barv, kreme za čevlje itd., pa tudi v prizvodnji karbonskega papirja in kot aktivno polnilo v gumarski industriji. Ta tar. številka izključuje: (a) naravni grafit (tar. št. 25.04), (b) naravne ogljike v obliki trdnih goriv (antracit, črni premog, rjavi premog, lignit), koks, aglomerirana goriva in plinski gljik (27. poglavje), (c) nekatere črna mineralna barvila iz tar. št. 32.06 (npr. alu črno, skrilavo-črno in silika-črno barvilo), (d) umetni grafit; koloidni in polkoloidni grafit (tar. št. 38.01), (e) aktivno oglje in živalsko oglje (tar. št. 38.02), (f) lesno oglje (tar. št. 44.02) in (g) kristalni ogljik v obliki diamantov (tar. št. 71.02 in 71.04). 28.04 - VODIK, ŽLAHTNI PLINI IN DRUGE NEKOVINE: 2804.10 - Vodik - Žlahtni plini 2804.21 - - argon 2804.29 - - drugi 2804.30 - Dušik 2804.40 - Kisik 2804.50 - Bor, telur - Silicij 2804.61 - - z najmanj 99,99 mas.% silicija 2804.69 - - drug 2804.70 - Fosfor 2804.80 - Arzen 2804.90 - Selen (A) VODIK Vodik pridobivajo z elektrolizo vode, iz vodnega plina, koksnega plina ali iz ogljikovodikov. Vodik običajno šteje za nekovino in se dobavlja v debelih jeklenih valjih pod pritiskom. Uporablja se za hidrogeniranje olj (za pridobivanje trdnih masti), za crackiranje naftnih proizvodov, pri sintezi amonijaka, za rezanje in varjenje kovin itd. Ta tar. številka izključuje devterij (stabilni vodikov izotop), ki se uvršča v tar. št. 28.45 in tricij (radioaktivni vodikov izotop), ki se uvršča v tar. številko 28.44. (B) REDKI PLINI Pojem &quot;redki plini&quot; se uporablja za elemente, naštete v nadaljevanju. Ti plini so pomembni zaradi njihove kemične neaktivnosti in električnih lastnosti, še posebej zaradi sproščanja žarkov v okolico , kar s pridom uporabljajo neonski reklamni napisi itd. Žarki se sproščajo zaradi praznjenja visoke voltaže. (1) Helij (nevnetljiv, uporablja se za polnjenje balonov). (2) Neon (daje rožnatooranžno svetlobo, v kombinaciji s parami živega srebra pa &quot;dnevno&quot; svetlobo. (3) Argon (plin brez vonja in barve, uporablja se za vzpostavljanje inertne atmosfere v električnih žarnicah). (4) Kripton (ki se uporablja za iste namene kot argon s tem, da daje bledovijoličasto svetlobo). (5) Ksenon (daje modro svetlobo). Redki plini se dobivajo s frakcioniranjem tekočega zraka, pa tudi (v primeru helija) s predelavo naravnih plinov. Dobavljajo se pod pritiskom. Radon je radioaktivni redki plin, ki se uvršča v tar. št. 28.44. (C) DRUGE NEKOVINE Druge nekovine, zajete v tej tar. številki, so naslednje: (1) Dušik Dušik je plin, ki ne gori in gorenja ne vzpodbuja, pač pa ogenj gasi. Dušik se dobi z destilacijo tekočega zraka in se dobavlja v jeklenih valjih pod pritiskom. Uporablja se predvsem za proizvodnjo amonijaka in kalcijevega cianamida, služi pa tudi za vzpostavljanje inertne atmosfere v električnih žarnicah. (2) Kisik Je plin, ki vzpodbuja gorenje. Dobi se predvsem s frakcionirano destilacijo tekočega zraka. Dobavlja se ga v v jeklenih valjih pod pritiskom, včasih pa tudi kot tekočina v sodih z dvojnimi stenami. Komprimirani kisik se uporablja v kisiko-vodikovih ali kisiko- acetilenskih napravah za varjenje (avtogeno varjenje), ali pa za rezanje kovin, kot je npr. železo. Uporabljajo ga tudi v metalurgiji železa in jekla ter v medicini (inhaliranje). Ta tar. številka vključuje tudi ozon, alotropsko modifikacijo kisika, katerega pridobivajo z delovanjem električnih isker in razelektrenja. Uporablja se za sterilizacijo vode (ozoniranje), za oksidacijo sušilnih olj, za beljenje bombaža, kot antiseptično sredstvo in za terapevtske namene. (3) Bor Bor je trdna snov kostanjeve barve in je ponavadi v prahu. Uporablja se v metalurgiji, pri proizvodnji toplotnih regulatorjev in zelo občutljivih termometrov. Zaradi visoke stopnje absorbcije počasnih nevtronov se bor uporablja (čist ali legiran z jeklom) tudi pri proizvodnji mobilnih kontrolnih palic v jedrskih reaktorjih. (4) Telur Telur je trdna snov (gostote 6,2), je amorfna in kristalna. Je precej dober električni in toplotni prevodnik, ima pa nekatere lastnosti kovin. Uporablja se v nekaterih zlitinah (npr. v zlitinah telur-svinec) in kot vulkanicacijsko sredstvo. (5) Silicij Silicij pridobivajo z obdelavo zmesi silicijevega karbida in kremena v električnih pečeh. Je slab toplotni in električni prevodnik, trednejši od stekla in se v trgovini pojavlja kot prah kostanjeve barve, pogosteje pa v brezobličnih kepicah. Kristalizira v sive iglice kovinskega sijaja. Silicij se uporablja v metalurški industriji (npr. v železovih in aluminijevih zlitinah), kot tudi pri proizvodnji silicijevega tetraklorida. Silicij v zelo čisti obliki, dobljen npr. s postopkom izločanja kristalov, je lahko v neobdelani obliki (v obliki, v kakršni je bil izločen) ali v obliki valjev ali palic. V kombinaciji z borom in fosforjem se uporablja pri proizvodnji diod, tranzistorjev in drugih polprevodnikov. (6) Fosfor Fosfor je mehka, elastična in trdna snov, ki se dobi v električnih pečeh z obdelavo mineralnih fosfatov, pomešanih s peskom in ogljikom. Poznamo dve vrsti fosforja: (a) Beli fosfor, ki je prozoren in rumenkast, toksičen, nevaren pri rokovanju z njim in zelo vnetljiv. V trgovini se pojavlja v obliki vlitih palčic, pakiranih v posodah iz črnega stekla, napolnjenih z vodo, v keramičnih posodah ali (pogosteje) v kovinskih. Tako pakiran ne sme biti izpostavljen mrazu. (b) Rdeči fosfor, znan pod imenom &quot;amorfni fosfor&quot;, ki pa lahko pav tako kristalizira. To je neprozorna in trdna snov, netoksična in nefosforescentna. Je gostejši in manj aktiven od belega fosforja. Rdeči fosfor se uporablja za proizvodnjo mase za vžigalice, v pirotehniki in kot katalizator (npr. pri kloriranju acikličnih kislin). Nekatera zdravila vsebujejo fosfor (npr. fosforizirano ribje olje iz jeter polenovke). Uporablja se tudi kot strup za podgane, za pridobivanje fosforne kisline, hipofosfita, kalcijevega fosfida itd. (7) Arzen Arzen (regulus arsena) je trdna snov, katero pridobivajo z ekstrakcijo iz naravnih arzenovih piritov. Obstajata dve osnovni obliki: (a) navadni, t.i. &quot;kovinski&quot; arzen v obliki bleščečih jeklenosivih kristalov, krhkih in v vodi netopnih in (b) rumeni arzen, ki je kristalne strukture in precej nestabilen. Arzen se uporablja pri proizvodnji arzenovih disulfidov, debelih šiber, trdih bronz in raznih drugih zlitin (kositra, bakra itd.). (8) Selen Poznamo nekaj oblik selena, ki je sicer precej podoben žveplu: (a) Amorfni selen v obliki rdečkastih kosmičev (selenov cvet). (b) Steklasti selen, ki je slab toplotni in električni prevodnik in ima sijajen prelom, je rjave ali rdečkaste barve. (c) Izkristalizirani selen v obliki sivih ali rdečkastih kristalov. Je precej dober električni in toplotni prevodnik, še posebno, kadar je izpostavljensvetlobi. Uporablja se za proizvodnjo fotoelektričnih celic, kadar je dopiran, se uporablja v proizvodnji polprevodnih elementov, v fotografiji, v prah (rdeči selen) pa za proizvodnjo gum in specialnih leč itd. Ta tar. številka izključuje selen v koloidni suspenziji, ki se uporablja v medicini (30. poglavje). V tej Nomenklaturi je antimon uvrščen kot kovina (tar. št. 81.10). Nekatere izmed nekovin iz te skupine (npr. silicij ali selen) se lahko dovajajo elementom, kot sta bor in fosfor v razmerju ponavadi reda velikosti, kot je npr. 1 del na milijon, gledano s stališča njihove uporabe v elektroniki. V to tar. številko so uvrščeni pod pogojem, da so neobdelani, vlečeni, ali pa da so v obliki valjev ali palic. Razrezani v diske, tanke ploščice ali v podobne oblike, se uvrščajo v tar. št. 38.18. 28.05 - ALKALIJSKE IN ZEMELJSKO-ALKALIJSKE KOVINE; REDKE ZEMELJSKE KOVINE, SKANDIJ IN ITRIJ, VKLJUČNO NJIHOVE MEDSEBOJNE MEŠANICE IN ZLITINE; ŽIVO SREBRO - Alkalijske kovine: 2805.11 - - natrij 2805.19 - - druge - Zemeljsko-alkalijske kovine: 2805.21 - - kalcij 2805.22 - - stroncij in barij 2805.30 - Redke zemeljske kovine, skandij in itrij, vključno njihove medsebojne mešanice in zlitine 2805.40 - Živo srebro (A) ALKALIJSKE KOVINE Vseh pet alkalijskih kovin je mehkih in zelo lahkih. Razgrajujejo hladno vodo, sami pa se razgrajujejo na zraku, oblikujoč pri tem hidrokside. (1) Litij Litij je najlažji (gostota 0,54) in najtrši izmed vseh petih alkalijskih kovin. Hrani se v mineralnem olju ali v inertnih plinih. Litij pomaga pri izboljšanju kvalitete kovin in se uporablja v raznih zlitinah (npr. v takih, odpornih na trenje). Zaradi velike afinitete do drugih elementov se uporablja med drugim za pridobivanje nekaterih drugih kovin v čistem stanju. (2) Natrij Natrij je trdna kovina (gostote 0.97), kovinskega sijaja in kaj hitro po rezanju potemni. Hrani se ga v mineralnem olju ali v neprodušno zaprtih lotanih pločevinastih posodah. Natrij pridobivajo z elektrolizo staljenega natrijevega klorida ali natrijevega hidroksida. Uporablja se v proizvodnji natrijevega peroksida (&quot;dioksida&quot;), natrijevega cianida, amida itd., nadalje v industriji indiga, eksplozivov (kemičnih vžigalnih vrvic in vžigalnikov), za polimerizacijo butadiena, za zlitine, odporne na trenje, v metalurgiji titana in cirkonija itd. Ta tar. številka izključuje natrijev amalgam (tar. št. 28.51). (3) Kalij Kalij je srebnkastobela kovina (gostote 0.85), katerega lahko režemo z navadnim nožem. Hrani se ga v mineralnem olju ali v zateljenih ampulah. Uporablja se za proizvodnjo nekaterih fotoelektričnih celic in v zlitinah, odpornih na trenje. (4) Rubidij Je srebrnastobela trdna kovina (gostote 1,5) in je lažje taljiv od natrija. Hrani se ga v zapečatenih ampulah ali v mineralnem olju. Podobno kot natrij, služi v proizvodnji zlitin, odpornih na trenje. (5) Cezij Cezij je srebrnkaskobela ali rumenkasta kovina (gostote 1,9), ki se v stiku z zrakom vžge. je kovina, ki najhitreje oksidira in prihaja v zataljenih ampulah ali v mineralnem olju. Radioaktivne alkalijske kovine se iz te tar. številke izključujejo (tar. št. 28.44). (B) ZEMELJSKO - ALKALIJSKE KOVINE Tri zemeljsko-alkalijske kovine, navedene v nadaljevanju, so kovne in precej lahko razgrajujejo hladno vodo, sami pa se razgrajujejo na vlažnem zraku. (1) Kalcij Pridobivajo ga z aluminotermično redukcijo kalcijevega oksida ali z elektrolizo stopljenega kalcijevega klorida. Je bela kovina (gostote 1,57), ki se uporablja pri prečiščevanju argona, pri rafinaciji bakra in jekla, v proizvodnji cirkonija, kalcijevega klorida (hidrolita) in zlitin, odpornih na trenje itd. (2) Stroncij Bela ali svetlorumena kovina, se lahko vleče, njegova gostota je 2,5. (3) Barij Barij je bela kovina (gostote 4,2), ki se uporablja v nekaterih zlitinah, odpornih na trenje in za odstranjevanje sledov plina v vakuumskih ceveh (tar. št. 38.24). Ta tar. številka ne vključuje radija, radioaktivnega elementa (tar. št. 28.44), magnezija (tar. št. 81.04) in berilija (tar. št. 81.12). Ti elementi so na nek način podobne alkalnim kovinam. (C) REDKE ZEMELJSKE KOVINE; ITRIJ IN SKANDIJ, VKLJUČNO NJIHOVE MEDSEBOJNE MEŠANICE IN ZLITINE Redke zemeljske kovine (pojem &quot;redka zemljina&quot; se nanaša tudi na njihove okside) ali lantanidi vključujejo elemente z atomskim številom od 57 do 71 periodičnega sistema (pri čemer je atomsko število nekega elementa skupno število elektronov v enem atomu nekega elementa): ----------------------------------------------------------------- CERIJEVA SKUPINA TERBIJEVA SKUPINA ERBIJEVA SKUPINA ----------------------------------------------------------------- 57 lantan 63 evropij 66 disprozij 58 cerij 64 gadolinij 67 holmij 59 prazeodij 65 terbij 68 erbij 60 neodij 69 tulij 62 samarij 70 iterbij 71 lutecij ----------------------------------------------------------------- Prometij (61. element) je radioaktiven in se uvršča v tar. št. 28.44. Redke zemeljske kovine so pretežno sivkaste ali rumenkaste, se dajo vleči in so kovne. Cerij je v tej skupini najpomembnejši in se pridobiva iz monazita (fosfat redke zemljine), iz torita (silikat redke zemljine) potem, ko se odstrani torij. Cerijeva kovina se pridobiva z kovinotermično redukcijo halogenidov, uporabljajoč pri tem kalcij ali kalij kot sredstvi za redukcijo, ali pa z elektrolizo staljenega klorida. To je siva, kovna kovina, trša od svinca in se pri trenju ob hrapavo površino iskri (piroforna kovina). Lantana ni najti v čistem stanju, temveč obstaja v obliki cerijevih soli in se uporablja za proizvodnjo modrega stekla. Ta tar. številka vključuje tudi skandij in itrij, ki sta skoraj povsem podobna kovinam redkih zemljin s tem, da je skandij poleg tega še podoben kovinam iz železove skupine. Ti dve kovini se pridobivata z ekstrakcijo iz rude torveidit t.j. skandijevega silikata, ki vsebuje itrij in druge elementi. Ti elementi ostanejo uvrščeni v to tar. številko, neglede na to, ali so v obliki mešanic ali v obliki zlitin. Ta tar. številka vključuje, na primer, t.i. &quot;misch-metal&quot;, ki je zlitina z 45 do 55% cerija, 22 do 27% lantana, lantanidov, itrija in raznih drugih nečistoč (do 5% železa, s sledovi silicija, kalcija in aluminija). &quot;Misch-metal&quot;se najpogosteje uporablja v metalurgiji in za proizvodnjo kresilnih kamenčkov za vžigalnike. Če se legira z več kot 5% železa, z magnezijem in z drugimi kovinami, se uvršča v druge tar. številke (če ima npr. značaj piroforne legure, gre v tar. št. 36.06). Ta tar. številka izključuje soli in spojine kovin redkih zemljin, itrija in skandija (tar. št. 28.46). (D) ŽIVO SREBRO Živo srebro je edina kovina, ki je pri sobni temperaturi tekoča. Pridobiva se z žganjem naravnega živosrebrovega sulfida (cinobarita) in se izloča od drugih kovin, katere ruda še vsebuje (svinec, cink, koriter, bizmut), s filtriranjem, z vakuumsko destilacijo ter z obdelavo z razredčeno dušikovo kislino. Živo srebro je sijajna bela tekočina, je težka (gostote 13,59), toksična in reagira s plemenitimi kovinami (amalgami). Pri sobni temperaturi je tekoče in z zrakom ne reagira, če je čisto, če pa živo srebro ni čisto, se na zraku prevleče s plastjo živosrebrnega oksida rjave barve. Živo srebro dobavljajo v posebnih železnih &quot;steklenicah&quot;. Živo srebro služi za pridobivanje amalgama iz tar. številk 28.43 in 28.51. Uporablja se v metalurgiji zlata in srebra, v industriji za pozlačevanje in posrebrevanje, v proizvodnji klora, natrijevega hidroksida, živosrebrovih soli, cinobra in fulminatov. Uporablja se tudi v proizvodnji žarnic na osnovi živosrebrnih par in za razne fizikalne in medicinske instrumente itd. Ta tar. številka ne vključuje živega srebra v koloidni suspenziji (rdeča ali zelena tekočina, katero pridobivajo z voltinim lokom med živim srebrom in platino. Uporablja se v medicini in se uvršča v 30. poglavje. II. PODODDELEK ANORGANSKE KISLINE IN ANORGANSKE KISIKOVE SPOJINE NEKOVIN SPLOŠNA DOLOČILA Kisline vsebujejo vodik, ki se lahko popolnoma ali delno zamenjajo s kovinami (ali ioni z analognimi lastnosti, npr. z ionom amonija (NH4+) - rezultat so soli. kisline reagirajo z bazami tako, da se oblikujejo soli in z alkoholi, pri čemer nastanejo estri. V tekočem stanju ali v raztopini kisline so elektroliti, ki proizvajajo vodik na katodi. Ko se eden ali več molekul vode odstrani iz kislin, ki vsebujejo kisik, nastanejo anhidridi. Večina oksidov nekovin so anhidridi. Ta pododdelek vključuje anorganske kisikove spojine nekovin (anhidride in druge), pa tudi anorganske kisline, katerih anodni radikal je nekovina. Na drugi strani pa ta tar. številka izključuje anhidride in kisline iz kovinskih oksidov ali hidroksidov, ki se ponavadi uvrščajo v IV. pododdelek (npr. oksidi kovin, hidroksidi in peroksidi, kot so kisline in anhidridi kroma, molibdena, volframa in vanadija). V nekaterih primerih se uvrščajo v druge tar. številke, npr. v tar. št. 28.43 (spojine plemenitih kovin), v tar. št. 28.44 ali 28.45 (spojine radioaktivnih elementov in izotopov) ali v tar. št. 28.46 (spojine kovin redkih zemljin, itrija in skandija). Kisikove spojine vodika so prav tako izključena in se uvrščajo v tar. št. 22.01 (voda), v tar. št. 28.45 (težka voda), v tar. št. 28.47) (vodikov peroksid) ali v tar. št. 28.51 (destilirana in elektroneprevodna voda ter voda podobne čistote, vštevši vodo, obdelano z ionskimi izmenjalniki. 28.06 - KLOROVODIK (KLOROVODIKOVA KISLINA); KLORSULFONSKA KISLINA 2806.10 - Klorovodik (klorovodikova kislina) 2806.20 - Klorsulfonska kislina (A) KLOROVODIK (KLOROVODIKOVA KISLINA) Klorovodik (HCl) je brezbarvni, kadeč se plin zadušljivega vonja in se pridobiva z delovanjem vodika (ali vode in koksa) na klor, ali pa z delovanjem žveplene kisline na natrijev klorid. Pod pritiskom se zlahka spremeni v tekoče stanje in je v vodi zelo topen. Dobavljajo ga v jeklenkah, prav tako pa tudi v koncentrirani vodni raztopini (ponavadi 28 do 38%) (klorovodikova kislina, solna kislina) v steklenih ali keramičnih posodah, v z gumo obloženih vagonih ali v kamionskih cisternah. Te raztopine so ostrega vonja in rumenkaste barve, v kolikor proizvod vsebuje nečistote (feriklorid, arzen, žveplov dioksid, žvepleno kislino). Raztopine so brezbarvne, če so čiste. Koncentrirane raztopine sproščajo na zraku bel dim. Klorovodikova kislina se uporablja v mnoge namene, na primer za razjedanje železa, cinka in drugih kovin, za ekstrakcijo želatine iz kosti, za prečiščevanje oglja živalskega porekla, za proizvodnjo kloridov, kovin itd. Klorovodikov plin se pogosto uporablja v organskih sintezah (na primer v proizvodnji kloroprena, vinilklorida, umetne kafre, hidroklorida kavčuka itd.). (B) KLORSULFONSKA KISLINA Klorsulfonska kislina (&quot;klorhidrin žveplove kisline&quot;), katere formula je ClSO2OH, nastaja z neposredno suho združitvijo žveplovega trioksida ali oleuma s klorom na suho. Je zelo korozivna, brezbarvna ali rjavkasta tekočina nadražujočega vonja. Na vlažnem zraku se kadi, v stiku z vodo razpada, prav tako tudi ob segrevanju. Uporablja se v organskih sintezah (proizvodnja saharina, tioindiga, soli indiga itd.). Ta tar. številka izključuje hipoklorovo, klorovo in perklorovo kislino (tar. št. 28.11). Ta tar.. številka izključuje tudi žveplov dikloridni dioksid (sulforilklorid) (tar. št. 28.12), katerega včasih zgrešeno imenujejo &quot;klorsulfonska kislina&quot;. 28.07 - ŽVEPLOVA KISLINA; OLEUM (A) ŽVEPLOVA KISLINA Žveplovo kislino (H2SO4) pridobivajo predvsem s spuščanjem kisika in žveplovega dioksida prek katalizatorjev (platina, vanadijev pentoksid itd.). Nečistote (dušikove spojine, arzenove in fosforne proizvode, svinčeve sulfate) sprošča, če jo obdelajo z vodikovim sulfidom ali amonijevim sulfidom. Žveplena kislina je zelo korozivna. Je gosta, oljnata in brezbarvna tekočina (v kolikor ne vsebuje nečistoč) ali rumena ali rjava (v drugih primerih). V stiku z vodo burno reagira, se zelo segreje in razžira kožo in večino drugih organskih snovi z zogljenevanjem. Komercialna žveplova kislina vsebuje med 77 in 100% H2SO4. Pakira se v kontejnerje ali balone iz stekla, v jeklenke, v kamionske cisterne ali v ladje-tankerje, Ta kislina se uporablja v raznih industrijskih vejah, še posebno v industriji gnojil, eksplozivov in anorganskih pigmentov (med drugim tudi v industriji nafte in jekla. (B) OLEUM Oleum (kadeča se žveplena kislina) je žveplena kislina, ki vsebuje žveplov trioksid (do 80%). Oleum je lahko tekoč ali trden in je intenzivne rjave barve. V stiku z vodo burno reagira, nažira kožo in obleko, sprošča škodljive pare (posebno prosti žveplov trioksid). Pakirajo ga v steklene, keramične kontejnerje ali pa v kontejnerje iz železne pločevine. Oleum se na veliko uporablja za reakcije žveplanja v organski kemiji (pri proizvodnji naftalinsulfonske kisline, hidroksiantrahinona, tioindiga, derivatov alizarina itd.). Ta tar. številka ne vključuje: (a) kloržveplove kisline (klorhidrinske žveplene kisline in žveplodušikove kisline) (tar. št. 28.06 oz. 28.08), (b) žveplenega trioksida, žveplovodika, peroksi žveplove kisline, sulfaminske kisline in mineralne kisline tionske vrste (politionske kisline) (tar. št. 28.11) in (c) tionila in sulforilnih kloridov (tar. št. 28.12). 28.08 - SOLITRNA KISLINA: SULFONITRITNE KISLINE (A) SOLITRNA KISLINA Solitrna kislina (dušikova klislina) (HNO3) se pridobiva z oksidacijo amonijaka ob prisotnosti katalizatorja (platine, železa, kroma, bizmuta, mangana itd). Razen tega se lahko dušik in kisik spojita neposredno v elektrolitskih pečeh, nato pa tako dobljeni dušikov oksid oksidira. Solitrna kislina se dobi tudi z delovanjem žveplove kisline (same ali v zmesi z natrijevim disulfatom) na naravni natrijev nitrat. Nečistoče (žveplova in solna kislina, dušikove pare) se odstranjujejo z destilacijo in toplim zrakom. Solitrna kislina je brezbarvna ali rumenkasta toksična tekočina. V koncentriranem stanju (kadeča se solitrna kislina) sprošča rumenkaste dušikove pare. Nažira kožo (na njej pušča rumeno sled - ksantoproteinska reakcija) in topi organske snovi. Je močno oksidacijsko sredstvo. Pakira se v steklenih posodah, posebnih keramičnih balonih za kisline ali v aluminijastih kontejnerjih. Solitrna kislina se uporablja pri proizvodnji nitratov (srebra, živega srebra, svinca, bakra itd.), organskih barv, eksplozivov (nitroglicerina kolodijevega bombaža, trinitrotoluena, pikrinske kisline, živosrebrnega fulminata itd.), nadalje za dekapiranje kovin (posebno litega železa), za graviranje pobakrenih predmetov ter za rafinacijo zlata in srebra. (B) SULFONITRITNE KISLINE Sulfonitritne kisline so zmesi koncentriranih solitrne in žveplove kisline v določenih razmerjih (npr. v enakih delih). So zelo korozivne in viskozne tekočine, ki se ponavadi pakirajo v steklenice iz železne pločevine. Uporabljajo se še posebej za nitriranje organskih spojin, v industriji sintetičnih barvil in v proizvodnji nitroceluloze in eksploziv. Ta tar. številka ne vključuje: (a) sulfaminske kisline (tar. št. 28.11) (katere ni šteti med pravkar omenje ne sulfonitrne kisline) in (b) dušikovodikove in dušične kisline ter raznih dušikovih oksidov (tar. št. 28.11). 28.09 - DIFOSFORJEV PENTOKSID; FOSFORJEVA KISLINA IN POLIFOSFORJEVE KISLINE: 2809.10 - Difosforjev pentoksid 2809.20 - Fosforjeva kislina in polifosforjeve kisline Ta tar. številka vključuje difosforjev pentoksid, fosforjevo kislino (ortofosforjevo kislino ali navadno fosforjevo kislino), pirofosforjevo kislino (difosforjevo klislino), metafosforjevo in druge polifosforjeve kisline. (A) DIFOSFORJEV PENTOKSID Difosforjev pentoksid (P2O5, anhidrid fosforjeve kisline), pridobivajo z zgorevanjem fosforja, ekstrahiranega iz naravnih fosfatov, na suhem zraku. To je zelo koroziven bel prah, ki burno absorbira vodo in se pakira v neprodušno zaprtih posodah. Uporablja se za sušenje plinov in v organskih sintezah. Difosforjev pentoksid obstaja v kristalni, amorfni in steklasti obliki. Te tri različice, med seboj pomešane, tvorijo (&quot;fosforni sneg&quot;, ki se uvršča v to tar. številko. (B) FOSFORJEVA KISLINA Fosforjeva kislina (ortofosforjeva kislina ali navadna fosforjeva kislina (H3PO4), se pridobiva z delovanjem žveplove kisline na naravni trikalcijev fosfat. Tako dobljena komercialna kislina vsebuje nečistoče (difosforjev pentoksid, kalcijev dihidrogenoortofosfat, žveplov trioksid, žveplovo kislino, silicij- fluorovodikovo kislino itd.). Čisto fosforjevo kislino dobijo z nadzorovanim spajanjem difosforjevega pentoksida z vodo. Fosforjeva kislina je lahko v obliki nestabilnih prizmatičnih kristalov, vendar se kot taka težko vzdržuje v trdnem stanju. Zaradi tega se ponavadi pripravlja v vodni raztopini (npr. 65%-na raztopina, 90%-na raztopina itd.). Koncentrirana raztopina, ki je pri normalni temperaturi prezasičena, je znana kot &quot;sirupna fosforjeva kislina&quot;. Fosforjeva kislina se uporablja za pripravo koncentriranih (trikratnih) superfosfatov. Uporablja se tudi v tekstilni industriji in pa kot sredstvo za jedkanje (odstranjevanje rje). Fosforjeva kislina preide ob kondenzaciji pri visoki temperaturi v nekaj polimernih kislin: v pirofosforjevo (difosforjevo), metafosforjevo in druge polifosforjeve kisline. (C) POLIFOSFORJEVE KISLINE (I) Kisline, značilne po izmenjalnih P-O-P atomih se uvrščajo v to tar. številko. Polifosforjeve kisline ponavadi pridobivajo s kondenzacijo dveh ali več molekul ortofosforjeve kisline ob delnem odstranjevanju vode. Na ta način dobe celo vrsto linearnih kislin, katerih splošna formula je: H (n+2) Pn O (3n+1), pri čemer je n=2 ali več (velja za linearne vrste) in (HPO3)n, pri čemer je n=3 ali več. (1) Pirofosforjeva kislina (difosforna kislina H4P2O7) se pridobiva z nadzorovanim segrevanjem ortofosforjeve kisline. Na vlažnem zraku je nestabilna in se lahko pretvarja v orto kislino. (2) Metafosforjeve kisline. To so ciklične kisline, katerih primeri so ciklotrifosforjeva kislina (HPO3)3 in ciklo- tetrafosforjeva kislina (HPO3)4, ki se pojavljajo kot manjše sestavine mešanih polifosforjevih kislin, ki vsebujejo več kot 86% P2O5. Glacialna polifosforjeva kislina (komercialna metafosforjeva kislina) je kemično nedefinirana zmes fosforjevih kislin (pretežno linearnih), ki lahko vsebuje soli natrija iz teh kislin. Take zmesi, ki se uvrščajo v to tar. številko, se pojavljajo kot steklaste mase, ki hlapijo, če so razbeljene in ne kristalizirajo. Vodo izredno dobro absorbirajo in se uporabljajo za sušenje plinov. (3) Druge polifosforjeve kisline tipa P-O-P. To so seveda zmesi, ki se prodajajo pod imeni &quot;polofosforjeve&quot; ali &quot;superfosforjeve&quot; kisline, ki vsebujejo veččlene vrste, kot je npr. trifosforjeva kislina (H5P3O10) in tetrafosforjeva kislina (H6P4O13). Tudi te zmesi se uvrščajo v to tar. številko. (II) Druge polifosforjeve kisline Ta del tarife vključuje med drugim hipofosforjevo kislino (difosforjevo (IV) kislino) (H4P2O6). Ta spojina nastopa v obliki kristalnega dihidrata, katerega je treba hraniti na suhem. Je stabilnejše v šibkih raztopinah. Ta tar. številka ne vključuje: (a) drugih fosfojevih kislin in anhidridov (fosfonske kisline in njenih anhi dridov, fosfinske kisline) (tar. št. 28.11) in (b) vodikove fosfide (tar. št. 28.48). 28.10 - BOROVI OKSIDI; BOROVE KISLINE (A) BOROVI OKSIDI Dibortrioksid (B2O3) obstaja kot prosojna, steklasta masa, kot kristali ali kot beli kosmiči. Uporablja se za proizvodnjo umetnega dragega in poldragega kamenja (korund, safir itd.) tako, da učinkuje na hlapljive kovinske fluoride. Ta tar. številka vključuje tudi vse druge borove okside. (B) BOROVE KISLINE Borova kislina (ortoborova kislina) (H3BO3) pridobivajo z razgrajevanjem naravnih boratov s pomočjo kisline ali pa s fizikalno-kemično obdelavo surove borove kisline. Obstaja v obliki prahu ali majhnih luskinic, sljudastih kosmičev ali kristalnih kepic s prosojnimi robovi in pepelnatosive ali modrikaste barve (kristalizirana kislina). Je brez vonja in je mastnega otipa. Uporablja se kot antiseptično sredstvo (borova voda), za proizvodnjo borsilikatnega stekla (majhen koeficient raztezanja), steklastih spojin, Guignetovega zelenila (hidrirani borov oksid), umetnih boratov (boraks), hidroksi. in aminoantrahinona, za impregnacijo stenja za sveče, za ognjevarno obleko itd. Surova naravna borova kislina spada v tar. št. 25.28, v kolikor ne vsebuje več kot 85% H3BO3, računano na suho snov. Če vsebnost H3BO3 presega 85%, se kislina uvršča v to tar. številko. Metaborova kislina (HBO2)n se prav tako uvršča v to tar. številko. Ta tar. številka ne vključuje: (a) tetrafluoroborove kisline (fluoroborove kisline) (tar. št. 28.11) in (b) gliceroborovo kislino (tar. št. 29.20). 28.11 - DRUGE ANORGANSKE KISLINE IN DRUGE ANORGANSKE KISIKOVE SPOJINE NEKOVIN - Druge anorganske kisline: 2811.11 - - fluorovodik (fluodovodikova kislina) 2811.19 - - druge - Druge anorganske kisikove spojine nekovin: 2811.21 - - ogljikov dioksid 2811.22 - - silicijev dioksid 2811.23 - - žveplov dioksid 2811.29 - - druge Ta tar. številka vključuje mineralne kisline in anhidride ter druge okside nekovin. Najpomembnejši med njimi so navedeni v nadaljnjem besedilu in razvrščeni po njihovi komponenti nekovin v naslednjem zaporedju: fluor, klor, brom, jod, žveplo, selen, telur, dušik, fosfor,arzen, ogljik, silicij. (A) FLUOROVE SPOJINE (1) Fluorovodik (fluorovodikova kislina) (HF) se dobi z delovanjem žveplove kisline na naravni kalcijev fluorid (fluorit) ali na kriolit. Prečiščuje se z obdelavo s kalijevim karbonatom ali z destilacijo (včasih vsebuje majhne količine silikatov in silicij - fluorovodikove kisline kot nečistote). V brezvodnem stanju je fluorovodikova kislina zelo higroskopična tekočina (točka vrenja je med 18 stopinj C in 20 stopinj C). Na zraku se kadi. V brezvodnem stanju in v koncentrirani raztopini prodira globoko v tkivo in fluorira organske snovi. Hrani se jo v kovinskih steklenicah, obloženih s svincem, gutaperčo ali s cerezinskim voskom. Kislina zelo velike čistote se hrani v srebrnih steklenicah. Uporablja se za najedanje stekla, proizvodnjo filtrirnih papirjev, ki ne puščajo pepela, za proizvodnjo tantala in fluoridov, za čiščenje in dekapiranje odlivkov, v organskih sintezah, kot sredstvo za nadziranje procesa fermentacije itd. (2) Fluorove kisline, ki vključujejo: (a) tetrafluoroborovo kislino (fluoroborovo kislino) (HBF4) in (b) heksafluorosilicijevo kislino (H2SiF6), ki se dobiva npr. v vodnih raztopinah kot vzporedni proizvod v proizvodnji superfosfatov, ali pa iz silicijevega fluorida. Uporablja se za elektrolitsko rafinacijo kositra in svinca, za proizvodnjo fluoro-silikatov itd. (B) KLOROVE SPOJINE Najpomembnejši med temi spojinami so močni agensi za oksidacijo in kloriranje. Uporabljajo se za beljenje in v organskih sintezah. Te spojine so praviloma nestabilne. Sem se uvrščajo: (1) Hipoklorova kislina (HClO). Je proizvod, nevaren za vdihavanje in eksplodira v stiku z organskimi snovmi. Plin se dobavlja v vodni raztopini, je rumene barve, včasih rdečkast. (2) Klorova kislina (HClO3). V prometu se pojavlja le kot brezbarvna ali ru menkasta vodna raztopina. (3) Perklorova kislina (HClO4). Je bolj ali manj koncentrirani proizvod, ki daje razne hidrate, najeda kožo in se uporablja za analize. (C) BROMOVE SPOJINE (1) Bormovodikova kislina (HBr) je brezbarvni plin z močnim in nadražujočin vonjem. Lahko je pakiran pod pritiskom ali v obliki vodnih raztopin, ki se na zraku posebno dobro razgrajujejo (še posebej pod učunkom svetlobe). Bormovodikova kilsina se uporablja za proizvodnjo bromidov in za organske sinteze. (2) Bromova kislina (HBrO3) obstaja le v vodnih raztopinah in se uporablja v organskih sintezah. (D) JODOVE SPOJINE (1) Jodovodikova kislina (HJ) je brezbarven, zadušljiv plin, ki se lahko razgrajuje. Pojavlja se v obliki korozivnih vodnih raztopin, ki se, če so koncentriani, kadijo na vlažnem zraku. Uporabljajo se v organskih sintezah kot redukcijsko sredstvo in kot posrednik za fiksiranje joda. (2) Jodova kislina (HJO3) in njen anhidrid (J2O3) sta lahko v obliki prizmatičnih kristalov ali v obliki vodne raztopine. Uporabljata se v medicini ali kot absorbcijsko sredstvo za plinske maske. (3) Perjodova kislina (HJO4 . 2H2O) ima podobne lastnosti kot jodova kislina. (E) ŽVEPLOVE SPOJINE (1) Vodikov sulfid (žveplovodikova kislina) (H2S)je zelo toksičen (krvni strup), brezbarven plin, ki je vonja po gnilih jajcih. Dobavlja se v jeklenih valjih pod pritiskom. Uporablja se za analize, za prečiščevanje žveplene in klorovodikove kisline, za pridobivanje žveplenega dioksida ali regeneriranega žvepla. (2) Peržveplova kislina se pojavlja v obliki kristalov:- navadna peržveplova kislina (H2S2O8) in njen anhidrid (S2O7) in - monoperžveplova kislina (H2SO5) (Carova kislina), ki je zelo higroskopična in je močno oksidacijsko sredstvo. (3) Tionova kislina - obstajajo le v vodni raztopini; ditiožveplena kislina (H2S2O6), tritiožveplova kislina (H2S3O6), tetrationžveplova kislina (H2S4O6), pentatiožveplova kislina (H2S5O6). (4) Aminožveplova kislina (sulfaminska kislina) (SO2(OH)NH2) se pridobiva z raztapljanjem sečnine v žveplovi kislini, žveplovem trioksidu ali v oleumu. V kristalni obliki se v vodi slabo topi, v alkoholu pa zlahka. Uporablja se za proizvodnjo ognjevarnih apretur za tekstil, za strojenje, galvanizacijo in v organskih sintezah. (5) Žveplov dioksid (SO2) dobivajo z izgorevanjem žvepla, z žganjem naravnih sulfidov (posebno železovega pirita) in z žganjem narav nega kalcijevega sulfata (npr. anhidrida) z ilovico ali s koksom. Je brezbarven in zadušljiv plin. Žvepov dioksid se dobavlja v tekočem stanju v jeklenkah pod pritiskom ali v vodni raztopini. V obliki vodne raztopine ga pogosto in zgrešeno imenujejo &quot;žveplena kislina&quot;. Žveplov dioksid se, kot močno oksidacijsko sredstvo in sredstvo za beljenje, uporablja v najrazličnejše namene: za beljenje tekstila živalskega izvora, slame, puha in želatine; pri rafinaciji sladkorja po sulfitnem postopku; za konzerviranje sadja in zelenjave; pri pripravi kislih sulfitov za obdelavo lesne celuloze, v proizvodnji žveplove kisline; kot dezinfekcijsko sredstvo (za &quot;presekanje&quot; vinskega vrenja). Tekoči žveplov dioksid, ki znižuje temperaturo hlapenja, se uporablja v hladilnih napravah. (6) Žveplov trioksid (SO3) (anhidrid žveplove kisline). To so beli, trdni in igličasti kristali, nekoliko podobni azbestu. Na vlažnem zraku se kadi, z vodo reagira burno in jo absorbira. Hraniti ga je treba v neprodušno zaprtih posodah iz železne pločevine, ali pa v posebnih steklenih ali keramičnih balonih, opremljenih z elementom, ki vsebuje anorgansko cnov, ki absorbira vlago. Uporablja se za proizvodnjo oleuma (tar. št. 28.07) in galunov (tar. št. 28.33). (7) Dižveplov trioksid (S2O3) so nestabilni zeleni kristali, ki v stiku z vodo razpadajo in razpadajo v alkoholu. Uporablja se kot redukcijsko sredstvo v proizvodnji sintetičnih barv. (F) SELENOVE SPOJINE (1) Selenovodik (H2Se) je plin neznosnega vonja in je nevaren, saj paralizira naravna čutila vonja. V prometu je v nestabilnih vodnih raztopinah. (2) Selenasta kislina (H2SeO3) in njen anhidrid (SeO2) sta v obliki zelo nestabilnih šeststraničnih kristalov, ki so v vodi zelo težko topni. Uporablja se v industriji emajla. (3) Selenova kislina (H2SeO4) so beli kristali, ki so lahko brezvodni ali hidrirani. (G) TELURJEVE SPOJINE Telurjeve spojine so: telurovodik (H2Te) - v vodni raztopini, telurjeva kislina (H2Te3) in njen anhidrid (TeO2)(bel, trden), telurjeva kislina (H2TeO4) - brezbarvni kristali in njen anhidrid (TeO3) - oranžno obarvana snov. (H) DUŠIKOVE SPOJINE (1) Dušikovodikova kislina (HN3) - brezbarvna, toksična tekočina zadušljivega vonja. V vodi je zelo topna, nestabilna in z lastnostmi eksploziva. Njene soli (azidi) spadajo v tar. št. 28.50 in ne v V. pododdelek. (2) Dušikov suboksid (didušikov oksid)(N2O) je plin sladkega okusa (smejalni plin) in topen v vodi. V prometu se pojavlja v tekočem stanju. V plinastem stanju se uporablja kot anastetik, v tekočem in trdnem stanju pa kot hladilno sredstvo, kot poganjalni plin za penasto smetano.. (3) Dušikov dioksid (NO2) (nitroksil, nitrozne pare &quot;dušikov peroksid&quot;) je pri 0 stopinj C brezbarvna tekočina, pri višjih pa oranžnorjava. Njeno vrelišče je pri 22 stopinj C in takrat sprošča rdečkaste pare. Je najstabilnejši med dušikovimi oksidi in je močno oksidacijsko sredstvo. (I) FOSFORJEVE SPOJINE (1) Hipofosforna kislina (H3PO2) - lisasti kristali, stalijo se pri okoli 25 stopinj C. Na zraku zelo oksidirajo in so močno redukcijsko sredstvo. (2) Fosfonska kislina (H3PO3) - nestabilni kristali, stalijo se pri okoli 71 stopinj C, topni v vodi. Tudi njena anhidrida (P2O3 ali P4O6) (kristali) se stalita pri okoli 24 stopinj C s tem, da sprva prehajata v rumeno in nato v rdečo barvo. Če sta izpostavljena svetlobi, se postopoma razgrajujeta. (J) ARZENOVE SPOJINE (1) Diarzenov trioksid (As2O3) (arzenov sekvioksid, arzenov oksid, beli arzen). Zgrešeno ga imenujejo &quot;arzenova kislina&quot;, pridobiva se z žganjem železo-arzenovih rud niklja in srebra ali iz arzenovih piritov. Vsebuje nečistote (arzenov sulfid, žveplo, antimonov oksid in druge. Komercialni arzenov trioksid je ponavadi bel prah brez vonja in je zelo strupen (arzenov cvet). Steklasti anhidrid izgleda kot amorfna prosojna masa, porcelanski anhidrid je neprosojen in sestavljen iz medsebojno povezanih oktaedrskih kristalov. Uporablja se: za konzerviranje surovih kož in zooloških primerkov (včasih pomešan z milom), kot strup za podgane, za proizvodnjo papirja za uničevanje muh, v proizvodnji sredstev za motenje, v proizvodnji steklastih emajlov in zelenih mineralnih barv, kot so npr. Schelle zelena barva (bakrov arzenit) in Schweinfurt zelena barva (baker-acetonski arzenid); v majhnih količinah ga uporabljajo kot zdravilo (za zdravljenje dermatitisa, mrzlice in astme). (2) Diarzenov pentoksid (As2O5) pridobivajo z oksidacijo arzenovega trioksida ali z dehidriranjem arzenove kisline. Je zelo strupen prah, ki se v vodi počasi topi in pri tem tvori arzenovo kislino. Uporabljajo ga za proizvodnjo arzenove kisline, kot oksidacijsko sredstvo itd. (3) Arzenove kisline - ime &quot;arzenova kislina&quot; je dan ortoarzenovi kislini(H3AsO4 . 1/2H2O) in drugim hidratom arzenovega pentoksida (piro-arzenove in meta-arzenove kisline itd.). Kristalizirajo v brezbarvne iglice in so smrtno nevarni strupi. Arzenova kislina se uporablja za proizvodnjo sintetičnih barv (fuksina itd.), arzenatov in organskih arzenovih derivatov, ki se uporabljajo kot zdravila ali insekticidi. Ta tar. številka izključuje arzeno vodik (AsH3) (tar. št. 28.50). (K) OGLJIKOVE SPOJINE (1) Ogljikov monoksid (CO) - toksičen (krvni strup), brezbarven plin brez okusa. Pakirajo ga pod pritiskom. Njegove redukcijske sposobnosti se izkoriščajo med drugim v metalurgiji. (2) Ogljikov dioksid (CO2). Nepravilno ga imenujejo &quot;ogljikova kislina&quot;, pridobivajo pa ga z zgorevanjem ogljika ali s segrevanjem apnenčastih snovi, pa tudi z delovanjem kislin. To je brezbarven plin, enkrat težji od zraka in ki gasi ogenj. Ogljikov dioksid se pakira kot tekočina (komprimirana v jeklenkah) ali kot trdna snov (komprimirane kocke v izoliranih posodah - &quot;ogljikov sneg&quot;, ali &quot;ogljikov led&quot; ali &quot;suhi led&quot; - ki ima -80 stopinj C). Uporablja se v metalurgiji, v proizvodnji sladkorja in za gaziranje pijač. Tekoči ogljikov dioksid služi za penjenje piva, za proizvodnjo salicilne kisline, v aparatih za gašenje požarov itd. Trdni ogljikov dioksid pa se uporablja kot hladilno sredstvo (do -80 stopinj C). (3) Cianovodik (HCN) (cianovodikova kislina, pruska kislina). Pridobivajo jo z delovanjem žveplene kisline na cianid, ali pa z delovanjem katalizatorja na zmesi amonijaka in ogljikovodikov. Je zelo toksična, brezbarvna tekočina vonja po grenkem mandlju.Z vodo se meša in je od nje manj gost. Je težko obstojen v nečistem stanju ali v šibki raztopini. Cianovodikova kislina se uporablja v organskih sintezah (npr. pri proizvodnji akrilonitrila z reakcijo z acetilenom) in kot sredstvo za uničevanje parazitov. (4) Izocijanova, tiocianova in fulminova kislina. (L) SILICIJEVE SPOJINE Silicijev dioksid (SiO2) (čista silika, anhidrid silicijeve kisline itd.) pridobivajo z obdelavo silikatne raztopine s kislinami, ali pa z razgrajevanjem silicijevih halogenidov pod vplivom vode in toplote. Lahko je v amorfnem stanju (v obliki belega prahu - &quot;Bela silika&quot;, &quot;cvet silike&quot;, &quot;kalcinirana silika&quot;, v obliki steklastih zrn - &quot;steklasta silika&quot;, v želatinastem stanju - &quot;silikino ivje&quot;, &quot;hidrirana silika&quot;), ali pa v obliki kristalov (tridimit in kristobalitne olike). Silicijev dioksid je odporen proti kislinam. Staljeni silicijev dioksid se zaradi tega uporablja za izdelavo laboratorijskih naprav in industrijske opreme, ki je lahko izpostavljena hitrim temperaturnim spremembam (segrevanju in ohlajevanju), ne da bi pri tem počila (glej splošna določila k 70. poglavju). Fino uprašnjeni silicijev dioksid se uporablja pri izdelavi barv kot ekstender (sredstvo za enakomerno porazdelitev barve) in kot polnilo za lake. Aktivirani silika-gel se uporablja za sušenje plinov. Ta tar. številka izključuje: (a) naravni silicijev dioksid (25. poglavje, razen vrst, ki so sestavina dragega ali poldragega kamenja - glej komentar k tar. št. 71.03 in 71.05), (b) koloidne suspenzije silicijevega dioksida - silike, ki se praviloma uvrščajo v tar. št. 38.24, v kolikor niso posebej pripravljene za posebne namene (npr. kot pomožna sredstva za tekstil iz tar. št. 38.09) in (c) silika-gel z dodanimi kobaltovimi solmi (uporablja se kot indikator vlažnosti) (tar. št. 38.24). (M) KOMPLEKSNE KISLINE Ta tar. številka vključuje tudi kemično določene kompleksne kisline, ki sestoje iz dveh ali več mineralnih kislin nekovin (npr. klorove kisline) ali kislin nekovin (npr. silicij- volframova, bor- volframova kislina itd.) in ki niso specificirane ali zaobsežene v drugih tar. številkah tega poglavja. Antimon je kovina, zato se antimonova kislina in antimonovi oksidi uvrščajo v tar. št. 28.25. III. PODODDELEK HALOGENSKE IN ŽVEPLOVE SPOJINE NEKOVIN SPLOŠNA DOLOČILA Ta pododdelek vključuje proizvode, ki so kljub temu, da so znani pod imeni kloridi, sulfidi itd., podobni tistim solem kovin in vodikovih kislin, ki so uvrščene v V. pododdelek. Pravzaprav predstavljajo kombinacijo nekovin, kot so: (1) halogeni z nekovino, razen s kisikom ali vodikom (halogene spojine), (2) spojin, navedenih pod (1), v kombinaciji s kisikom (oksihalogenidi) in (3) žvepla z nekovino, razen s kisikom ali vodikom (žveplene spojina). Oksisulfidi nekovin (kombinacija: žveplo - kisik - nekovina) so iz tega pododdelka izključeni in se uvrščajo v tar. št. 28.51. V V. pododdelek se razvrščajo halogenidi, oksihalogenidi in sulfidi kovin (glej splošna določila k I. pododdelku) z amonijevim (NH4+) radikalom (ionom), razen v primeru spojin plemenitih kovin (tar. št. 28.43) in spojin iz tar.številk od 28.44 do 28.46. 28.12 - HALOGENIDI IN OKSIHALOGENIDI NEKOVIN 2812.10 - Kloridi in oksikloridi 2812.90 - Drugi (A) KLORIDI NEKOVIN Najpomembnejši med temi dvojnimi spojinami so: (1) Jodovi kloridi: (a) Jodov monoklorid (JCl). Nastaja z neposrednim delovanjem klora na jod. Pri temperaturah nad 27 stopinj C je temnorjava tekočina, pri temperaturah pod 27 stopinj C pa v obliki rdečkastih kristalov. Njegova gostota je 3 in razpada v vodi. Na koži povzroča močne opekline. Uporablja se v organskih sintezah kot agens za jodiranje. (b) Jodov triklorid (JCl3). Pridobivajo ga na enak način kot monoklorid, ali pa iz jodovodikove kisline. Rumene iglice so topne v vodi. Uporablja se za iste namene kot monoklorid, pa tudi v medicini. (2) Žveplovi kloridi: (a) Dižveplov diklorid (S2Cl2). Pridobivajo ga z delovanjem klora na žveplo. To je komercialni žveplov monoklorid, je rumena ali rdečkasta tekočina, ki na zraku sprošča zadušljive pare. Razgrajuje ga voda. Je topilo za žveplo in se uporablja pri hladni vulkanizaciji kavčuka in gutaperče. (b) Žveplov diklorid (SCl2). Dobiva se iz monoklorida. Je rdečkastorjava tekočina, ki razpada v vodi in ki je precej nestabilna. Gostota žveplovega diklorida je 1,7. Uporablja se za hladno vulkanizacijo kavčuka in kot agens za kloriranje v proizvodnji sintetičnih barv (posebno tioindiga). (3) Fosforjevi kloridi: (a) Fosforjev triklorid (PCl3). Dobivajo ga z neposrednim delovanjem klora na fosfor. Je tekočina brez barve in gostote 1,6, je korozivna, nadražujoča in deluje kot solzivec. V vlažni atmosferi se kadi in razpada v stiku z vodo. Uporablja se predvsem kot agens za kloriranje v organskih sintezah (npr. v proizvodnji kislih kloridov, barv itd., pa tudi v proizvodnji keramike za dosego sijaja. (b) Fosforjev pentaklorid (PCl5). Dobivajo ga iz triklorida v obliki belih ali rumenkastih kristalov. Njegova gostota je 3,6. Kot triklorid, se tudi pentaklorid vlažni atmosferi kadi in se razgrajuje v stiku z vodo ter ima lastnosti solzivca.. Uporablja se v organski kemiji kot agens za kloriranje in katalizator (npr. v proizvodnji i- zatin kloridov). Fosfonijev klorid (PH4Cl) je iz te tar. številke izključen (tar. št. 28.51). (4) Arzenovi kloridi: Arzenov triklorid (AsCl3) - pridobivajo ga z delovanjem klora na arzen ali klorovodikove kisline na arzenov trioksid. Je tekočina brez barve, oljnatega videza, se na vlažnem zraku kadi in je toksična. (5) Silicijevi kloridi: Silicijev tetraklorid (SiCl4) - pridobivajo ga z delovanjem klora na zmes silicijevega oksida in ogljika, ali pa na silicij, silicijevo bronzo ali ferosilicij. Je tekočina brez barve, gostote 1,5. Na vlažnem zraku sprošča zadušljive bele pare. Razgrajuje se v vodi in pri tem tvori želatinozni silicijev dioksid. Uporablja se za proizvodnjo silikonov ali dimnih zaves. Substituirani proizvodi silikovodikov, kot je npr. triklorosilan (SiHCl3), so iz te tar. številke izključeni (tar. št. 28.51). Ta tar. številka ne vključuje ogljikovega tetraklorida (tetraklormetana) (CCl4), tetraklorbenzana (C6Cl6), oktaklornaftalina (C10Cl8) in podobnih ogljikovih kloridov. To so klorirani ogljikovi derivati (tar. št. 29.03). (B) OKSIKLORIDI NEKOVIN Med te trojne spojine med drugim spadajo: (1) Žveplovi oksikloridi: (a) Žveplov dikloridoksid (sulfinil klorid, tionilklorid) (SOCl2). Dobivajo ga z oksidacijo žveplovega diklorida z žveplovim trioksidom ali s sulfuril kloridom. Je tekočina brez barve in gostote 1,7. Sprošča zadušljive pare, razpada v vodi. Uporablja se v proizvodnji organskih kloridov. (b) Žveplov diklorov dioksid (sulfonil klorid, sulfuril klorid, &quot;diklorosulfonska kislina&quot;) (SO2Cl2). Dobi se z delovanjem klora na žveplov dioksid na sončni svetlobi ali v prisotnosti katalizatorja (kafre ali aktivnega oglja). Je brezbarvna tekočina z gostoto okoli 1,7. na zarku se kadi, v vodi razpada in je korozivna. Uporablja se kot agens za kloriranje in žveplanje v organskih sintezah, npr. v proizvodnji kislih kloridov. Ta tar. številka izključuje klorosulfonsko kislino (&quot;kloridinžveplovo kislino&quot;) (ClSO2OH) (tar. št. 28.06). (2) Selenoksiklorid Selenoksiklorid, ponavadi imenovan &quot;selenilklorid&quot; (SeOCl2) je podoben tionilkloridu. Dobiva se ga z delovanjem selenovega triklorida na selenov dioksid. Pri temperaturah nad 10 stopinj C je rumena tekočina, ki se na zraku kadi. Pod to temperaturo tvori brezbarvne kristale. Njegova gostota je okoli 2,4. V vodi razpada, uporablja pa se v organskih sintezah in za dekarbonizacijo valjev motorjev z notranjim izgorevanjem. (3) Nitrozilklorid (NOCl) (dušikov oksiklorid). Je plin oranžne barve, zadušljivega vonja, je toksičen. Uporablja se kot oksidacijsko sredstvo. (4) Fosforjev trioksiklorid (POCl3) (fosforilklorid). Dobivajo ga iz fosfor triklorida, obdelanega z kalijevim kloratom, iz fosforjevega pentaklorida, obdelanega z borovo kislino, ali pa z delovanjem karbonilklorida na trikalcijev fosfat. Je brazbarvna tekočina gostote okoli 1,7. Je nadražujočega vonja, na vlažnem zraku se kadi in razpada v vodi. Uporabljajo ga kot agens za kloriranje v organskih sintezah in v proizvodnji anhidridov ocetne kisline in klorosulfonske kisline. (5) Ogljikov oksiklorid (COCl2) (karbonilklorid, fosgen). Pridobivajo ga z učinkovanjem klora na ogljikov monoksid v prisotnosti živalskega ali lesnega oglja, ali pa z delovanjem oleuma na ogljikov tetraklorid. Je brezbarven, do temperature 8 stopinj C tekoč, nad njo plinast. V tekočem stanju ga hranijo v težkih jeklenih kontejnerjih pod pritiskom. Kot raztopina v toluonu ali benzenu se uvršča v tar. št. 38.24. Je solzivec in zelo toksičen. Kot agens za kloriranje ga veliko uporabljajo v organskih sintezah (npr. v proizvodnji kislih kloridov, amino derivatov, Michlerjevih ketonov in vmesnih proizvodov v industriji organskih barvil). (C) DRUGE HALOGENE SPOJINE NEKOVIN Ta skupina vključuje druge halogenide nekovin (fluoride, bromide in jodide). (1) Fluoridi: (a) jodov pentafluorid (IF5) - kadeča se tekočina (b) fosforni in silicijevi fluoridi (c) borov trifluorid (BF3). Dobivajo ga s segrevanjem naravnega kalcijejevega fluorida in borovega oksida v prahu v prisotnosti žveplove kisline. Je brezbarven plin, na vlažnem zraku se kadi, karbonizira organske proizvode. Zelo absorbira vodo in pri tem tvori bor- fluoroborovo kislino. Služi kot sredstvo za dehidriranje in kot katalizator v organskih sintezah. Tvori kompleksne spojine z organskimi spojinami (npr. z dietiletrom, ocetno kislino ali fenolom) - te spojine, ki se prav tako uporabljajo kot katalizatorji, se uvrščajo v tar. št. 29.42. (2) Bromidi: (a) Jodov bromid (JBr) (monobromid). Jodov bromid pridobivajo s spajanjem obeh elementov. Je črnikavordeča kristalna masa, podobna jodu in je topna v vodi. Uporablja se v organskih sintezah. (b) Fosforjevi bromidi (PBr3). Pridobivajo ga z delovanjem broma na fosfor, raztopljen v ogljikovem disulfidu. Je brezbarvna tekočina, ki se na vlažnem zraku kadi in razpada v vodi. Njegova gostota je okoli 2,8. Uporablja se v organskih sintezah. Ta tar. številka ne vključuje fosfonijumbromida (PH4Br) (tar. št. 28.51) ter ogljikovih bromidov (tar. št. 29.03). (3) Jodidi (a) Fosforjevi jodidi - fosforjev dijodid (P2J4) - Dobivajo ga z delovanjem joda na fosfor, raztopljen v ogljikovem disulfidu. Je v obliki oranžno obarvanih kristalov, ki sproščajo obarvane pare, - fosforjev trijodid (PJ3) - se pridobiva na podoben način kot fos forjev dijodid, kristalizira v temnodeče tabletke. Fosfonijumjodid (PH4J) se uvršča v tar. št. 28.51. (b) Arzenovi jodidi Arzenov trijodid (AsJ3) - rdeči kristali, ki se dobivajo iz sestavnih prvin. Je toksičen in hlapljiv. Uporablja se v medicini kot laboratorijski reagens. (c) Spojine joda z drugimi halogenidi (glej predhodne alineje A(1), C(1)(a) in C(2)(a). (4) Oksihalogenidi, razen oksiklorida: (a) Oksifluoridi, npr. fosfortrioksifluorid (fosforilfluorid) (POF3) (b) Oksibromidi, npr. žveplov oksibromid (SOBr2) (tionilbromid) - oranžna tekočina, in fosforoksitribromid (POBr3) (fosforilbromid) - v slojevitih kristalih. (c) Oksijodidi. 28.13 - SULFIDI NEKOVIN; FOSFORJEV TRISULFID, KOMERCIALNI 2813.10 - Ogljikov disulfid 2813.90 - Drugi Najpomembnejše izmed teh dveh spojin so naslednje: (1) Ogljikov disulfid (CS2) Ogljikov disulfid pridobivajo z delovanjem žveplenih par na razbeljen ogljik. To je brezbarvna in toksična spojina gostote okoli 1,3 in ki se z vodo ne meša. V nečistem stanju je vonja gnilih jajc, je zelo hlapljiv in vnetljiv, nevaren za vdhihovanje in rokovanje z njim. Dobavlja se v keramičnih, kovinskih ali steklenih kontejnerjih, opletenih z ličjem ali vrbovino ter pogosto zaprtih (pletenke). Uporablja se kot topilo za razne namene: za ekstrakcijo vina, maščob in eteričnih olj, za razmaščevanje kosti, v medicini, v industriji umetnih ali sintetičnih vlaken in v gumarski industriji. Uporabljajo ga tudi v kmetijstvu, kjer ga vbrizgavajo v tla, da bi uničili insekte,zajedalce itd. V kmetijstvu se včasih uporablja tudi kalijev karbamat (tar. št. 28.42) (glej komentar k tar. št. 38.08). (2) Silicijev disulfid (SiS2) Silicijev disulfid pridobivajo z delovanjem žveplene pare na zelo segreti silicij. Je bel, trdna snov, ki kristalizira v hlapljive iglice. Razgrajuje vodo in pri tem tvori želatinozni silicijev dioksid. (3) Arzenovi sulfidi Ta tar. številka vključuje umetne sulfide, dobljene iz naravnih sulfidov ali ali iz arzenovih pentoksidov in arzenovega trioksida z delovanjem žvepla ali vodikovega sulfida. (a) Diarzenov sulfid (umetni realgar, lažni realgar, rdeči sulfid) (As2S3) ali (As4S4). Je toksičen in se pojavlja v obliki rdečih ali oranžnih kristalov specifične gostote okoli 3,5. Izpareva brez taljenja. Uporablja se v pirotehniki za proizvodnjo artiklov za ognjemete (zmešan s kalijevim nitratom in žveplom), v proizvodnji barv (arzenove rubinaste barve) in v obdelavi kož (za odstranjevanje dlake s surovih kož). (b) Diarzenov trisulfid (umetni auripigment, lažni auripigment), rumeni sulfid) (As2S3). Je toksičen, rumen prah gostote okoli 2,7 in brez vonja. V vodi ni topen. Uporablja se za podobne namene kot diarzenov trisulfid, poleg tega pa še kot pigment za usnje in gumo, kot paraziticid v medicini (ker uničuje bolezenske izrastline). Z alkalnimi sulfidi tvori triarzenate iz tar. št. 28.42. Ta tar. številka izključuje naravne sulfide, razen arzena (disulfida in realgarja, trisulfida ali auripigmenta) . tar. št. 25.30. (4) Fosforjevi sulfidi (a) Tetrafosforjev trisulfid (P4S3). Dobijo ga iz obeh elementov. Je siva ali rumena trdna, gosta snov gostote okoli 2,1. Pojavlja se v amorfni obliki ali v kristalih. Ima vonj po čebuli, ni zelo toksičen, čeprav je vdihavanje njegovega prahu škodljivo. Razgrajuje se v vreli vodi, ne pa tudi na zraku. Je najstabilnejši fosforjev sulfid in se uporablja v proizvodnji pentasulfida in, kot fosforjev nadomestek, v proizvodnji vžigalic,pa tudi v organskih sintezah. (b) Difosforjev pentasulfid (P2S5 ali P4S10) se pojavlja v rumenih kristalih gostote med 2,03 in 2,09. Uporablja se za iste namene kot tetrafosforjev sulfid, poleg tega pa še za pripravo flotacijskih agensov za rude. (c) Komercialni fosforjev trisulfid. Ta proizvod je znan kot fosforjev trisulfid, je zmes, katere približna formula je P2S3. Pojavlja se v obliki rumenkastosive kristalne mase in razpada v vodi. Uporablja se v organskih sintezah. Ta tar. številka izključuje : (a) Spojine žvepla s halogeni (npr. žveplove kloride) (tar. št. 28.12) in (b) Oksisulfide (npr. arzenove, ogljikove ali silicijumove) in tiohalogenide nekovin (npr. fosforjev klorsulfid in tiokarbonilni klorid) (tar. št. 28.51). IV. PODODDELEK ANORGANSKE BAZE IN OKSIDI, HIDROKSIDI IN PEROKSIDI KOVIN SPLOŠNA DOLOČILA Baze so spojine, značilne po hidroksilnem radikalu (OH). S kislinami reagirajo tako, da tvorijo soli kovin. V tekočem stanju ali v raztopini so elektroliti, ki sproščajo kovino in analogni radikal (amonijak (NH4+)) na katodi. Oksidi kovin so spojine kovin s kisikom. Mnogi oksidi, kombinirani z eno ali več molekulami vode, tvorijo hidrokside. Oksidi so pretežno bazični, saj njihovi hidroksidi delujejo kot baze. Nekateri hidroksidi (anhidrid oksidi) reagirajo le z bazami alkalnih in drugih kovin tako, da tvorijo soli, medtem ko se druga, zelo obsežna skupina (amfoterni oksidi), obnaša kot anhidrid oksidi in kot baze. To skupino je šteti za anhidride kislin (pravih ali hipotetičnih), ki odgovarjajo svojim hidroksidom. Za nekatere okside (slane okside) lahko štejemo, kot da so dobljeni z združitvijo baznega oksida in anhidroksida. Ta pododdelek vključuje: (1) okside, hidrokside in perokside kovin - bodisi bazne, kisle, amfoterne ali slane in (2) druge anorganske baze brez kisika, kot je npr. amonijak (tar. št. 28.14) ali hidrazin (tar. št. 28.25) ter tiste anorganske baze, ki vsebujajo kovine, kot je npr. hidroksilamin (tar. št. 28.25). Ta pododdelek izključuje: (a) okside in hidrokside iz 25. poglavja, še posebno magnezijev oksid (kemično čist ali ne) ter živo in gašeno apno (surovi kalcijev oksid in hidroksid), (b) okside in hidrokside, ki tvorijo rude (tar. št. od 26.01 do 26.17), luskine-ostružke, pepel, žlindre, pene ali druge ostanke, ki vsebujejo kovine (tar. št. 26.18 do 26.20), (c) okside plemenitih kovin (tar. št. 28.43), radioaktivnih prvin (tar. št. 28.44), itrij, skandij (tar. št. 28.46) (d) kisikove spojine vodika iz tar. št. 22.01 (vodo), iz tar. št. 28.45 (težka voda), iz tar. št. 28.47 (vodikov peroksid), iz tar. št. 28.51 (destilirana in elektroprevodna voda ter voda podobne čistote, vštevši vodo, obdelano z ionskimi izmenjalci, (e) barvila na osnovi kovinskih oksidov (tar. št. 32.06), pripravljene pigmente, pripravljena sredstva za kaljenje in pripravljanje barv, steklaste emajle in glazure ter podobne proizvode, ki se uporabljajo v industriji keramike, emajla in stekla (tar. št. 32.07), pa tudi druge pripravke iz 32. poglavja, ki sestoje iz oksidov, hidroksidov ali baz, zmešanih z drugimi proizvodi, (f) pripravke za odstranjevanje sijaja z umetnih in sintetičnih valken (tar. št. 38.09) in pripravke za dekapiranje kovinskih površin (38.10) in (g) naravno ali sintetično drago in poldrago kamenje (tar. št. od 71.02 do 71.05). 28.14 - AMONIAK, BREZVODNI ALI V VODNI RAZTOPINI 2814.10 - Amoniak, brezvodni 2814.20 - Amoniak v vodni raztopini Amoniak pridobivajo ali iz nečiste amoniakove vode, proizvedene pri prečiščevanju oljnega plina in v koksarnah (glej komentar k tar. št. 38.23, točko (C) (3)), ali pa s sintezo dušika in vodika. Ta tar. številka vključuje: (1) Brezvodni amoniak (NH3) - brezbarvni plin manjše gostote kot zrak. Pod pritiskom s zelo lahko pretvori v tekoče stanje. Pakirajo ga v manjhnih kovinskih valjastih steklenicah. (2) Amoniak v vodni raztopini (NH4OH) - je hidroksid hipotetičnega &quot;elementa&quot; amoniaka (NH4). Te raztopine, ki ponavadi vsebujejo 20., 27 ali 34% amoniaka, so brezbarvne ali rumenkaste tekočine, katere pakirajo v dobro zaprtih kontejnerjih. Ta tar. številka izključuje alkoholne raztopine (tar. št. 38.24). Uporabnost amoniaka je zelo široka. Amoniak se uporablja npr. v proizvodnji dušikove kisline in nitratov, aluminijevih sulfatov, drugih aluminijevih soli in dušičnih gnojil, natrijevega karbonatov, cianidov, aminov (npr. naftalinamina itd.). Emulgira mastne snovi in smole in deluje kot detergent za odstranjevanje madežev, izkoriščajo ga v proizvodnji polirnih sredstev, za obdelavo lateksa, odstranjevanje laka ipd. Tekoči amoniak se uporablja v hladilnih napravah. 28.15 - NATRIJEV HIDROKSID (KAVSTIČNA SODA); KALIJEV HIDROKSID (KAVSTIČNA PEPELIKA); NATRIJEVI ALI KALIJEVI PEROKSIDI - Natrijev hidroksid (kavstična soda): 2815.11 - - trden 2815.12 - - v vodni raztopini (tekoča soda) 2815.20 - Kalijev hidroksid (kavstična pepelika) 2815.30 - Natrijevi ali kalijevi peroksidi (A) NATRIJEV HIDROKSID (KAVSTIČNA SODA) Natrijev hidroksid (NaOH) ali kavstična soda ni proizvod, ki ga v trgovskem prometu imenujejo &quot;soda&quot; in ki je v pravzaprav natrijev karbonat (tar. št. 28.36). Natrijev hidroksid se lahko pridobiva s kavstificiranjem natrijevega karbonata z apnenim mlekom ali z elektrolizo natrijevega klorida. Pojavlja se v vodni raztopini ali kot trden proizvod. Z izparevanjem vodne raztopine natrijevega hidroksida nastane trden natrijev hidroksid v obliki luskin ali kepic. Čistega pakirajo v steklenih kozarcih, oblikovanega pa v peletih ali kockicah. Trdni natrijev hidroksid najeda kožo in razžira sluznice. Je nestabilen in v vodi zelo topen, zaradi tega se mora hraniti v dobro zaprtih jeklenih kontejnerjih oz. posodah. Je močna baza in se uporablja v raznih industrijah: za proizvodnjo nekaterih vrst kemične lesne celuloze z odstranjevanjem lignina, v proizvodnji celofana, pri merceziranju bombaža, v metalurgiji tantala in niobija, za proizvodnjo tdrnih mil, pri pridobivanju številnih kemičnih proizvodov, vštevši fenolnih spojih (fenol, rezocinol, alizarin itd.). Ta tar. številka izključuje natrijeve lužine, dobljene kot vzporedni proizvod pri proizvodnji lesne celuloze z alkalnim ali sulfatnim postopkom (tar. št. 38.04). Iz teh lužin dobivamo tal olje iz tar. št. 38.03, pa tudi regenerirani natrijev hidroksid. Ta tar. številka izključuje tudi zmesi natrijevega hidroksida in apna, znane kot &quot;natronsko apno&quot; (tar. št. 38.24). (B) KALIJEV HIDROKSID (KAVSTIČNA PEPELIKA) Kalijev hidroksid ali kavstična pepelika (KOH) je natrijevemu zelo podoben. Treba ga je razločevati od kalijevega karbonata (tar. št. 28.36) ali od komercialne pepelike (ta naziv se precej svobodno uporablja v nekaterih deželah za katerokoli kalijevo sol, še posebej za kalijev klorid). Dobivajo ga predvsem z elektrolizo raztopine naravnega kalijevega klorida (tar. št. 31.04), lahko pa tudi iz kalijevega karbonata s kavsticiranjem z apnenim mlekom (pri tem nastaja apnena pepelika). Čisti kalijev hidroksid dobivajo z obdelavo z alkoholom ali dvakratno izmenjavo barijevega hidroksida in kalijevega sulfata. Kalijev hidroksid se pojavlja v prometu v obliki vodne raztopine (pepeličina lužina), ki je lahko bolj ali manj koncentrirana (ponavadi okoli 50%), lahko pa tudi kot trdna snov, ki poleg drugih nečistot vsebuje tudi kalijev klorid. Hranijo ga na enak način kot natrijev hidroksid in ima tudi podobne lastnosti. Uporablja se v proizvodnji mehkih mil, za čiščenje delov, katere je treba metalizirati ali nanovo pobarvati, za beljenje, v proizvodnji kalijevega permanganata itd. Uporablja se tudi v medicini kot sredstvo za kavterizacijo (v paličicah). V ta namen se včasih zmeša z apnom - v tem primeru se uvršča v tar. št. 30.03 ali 30.04. (C) NATRIJEV PEROKSID Natrijev peroksid (dinatrijev dioksid) (Na2O2) dobivajo pri gorenju natrija. Je zelo nestabilen bel ali rumenkast prah, specifične teže okoli 2,8. v vodi razpada, pri tem daje toploto in tvori vodikov peroksid. Dobavlja se tudi v obliki pogač, pakiran v zavarjeve kovinske kontejnerje. Uporablja se v proizvodnji mil, za beljenje tkanin, kot oksidacijsko sredstvo v organskih sintezah, za prečiščevanje zraka v zaprtih prostorih(npr. v podmornicah). Zmešan s katalizatorji (bakrove ali nikljeve soli v sledovih) se uporablja pri hitri proizvodnji pripravka vodikovega peroksida, ki se uvršča v tar. št. 38.24. (D) KALIJEV PEROKSID Kalijev peroksid (dikalijev dioksid) (K2O2) je natrijevemu zelo podoben tako glede procesa pridobivanja, lastnosti in uporabe. 28.16 - MAGNEZIJEV HIDROKSID IN PEROKSID; OKSIDI, HIDROKSIDI IN PEROKSIDI STRONCIJA IN BARIJA 2816.10 - Magnezijev hidroksid in magnezijev peroksid 2816.20 - Stroncijev oksid, hidroksid in peroksid 2816.30 - Barijev oksid, hidroksid in peroksid (A) MAGNEZIJEV HIDROKSID IN PEROKSID (1) Magnezijev hidoksid (Mg(OH)2) je bel prah, težji od magnezijevega oksida. Je stabilen, vendar na zraku postopoma tvori karbonat. Uporablja se v farmaciji. (2) Magnezijev peroksid (MgO2) dobivajo z delovanjem vodikovega peroksida na magnezijev hidroksid. Je bel prah, ki kot nečistočo vsebuje oksid. V vodi je skoraj netopen. Uporablja se za beljenje perila, v proizvodnji zobnih past in kot gastro intestinalni antiseptik. Magnezijev oksid je iz te tar. številke izključen (tar. št. 25.19 ali tar. št. 38.24, kadar je v obliki kultiviranih kristalov posamične teže 2,5 g ali več. (B) STRONCIJEV OKSID, HIDROKSID IN PEROKSID (1) Stroncijev oksid (brezvodni ali kavstični stroncij) (SrO) dobivajo z žganjem sedimentnega stroncijevega karbonata. Je porozen, bel in higroskopičen prah, v vodi topen, na zraku tvori karbonat. Uporablja se v pirotehniki, medicini in za proizvodnjo stroncijevih hidroksidov in pigmentov. (2) Stroncijev hidroksid (Sr(OH)2) obstaja v brezvodnem amorfnem stanju ali kristaliziran z 8 H2O. Na zraku tvori karbonat. Uporablja se v proizvodnji stekla, stroncijevih soli in fosforescentnih pigmentov. (3) Stroncijev peroksid (SrO2) pridobivajo z delovanjem kisika na stronci jev oksid, je bel prah, topen v topli vodi in se uporablja v piro tehniki. (C) BARIJEV OKSID, HIDROKSID IN PEROKSID (1) Barijev oksid (brezvodni barit) (BaO) ne smemo enačiti z naravnim barijevim sulfatom, katerega včasih imenujejo &quot;barit&quot;. Barijev oksid pridobivajo z žganjem sedimentnega barijevega nitrata ali sedimentnega barijevega karbonata, ali pa s hidrolizo barijevega silikata. Barijev oksid je na videz podoben stroncijevemu oksidu, le da je od njega težji (spec. teža je okoli 5,5) in da lahko kristalizira. Uporablja se za pridobivanje barijevega hidroksida, barijevega peroksida in barijeve kovine. Ta tar. številka izključuje surov proizvod, ki se dobi zgolj z žganjem viterita (tar. št. 25.11). (2) Barijev hidroksid (Ba(OH)2) se ponavadi pojavlja v obliki belkastih ali cevasto lamelnih kristalov (z 8 H2O), ali pa kot vodna raztopina (baritna voda). Uporablja se v industriji stekla, za proizvodnjo steklenih ovojev za X - žarke, v keramiki, za prečiščevanje vode, v proizvodnji kalijevega hidroksida in raznih barijevih spojin. (3) Barijev peroksid (BaO2) se pridobiva s segrevanjem barijevega oksida na zraku brez ogljikovega dioksida. Je bel prah ali pa je v netopnih sivih kosih (spec. teže okoli 5). Če se razgrajuje z vodo, se sprošča vodikov peroksid. Uporablja se za proizvodnjo vodikovega peroksida. 28.17 - CINKOV OKSID; CINKOV PEROKSID (A) CINKOV OKSID Cinkov oksid (ZnO) (cinkov cvet) pridobivajo tako, da prek cinka spuščajo zračni tok tako dolgo, dokler se cink rdeče ne razbeli. Cink lahko zamenjajo z zmesjo oksidnih cinkovih rud (žganega sfalerita, kalamina - tar. št. 26.08) in ogljika. Plini prehajajo skozi komore in pri tem tvorijo vsedline oksidov vse večje in večje čistoče, od katerih najčistejši tvori cinkov cvet. Cinkov oksid je kosmast bel prah, ki na toplem porumeni. Uporablja se v barvah namesto svinčevega belila, za pripravo kozmetičnih sredstev, vžigalic, voščenega platna in keramičnih glazur, kot sredstvo za kaljenje in kot pospeševalec vulkanizacije v gumarski industriji, nadalje kot katalizator, v proizvodnji stekla in v proizvodnji plinskih mask, pa tudi v medicini za zdravljenje kožnih bolezni. Cinkati iz tar. št. 28.41 ustrezajo temu amfoteremu oksidu. (B) CINKOV PEROKSID Cinkov peroksid (ZnO2) je bel prah, netopen v vodi. Uporablja se v medicini (čist ali pa s cinkovim oksidom kot z nečistočo), služi pa tudi pri pripravi kozmetičnih sredstev. Ta tar. številka ne vključuje: (a) naravnega cinkovega oksida ali cinkita (tar. št. 26.08), (b) ostankov iz metalurgije cinka, imenovane &quot;cinkova žlindra, pene ali brozga&quot;, ki prav tako sestoji iz nečistih oksidov (tar. št. 26.20), (c) cinkovega hidroksida (Zn(OH)2) ali želatinoznega belila in vodikovega peroksida (tar. št. 28.25) in (d) nečistega cinkovega oksida, včasih poznan kot cinkovo sivilo (tar. št. 32.06. 28.18 - UMETNI KORUND, KEMIČNO DOLOČEN ALI NE; ALUMINIJEV OKSID; ALUMINIJEV HIDROKSID 2818.10 - Umetni korund, kemično določen ali ne 2818.20 - Aluminijev oksid, razen umetnega korunda 2818.30 - Aluminijev hidroksid (A) UMETNI KORUND KEMIČNO DOLOČEN ALI NE Umetni korund pridobivajo s taljenjem aluminijevega oksida v električnih pečeh. Aluminijev oksid lahko vsebuje majhne količine drugih oksidov (npr. titanovega in kromovega) neglede na to, ali izvirajo iz naravnih materialov (boksita), ali pa so dodani, na primer zaradi povečanja trdnosti staljenega jedra ali zaradi barvne modifikacije. Vendar pa se mehanske zmesi umetnega korunda in drugih snovi, kot je npr. cikronijev dioksid, iz te tar. številke izključujejo. (tar. št. 38.24), Umetni korund prihaja iz tega postopka v obliki majhnih kosov ali mase, zdrobljen ali v obliki zrn. Na vplive zraka ali kislin je odpornejši od navadnega aluminijevega oksida in je zelo trd (9. stopnja trdote po Mohsu). Uporablja se kot brus, v proizvodnji ognjevarnih konglomeratov (kot sta npr. mulit in silanit, zmesi korunda in čiste ognjevarne gline in z brezvodnim aluminijevim silikatom, pač odvisno od primera do primera), laboratorijskih potrebščin in v elektroindustriji. (B) ALUMINIJEV OKSID, RAZEN UMETNEGA KORUNDA Aluminijev oksid (brezvodna ali kalcinirana glinica) (Al2O3) se dobiva z žganjem aluminijevega hidroksida (opisanega v nadaljnjem besedilu, ali pa iz aluminijevih galunov. Je bel prah, v vodi netopen in specifične teže okoli 3,7. Uporablja se v metalurgiji aluminija, kot polnilo za barve, v proizvodnji brusov, sintetičnega dragega in poldragega kamenja (rubini, safirji, smaragdi, ametisti, akvamarini itd.), kot sušilno sredstvo (za sušenje plinov), kot katalizator (v proizvodnji acetona in ocetne kisline, pri crackiranju itd.). (C) ALUMINIJEV HIDROKSID Aluminijev hidroksid (hidrirana glinica) (Al2O3.H2O) se pridobiva iz boksita (iz zmesi, ki vsebuje aluminijev hidroksid) ob pridobivanju aluminija glej splošna določila k 76. poglavju). Suhi hidroksid je amorfen, sipek bel prah, v vodi netopen in želatinozen, če je vlažen. (alumina-gel, želatinozna glinica). Aluminijev hidroksid se uporablja pri proizvodnji keramičnih glazur, tiskarskih barv, medicinskih proizvodov, galunov in umetnega korunda (kot je to maloprej opisano, pa tudi za bistrenje tekočin. Pri proizvodnji antikorozivnih premazov ga mešajo z ogljikom, zaradi svoje nagnjenosti do organskih barvil pa ga uporabljajo tudi v proizvodnji lak-barv iz tar. št. 32.05 in sredstev za jedkanje tekstila. Aluminati iz tar. št. 28.41 ustrezajo temu amorfnemu hidroksidu. Ta tar. številka vključuje tudi aktivno glinico, kater pridobivajo z nadzorovano termično obdelavo hidrirane glinice. V tem postopku izgubi največji del svoje konstituitivne vode. Aktivna glinica se uporablja predvsem kot absorbcijsko sredstvo in kot katalizator. Ta tar. številka ne vključuje: (a) naravnega korunda (naravnega aluminijevega oksida) in smirka (aluminijevega oksida, ki vsebuje železov oksid) (tar. št. 25.13), (b) boksita, pranega ali ne, kalciniranega ali ne in kemično prečiščenega (npr. obdelanega s sodo), ki se uporablja kot elektrolit (tar. št. 26.06), (c) aktivnega boksita (tar. št. 38.02), (d) koloidnih raztopin aluminijevega hidroksida (topne glinice) (tar. št. 38.24), (e) umetnega korunda na papirju, kartonu ali drugih materialih (tar. št. 68.05) ali aglomeriranega kot mlinski kamen, okrogli brus ali brus) ali drugih proizvodov iz tar. št. 68.04, (f) naravnega dragega ali poldragega kamenja, katerega osnova je aluminijev oksid (tar. št. 71.03 ali 71.05) in (g) sintetičnega dragega ali poldragega kamenja, katerega osnova je aluminijev oksid (npr. umetni rubin) (tar. št. 71.04 ali 71.05). 28.19 - KROMOVI OKSIDI IN HIDROKSIDI 2819.10 - Kromov trioksid (CrO3) 2819.90 - Drugo (A) KROMOVI OKSIDI (1) Kromov (VI) oksid (CrO3) včasih zgrešeno imenujejo &quot;kromova kislina&quot;, saj lahko daje kromate, ki se uvrščajo v tar. št. 28.41. Nastopa v obliki oranžnih ali rdečih ploščic ali iglic, ki so zelo neobstojne, zelo topne v vodi in specifične teže okoli 2,8. Kromov (VI) oksid daje v kombinaciji z alkoholom eksplozivne zmesi. Je oksidacijsko sredstvo v organski kemiji (proizvodnja isatina, indigo barv itd.), uporablja pa se tudi v medicini, in sicer v zmesi s kiselguro (&quot;epurit&quot;) za prečiščevanje acetilena. (2) Kromov (III) oksid (dikromov trioksid) (Cr2O3) se pridobiva s kalciniranjem kromatov z eno izmed amonijevih soli, ali pa z redukcijo dikromatov. Je zelo trd proizvod olivnozelene barve, v prahu ali v kristalih, v vodi netopen in spec. teže okoli 5. Čisti oksid se uporablja kot pigment, znan pod imenom &quot;kromoksidno zelenilo&quot;, ki pa ni zmes svinčevih kromatov in železovega plavila (pruskega plavila), znano pod imenom (kromovo plavilo). Uporablja se tudi za pridobivanje barv in tiskarskih barv, v industriji porcelana, stekla (optično obarvanega stekla) in gume. Zarad svoje trdote in odpornosti proti toploti ga uporabljajo za proizvodnjo sredstev za brušenje in čiščenje, za izdelavo ognjevarnih opek visokih metalurških peči. Uporablja se tudi za pridobivanje antikorozivnih sredstev in v metalurgiji kroma. Iz te tar. številke je izključen kromit, naravni kromov oksid, ki vsebuje železo (krom-železova ruda, železov kromit) (tar. št. 26.10). (B) KROMOVI HIDROKSIDI Pojem &quot;kromovi hidroksidi&quot; označuje razne vrste hidratov navedenih oksidov, še posebej pa na hidrat kromovega oksida (Cr2O3.2H2O), katerega pridobivajo z obdelavo kalijevega bikromata z borovo kislino. Uporablja se kot barvilo pod imenom &quot;kromovo zelenilo&quot;, v proizvodnji Guignetovega zelenila. Obstaja tudi vijo ličasti kromov hidroksid. 28.20 - MANGANOVI OKSIDI: 2820.10 - Manganov dioksid 2820.90 - Drugi (1) Manganov dioksid (MnO2) (manganov anhidrid) je najpomembnejši manganov oksid. Dobi se z delovanjem kalijevega permanganata, šibko kisanega z dušikovo kislino, na manganovo sol (npr. na sulfat). Je rjav ali črnikav prah specifične teže okoli 5, v vodi netopen. Je zelo močno oksidacijsko sredstvo, uporablja pa se v pirotehniki, vc organskih sintezah (pridobivanje hidroksiantrakinona, aminontrakinona itd.), za plinske maske, kot depolarizator za akomulatorje, v keramični industriji v proizvodnji sušil, nadalje v proizvodnji tiskarskih barv (manganovo črnilo), barv (rjavi pigmenti, znani kot manganovo rjava barvila, manganov bitumen), za izdelavo nekaterih kitov in sintetičnega poldragega kamenja (umetni granat). Uporablja se tudi v industriji stekla (za steklarsko milo), predvsem za korekturo rumenega odtenka stekla. Ta oksid ima lastnosti anhidrida, iz katerega se pridobiva manganit iz tar. št. 28.41. Ta tar. številka ne vključuje brezvodnega naravnega manganovega dioksida (piroluzita) in hidriranega naravnega manganovega oksida (psilomelana) (tar. št. 26.02). (2) Manganov oksid (MnO) je sivkast ali zelen prah, v vodi netopen in spec. teže okoli 5,1. Uporablja se za tiskanje na tekstil. Iz te številke je izključen manganov hidroksid (tar. št. 28.25). (3) Dimanganov trioksid, manganov seskvioksid (manganioksid) (Mn2O3) je ba zični oksid - rjav ali črn prah spec. teže okoli 4,8 in v vodi netopen. Uporablja se pri tiskanju na tekstil, za barvanje keramike, v industriji stekla, za proizvodnjo sušil (manganov linoleat), kot katalizator v anorganski kemiji (proizvodnja dušikove kisline) in v organski kemiji. Ta tar. številka ne vključuje naravnega manganovega seskvioksida (braunita tar. št. 26.02)in manganilnega hidroksida (tar. št. 28.25). (4) Manganov manganioksid (Mn3O4) (slani oksid) je v določenem smislu podoben slanemu železovemu oksidu. Naravni slani manganov oksid (hausmanit) je iz te tar. številke izključen (tar. št. 26.02). (5) Permanganatov anhidrid (Mn2O7) je temnorjava tekočina, ki vpija vlago in eksplodira pri 40 stopinj C. Ta anhidrid daje permanganate iz tar. št. 28.41. Iz te tar. številke je izključena permanganova kislina (tar. št. 28.25). 28.21 - ŽELEZOVI OKSIDI IN HIDROKSIDI; ZEMELJSKE BARVE, KI VSEBUJEJO PO MASI 70 mas.% ALI VEČ VEZANEGA ŽELEZA, PRERAČUNANEGA KOT Fe2O3 2821.10 - Železovi oksidi in hidroksidi 2821.20 - Zemeljske barve Zemeljske barve na osnovi naravnih železovih oksidov, ki vsebujejo 70% ali več vezanega železa, izraženega kot Fe2O3, se uvrščajo v to tar. številko. Pri določanju 70%-ne vsebnosti železa glasi preračun na skupno železo, izraženo kot ferioksid. Na ta način vsebuje naravna zemeljska barva 84% ferioksida (to je 58,8% čistega železa) in zaradi tega ostane uvrščena v tej tar. številki. Ta tar. številka vključuje tudi naslednje umetne okside in hidrokside: (A) ŽELEZOVI OKSIDI Ferioksid (Fe2O3) se dobiva iz dehidriranega železovega sulfata ali iz naravnega železovega oksida. Je fin prah rdeče, včasih vijoličaste, rumenkaste ali črne barve (vijoličasti, rumeni ali črni oksid). Uporablja se kot pigment (železov minij, draguljarsko rdečilo ali kolkotar) - če je v čistem stanju, se uvršča v to tar. številko, če pa v zmeseh z glino, s kalcijevim sulfatom (beneška rdeča) itd., pa se uvršča v 32. poglavje. Uporablja se za proizvodnjo navadnih barv in barv proti rjavenju, spojin za valjanje kovin ali poliranje stekla in steklenih spojin, katerih namen je napraviti maso v proizvodnji stekla za steklenice topljivo. Zmešan z aluminijevim prahom, služi za pripravo termitov (zmes Fe2O3) in aluminija) in za prečiščevanje svetilnih plinov. (B) ŽELEZOVI HIDROKSIDI (1) Fero hidroksid (Fe(OH)2) se dobiva z delovanjem alkalnih baz na ferosol. Je bela in trdna snov, ki v stiku s kisikom potemni in se ob tem pretvori v feri hidroksid. (2) Feri hidroksid (Fe(OH)3) (rjavi oksid) pridobivajo z delovanjem alkalne baze na feri-sol. Ta proizvod je rjaste, rdečkastorjave ali bleščeče vijolične barve in služi kot pigment - lahko sam in se v tem primeru uvršča v to tar. številko, lahko pa zmešan z ogljikom, pruskim rjavilom itd. (žafransko ali Marsova rumena), ko se uvršča v tar. št. 32.06. Feri hidroksid se uporablja v proizvodnji kompleksnih barv (Van Dyck rjava, Van Dyck rdeča, &quot;angleška rjava&quot;, &quot;švedska rjava&quot;). V čistem stanju se uporablja kot protistrup pri zastrupitvi z arzenom. To je amorfni hidroksid, ki po oksidaciji daje ferate iz tar. št. 28.41. Ta tar. številka izključuje: (a) zemeljske železove barve, ki vsebujejo po teži manj kot 70% vezanega železa, izraženega kot Fe2O3 ali zmešanega z drugimi zemeljskimi barvami, sljudasti železov oksid (tar. št. 25.30), (b) železove rude iz tar. št. 26.01, na primer rdeči hematit (vštevši rudo oksida svetlega železa in martit), rjave hematite (minet hidrirani oksid, ki vsebuje železove in kalcijeve karbonate), limonit (hidrirani oksid, in magnetit (magnetni železov oksid), (c) železove ostružke, surove okside, katere pridobivajo z luščenjem železove površine medtem, ko je razžarjeno ali pa pri kovanju(tar. št. 26.19), (d) alkalizirani železov oksid za prečiščevanje plinov (tar. št.38.24) in (e) naravni železov oksid (hematit) v obliki poldragega kamenja (tar. št. 71.03 ali 71.05). 28.22 - KOBALTOVI OKSIDI IN HIDROKSIDI; KOMERCIALNI KOBALTOVI OKSIDI (A) KOBALTOVI OKSIDI (1) Kobaltov monoksid (kobaltov oksid, sivi oksid) (CoO) je prah sive, rjave ali zelenkaste barve. (2) Dikobaltov trioksid (Co2O3) (kobaltioksid) - črn prah. (3) Slani trikobaltov tetraoksid (Co3O4) - črn prah. (4) Komercialni kobaltovi oksidi, ki so ponavadi sivkasti ali črni praški, ki sestoje iz kobaltovega monoksida in slanega kobaltovega oksida v raznih razmerjih. Ti proizvodi se uporabljajo v tovarnah emajla za pripravo svetlo modrih barv in v industriji stekla za barvanje optičnih stekel. Pretvarjajo se v silikate (npr. kobalt-kalijev silikat) za proizvodnjo steklastih barv, ki se uvrščajo v tar. št. 32.07. Te spojine so znane kot smalta, neprozorno azur steklo, emajl modro in sevrs modro steklo. Pojem &quot;smalt modro&quot; kobaltovo steklo se nepravilno uporablja za okside in njihove silikate, ki jih pridobivajo iz naravnega kobaltovega arzenida, smaltita in rud, uvrščenih v tar. št. 26.05. Določeno število modrih, zelenih in vijoličastih umetniških barv sestoji iz kobaltovih oksidov aluminatov, cinkatov in fosfatov (nebeško modra, cerulin modra, kobaltno zelena, kobaltno vijolična itd.). Ta tar. številka izključuje surove kobaltove okside, dobljene z obdelavo srebro-železnih rud (tar. št. 26.20). (B) KOBALTOVI HIDROKSIDI Pojem &quot;kobaltov hidroksid&quot; ne vključuje le kobaltovega hidroksida (Co(OH)2), ki se uporablja za pripravo sikativov, in kobaltihidroksida (npr. Co(OH)3), katerega pridobivajo v metalurgiji kobalta, temveč tudi hidrate slanih oksidov. Uporabljajo se za različne namene kot kobaltovi oksidi. Naravni hidrirani kobaltov oksid (heterogenit) je iz te tar. številke izključen (tar. št. 26.05). 28.23 - TITANOVI OKSIDI Edini titanov oksid trgovskega pomena je titanov dioksid ali anhidrid titanove kisline (TiO2), ki daje titanate iz tar. št. 28.14. Dobiva se z obdelavo naravnega železovega titanata (ilmenita, tar. št. 26.14) z žveplovo kislino. Je amorfen prah spec. teže okoli 4, bele barve, ki ob segrevanju preide v rumeno. Titanov dioksid se uporablja predvsem kot pigment in se v to tar. številko uvršča, kadar je nezmešan ali površinsko neobdelan. Če je zmešan z barijevim ali kalcijevim fosfatom, z drugimi substancami, ali če je površinsko obdelan, se uvršča v tar. št. 32.06. Pojem &quot;titanovo belilo&quot; se nanaša na vse te pigmente. Izmed vseh pigmentov imajo največjo moč prekrivanja drugih barv in so odporni proti vplivu svetlobe. Uporablja se kot polnilo za zelo neprozorni papir, kot sredstvo za matiranje v proizvodnji stekla in plastičnih mas, pa tudi v keramični industriji in v gumarski industriji (za odstranjevanje sijaja umetnih vlaken. Ta tar. številka izključuje: (a) naravni titanov dioksid (rutil, anatas, brukit) (tar. št. 26.14) in (b) ortotitanovo kislino (Ti(OH)4) in metatitanovo kislino (Ti(OH2) (tar. št. 28.25). 28.24 - SVINČEVI OKSIDI; MINIJ IN ORANŽNI SVINČEV OKSID: 2824.10 - Svinčev monoksid (emajl, svinčevo rumenilo) 2824.20 - Minij in oranžni svinčev oksid 2824.90 - Drugo (1) Svinčev oksid (svinčev monoksid, emajl, svinčevo rumenilo) (PbO).Oksidirani svinčev karbonat ali ceruzit ob segrevanju na zraku tvori najprej nestaljen svinčev oksid ali svinčevo rumenilo (masikot) v obliki svetlorumenega prahu, pozneje, ko temperatura preide točko rdečega žarjenja, pa staljen oksid - prah ali kosme oranžnorumene ali rdečkaste barve. Pojem &quot;lošč&quot; vključuje oba proizvoda, vendar se bolj nanaša na slednjega. Oba proizvoda se dobivata tudi kot vzporedna proizvoda pri ekstrakciji srebra iz srebronosnega svinca. Svinčev oksid se uporablja v industriji stekla ( za proizvodnjo svinčevega in kristalnega stekla), v industriji emajla, šibic, barv, sušil itd. (2) Tri-svinčev-tetraoksid (rdeči svinec, minij) (približna formula: Pb3O4) se pridobiva iz neraztaljenega svinčevega oksida (iz masikota). Je toksičen prah oranžnordeče barve, njegova spec. teža je od 8 do 9. Pojem &quot;oranžni svinec&quot; se nanaša ali na zelo čist slani svinčev oksid intenzivnejše barve in manjše specifične teže, kot jo ima navadni svinčev oksid, ali pa na svinčeve okside, ki v sebi še vedno vsebujejo svinčeve karbonate iz ceruzita, uporabljenega v njihovi proizvodnji. Rdeči svinec se uporablja kot ekstender za proizvodnjo drugih barv (saturnova rdeča), antikorozivnih premazov in kitov, za barvanje pečatnega voska itd. Izkoriščajo ga tudi za lošč za keramiko, in pa v proizvodnji kristalnega in optičnega stekla (celo v večji meri, kot pa svinčev monoksid, saj daje topno steklo izrednega sijaja, ki je rezultat visokega lamnega indeksa). (3) Svinčev dioksid (PbO2) (temnorjavi oksid, anhidrid svinčeve kisline) pridobivajo z obdelavo slanega oksida z dušikovo kislino, ali pa z elektrolizo svinčevih nitratov. Je rjav prah, netopen v vodi, ki ob dotiku žge organske snovi. Je oksidacijsko sredstvo, ki se uporablja v pirotehniki, v proizvodni vžigalic, akomulatorskih plošč in kot sredstvo za jedkanje v tekstilni industriji. Ta amorfni oksid tvori plumbate iz tar. št. 28.41. 28.25 HIDRAZIN IN HIDROKSILAMIN IN NJUNE ANORGANSKE SOLI; DRUGE ANORGANSKE BAZE; DRUGI KOVINSKI OKSIDI, HIDROKSIDI IN PEROKSIDI 2825.10 - Hidrazin in hidroksilamin ter njune anorganske soli 2825.20 - Litijev oksid in hidroksid 2825.30 - Vanadijevi oksidi in hidroksidi 2825.40 - Nikljevi oksidi in hidroksidi 2825.50 - Bakrovi oksidi in hidroksidi 2825.60 - Germanijevi oksidi in cirkonijev dioksid 2825.70 - Molibdenovi oksidi in hidroksidi 2825.80 - Antimonovi oksidi 2825.90 - Drugo Ta tar. številka vključuje: (A) Hidrazin in hidroksilamin in njune anorganske soli. (B) Kovinske okside, hidrokside in perokside, ki niso zaobseženi v predhodnih tar. številkah. Najpomembnejši proizvodi so: (1) Hidrazin in njegove anorganske soli Hidrazin (NH2.NH2) je bazični proizvod, katerega pridobivajo z oksidacijo amonijaka z natrijevim hipokloritom. Obstaja tudi kot hidrat (NH2.NH2.H2O). Je brezbarvna tekočinaki ki povzroča solzenje in se na zraku kadi. Je močno redukcijsko sredstvo in se uporablja v proizvodnji primarnih eksplozivov in v kemičnih sintezah. Anogranske soli hidrazina se dobijo z reakcijo z mineralnimi kislinami in se uvrščajo v to tar. številko. Najpomembnejša sol med njimi je hidrazinsulfat - brezbarvni kristali, ki se slabo topijo v hladni vodi, vendar pa burno pri segrevanju. Ta sulfat se uporablja kot reagens v analizah in v metalurgiji (za ločevanje polonija od telurja). Organski derivati hidrazina so iz te tar. številke izključeni (tar. št. 29.28). (2) Hidroksilamin in njegove anorganske soli Hidroksilamin (NH2OH) je bazični proizvod, ki se dobi s hidrolizo nitrometana. Je v obliki brezbarvnih in neobstojnih kristalov, ki se zelo dobro raztapljajo v vodi in se talijo pri 33 stopinj C ter hitro razgrajujejo pri 130 stopinj C. Anorganske soli hidroksilamina, dobljene z reakcijo z mineralnimi kislinami, se uvrščajo v to tar. številko. Najpomembnejše so hidroksiamonijev klorid, sulfati in nitrat - beli ali brezbarvni kristali, topni v vodi. Uporabljajo se kot redukcijsko sredstvo v organskih sintezah in kot antioksidanti za maščobne kisline, kot sredstva za beljenje, barvanje in tiskanje tekstila ter kot reagensi itd. Iz te tar. številke so izključeni organski derivati hidroksilamina (tar. št. 29.28). (3) Litijev oksid in litijev hidroksid. Oksid (Li2O) in njegov hidroksid (LiOH) se dobivajo iz litijevega nitrata. Sta v obliki belega prahu, raztapljata se v vodi. Uporabljata se v fotografiji in za pridoivanje litjevih soli. (4) Vanadijevi oksidi in hidroksidi Najpomembnejši vanadijev oksid je vanadijev pentoksid (V2O5), anhidrid vanadijeve kisline. Vanadijev pentoksid se dobiva iz naravnih vanadatov, vanadinita (tar. št. 26.15) in iz karnotita (tar. št. 26.12). Lahko je amorfen ali kristalen, v grudah ali v prahu. Njegova barva variira od rumene do rjavordeče, na toplem preide v rdečo. V vodi je skoraj netopen. Uporablja se za pridobivanje vanadijevih soli, nekaterih črnil in kot katalizator (v proizvodnji žveplove kisline, anhidridov ftalne kisline in sintetičnega etanola). Obstaja nekaj hidroksidov, ki grade kisline, iz katerih nastajajo razni vanadati, ki se uvrščajo v tar. št. 28.14. (5) Nikljevi oksidi in hidroksidi (a) Nikljev (II) oksid (NiO) se pridobiva s popolnim kalciniranjem nitratov in karbonatov. Je zelenkastosiv prah, katerega specifična teža in barvna niansa variirata od načina pridobivanja. Uporablja se v industriji emajla, v industriji stekla (kot barvilo) in v organskih sintezah kot katalizator. Je bazični oksid. (b) Nikljev (III) oksid (Ni2O3) (seskvioksid) je črn prah, ki se uporablja kot barvilo v industriji emajla in v proizvodnji rešetkastih akomulatorskih plošč za alkalne akomulatorje. (c) Nikljev (II) hidroksid (Ni(OH)2) je fin zelen prah, ki ga uporablja jo za galvanizacijo, kot sestavino plošč za alkalne akomulatorje in pri proizvodnji njikljevih katalizatorjev. Ta tar. številka izključuje: (a) naravni nikljev oksid (bunsenit) (tar. št. 25.30) in (b) nečiste nikljeve okside, na primer sinterje nikljevih ooksidov, niklooksid v obliki kroglic (&quot;zeleni nikljev oksid&quot; (tar. št. 75.01). (6) Bakrovi oksidi in hidroksidi (a) Kuprooksidi (rdeči bakrov (I) oksid) (Cu2O) se pridobiva iz bakrovih acetatov in sulfatov. Rdeči oksid bakra je kristalen rdeč prah, v vodi netopen. Uporablja se za barvanje stekel na rdečo barvo (signalo steklo), za proizvodnjo antikorozivnih barv in sintetičnega dragega kamenja (umetni smaragd) ter kot fungicid v kmetijstvu. (b) Kuprioksid (CuO) (črni bakrov (II) oksid) se pridobiva iz bakrovih nitratov in karbonatov, ali pa z oksidacijo kovin. je v obliki črnega prahu ali zrnc s sijajem kostanja, v vodi netopen. Uporablja se kot pigment v industriji emajla, v steklarstvu (zeleno steklo), v keramični industriji in v industriji barv. Njegova uporaba je razširjena tudi pri depolarizacijah električnih baterij in pa kot oksidacijsko sredstvo in katalizator v organski kemiji. (c) Bakrovi (II) hidroksidi - najpomembnejši med njimi je kuprihidroksid (Cu(OH)2), to je trdna modra substanca, ki sama ali v zmesi daje pigment &quot;bremensko modra&quot;. Uporablja se tudi v proizvodnji pigmentov (npr. Peligotova modra, obstojno pri umetni svetlobi), amonijakovih raztopin, znanih pod imenom Schweitzerjev reagens in kot topilo v kupramonijakovem procesu pri proizvodnji rajon vlaken. Iz te tar. številke sta izključena naravni kuprooksid (kuprit) in naravni kuprioksid (tenorit) (tar. št. 26.03). (7) Germanijevi oksidi - med njimi je najpomembnejši germanijev dioksid (GeO2), katerega pridobivajo v metalurgiji te kovine iz naravnega bakrovega germanijevega sulfida (iz germanita) (tar. št. 26.17), ali pa s hidrolizo klorida. To je bel prah, slabo topen v vodi. Uporablja se za pridobivanje germanijeve kovine (za tranzistorje itd.), v medicini in pri izdelavi specialnega stekla. (8) Molibdenovi oksidi in hidroksidi - med njimi je najpomembnejši trioksid (MoO3), katerega pridobivajo iz naravnega sulfida - molibdenita (tar.št. 26.13). To je bel kristalast proizvod, ki ob segrevanju porumeni in je takorekoč v vodi popolnoma netopen. Uporablja se kot katalizator v organskih sintezah (za pridobivanje anhidridov ftaleinske kisline). Prav tako obstajajo modri oksidi, ki se uporabljajo kot taki ali v zmeseh (takrat se uvrščajo v 32. poglavje) za umetniške namene - imenujejo jih molibnenova modra in mineralni indigo. Hidroksidi vključujejo molibdenovo kislino (H2MoO4), ki je bel ali rumenkast prah, v vodi slabo topen in ki se uporablja v keramični industriji za glazure, ali pa kot katalizator. Molibdati iz tar. št. 28.41 nastajajo iz teh hidroksidov. Naravni molibdenov oksid (molibdit) je isključen (tar. št. 25.30). (9) Antimonovi oksidi: (a) Antimonov trioksid ali anhidrid antimonove kisline (Sb2O3) se pridobiva z oksidacijo kovine ali iz naravnega sulfida (iz stibnita). Je bel prah ali v obliki igličastih kristalov in je v vodi takorekoč popolnoma netopen. Pojem &quot;beli antimon&quot; se uporablja tudi za čisti oksid, ki se uvršča v to tar. številko, in pa na zmes tega oksida s cinkovim oksidom - slednja zmes se uvršča v 32. poglavje. Antimonov trioksid se uporablja v barvah kot sredstvo za matiranje, v industriji emajla (emajliranje železa) in v keramični industriji (za glazure), nadalje v proizvodnji stekla z majhnim koeficientom širjenja (steklo za žarnice) ter v proizvodnji sintetičnega poldragega ali dragega kamenja (umetni rubini, topazi in granati). Iz njega se dobivajo tudi antimonati iz tar. št. 28.41. (b) Antimonov pentoksid ali anhidrid antimonove kisline (Sb2O5) se pridobiva z oksidacijo kovine ali s kalciniranjem nitratov. Je rumen prah, ki prav tako služi kot sredstvo za matiranje v industriji emajla. Iz njega dobivajo antimonate iz tar. št. 28.41. (c) Antimonov tetraoksid (Sb2O4) je bel prah, katerega pridobivajo s segrevanjem pentoksida. Ta tar. številka ne vključuje rud, t.j naravnih antimonovih trioksidov (senarmontita in valentinita) ter naravnega tetraoksida (cervantita) (tar. št. 26.17). (10) Berilijev oksid in hidroksid (a) Oksid (BeO) se dobiva iz berilijevega nitrata ali sulfata. Je bel prah, v vodi skoraj netopen. Lahko kristalizira, uporablja pa se za pridobivanje berilijevih soli, umetnega dragega in poldragega kamenja in kot katalizator. (b) Hidroksid (Be(OH)2) je bel prah, na videz podoben glinici. (11) Kalcijev oksid, hidroksid in peroksid. Ta tar. številka vključuje le oksid(CaO) in hidroksid (Ca(OH)2) v čistem stanju (takšen, ki ne vsebuje popolnoma nič ilovice, železovega oksida, manganovega oksida itd.) in ki je dobljen s kalciniranjem oborjenega kalcijevega karbonata. Ta tar. številka vključuje tudi staljeno apno, ki se dobiva s kalciniranjem navadnega negašenega apna v električnih pečeh. Ta proizvod je visoke stopnje čistoče (pribl. 98% kalcijevega oksida), je kristalast in ponavadi brezbarven. Veliko se uporablja za oblaganje ognjevarnih peči, pri izdelavi topilniških loncev in kot dodatek betonu v majhnih množinah, da povečuje njegovo odpornost proti obrabi. Kalcijev peroksid (CaO2) je bel ali rumenkast prah, ki je hidriran (ponavadi z 8 H2O) in ki je slabo topen v vodi. Uporablja se kot sredstvo za uničevanje bakterij in kot detergent, pa tudi v proizvodnji kozmetičnih sredstev. Negašeno apno (CaO) in gašeno apno (Ca(OH)2) sta izključena (tar. št. 25.22). (12) Manganovi hidroksidi: (a) Manganov (II) hidroksid (Mn(OH)2) - belkast prah, v vodi netopen (b) Manganov (III) hidroksid (Mn(OH)3), ki se dobiva iz manganovega (III) oksida (Mn2O3). Je rjav prah, ki se uporablja v pripravljanju barv (manganovo rjave barve) in manganovih linoleatov. (c) Manganov slani hidroksid, katerega pridobivajo iz slanega oksida (Mn3O4). Ta tar. številka izključuje naravni hidrirani manganov oksid (naravni manganihidroksid) (nanganinit) (tar. št. 26.02) in nehidriranih manganovih oksidov (tar. št. 28.20) (13) Cirkonijev dioksid (ZrO2) ne gre enačiti s cirkonom (tar. št. 26.15 ali 71.03), ki je kristalni naravni cirkonijev silikat. Umetni oksid se dobiva iz omenjene rude ali iz cirkonijeve soli. To je negorljiv bel prah, katerega točka taljenja je 2600 stopinj C. Uporablja se kot ognjevaren proizvod, odporen proti vplivom kemičnih sredstev, kot pigment in sredstvo za matiranje v keramiki (cirkonijevo belilo), nadalje kot abraziv, sestavino stekla in kot katalizator. Naravni cirkonijev oksid ali badeleit se uvršča v tar. št. 26.15. (14) Kadmijev oksid in hidroksid: (a) Oksid (CdO) je bolj ali manj sivorumen prah, kar odvisi od temperature kalciniranja v času pridobivanja iz karbonata ali iz hidroksida. Uporablja se v keramični industriji in kot katalizator. (b) Hidroksid (Cd(OH)2) je bel prah. (15) Kositrovi oksidi in hidroksidi: (a) Kositrov (II) oksid ali stanoksid (rjavi oksid) (SnO) je v vodi netopen. Lahko je v obliki sivih ali črnih kristalov, ali pa v obliki sivoolivnozelenega prahu z modrikastim, zelenkastim ali rdečkastim odsevom, kar je odvisno od procesa proizvodnje. Ta oksid je amofoteren in daje stanite iz tar. št. 28.41. Uporablja se v organskih sintezah kot redukcijsko sedstvo in kot katalizator. (b) Kositrov (IV) oksid ali stanioksid (SnO2) (stanianhidrid, stanidioksid) je prav tako netopen v vodi, je bel (kositrno belilo) ali siv (kositrno sivo). Belimoksid se uporablja v keramični industriji in v steklarstvu kot sredstvo za kaljenje, medtem ko se v obliki sivega prahu uporablja za poliranje kovinskih ogledal, pa tudi za pridobivanje steklastih spojin. Ta oksid včasih imenujejo &quot;kit v prahu&quot;, vendar pa ta izraz vključuje tudi zmesi tega oksida s svinčevim oksidom, ki se uvršča v tar. št. 38.24. Stanioksid je amfoteren in daje stanate iz tar. št. 28.41. (c) Kositrova kislina ali stanihidroksid (Sn(OH)4) se dobi iz alkalnega hidroksida na kositrni soli. Je bel prah, ki prehaja v metakositrovo kislino. (d) Metakositrova kislina dobivajo iz kositrove kisline in je prah, netopen v vodi. Uporablja se kot mat barva v keramiki in kot abrazivno sredstvo v steklarski industriji. Te kositrove kisline dajejo stanate iz tar. št. 28.41. Ta tar. številka ne vključuje: (a) naravnega kositrovega oksida (kositerita), rude (tar. št. 26.09) in (b) kositrovo žlindro, zmesi kositrovih oksidov nin kositra, ki nastanejo med taljenjem kovine (tar. št. 26.20). (16) Volframovi oksidi in hidroksidi - med njimi je najpomembnejši volframov trioksid (WO3). Pridobivajo jih v metalurgiji te kovine z obdelavo naravnih volframatov (volframitov ali šelitov) (tar. št. 26.11). Je kristalni proizvod citronastorumene barve, ki s segrevanjem prehaja v oranžno. V vodi je netopen. Uporablja se za proizvodnjo kovine za žice v električnih žarnicah in v keramičnih barvnih premazih. Obstaja nekaj hidroksidov, vštevši volframovo kislino (H2WO4)(rumeni hidrat), ki daje normalne volframate (tar. št. 28.41). Iz te tar. številke je izključen naravni wolframov oksid (volfram - oker, volframtit) - tar. št. 25.30. (17) Živosrebrni oksidi - med njimi je najpomembnejši merkurioksid (HgO), ki se pridobiva s kalciniranjem živosrebrnega nitrata (rdeči oksid, kristalni prah). Rumeni oksid se dobi kot manj aktiven kristalni prah večje gostote z oborino raztopine živega srebra z enim izmed alkalnih hidroksidov, ali pa z neposredno oksidacijo živega srebra. To so toksični oksidi, ki na svetlobi potemnijo. Uporabljajo se v oftalmologiji (posebno rdeči oksid), prav tako pa služijo za pripravo ladijskih barv, živosrebrnih soli in kot katalizatorji. (18) Bizmutovi oksidi in hidroksidi: (a) Dibuzmutov trioksid (Bi2O3) pridobivajo iz bizmutovega nitrata ali karbonata. Je svetlorumen prah, v vodi netopen, ki s segrevanjem prehaja v rdečo barvo. Uporablja se v industriji stekla in keramike. (b) Dibizmutov pentoksid (Bi2O5) (rdeči oksid) - rjavordeč prah. (c) Bizmutov hidroksid (Bi(OH)3). Iz te tar. številke je izključen naravni bizmut oker, ki sestoji pretežno iz trioksidov (tar. št. 26.17). V. PODODDELEK SOLI IN PEROKSI SOLI ANORGANSKIH KISLIN IN KOVIN SPLOŠNA DOLOČILA Kovinske soli nastanejo z zamenjavo vodika v kislini s kovino ali amonijakovim radikalom (NH4+). Kovinske soli so v tekočem stanju elektroliti, ki na katodi dajejo kovino ali kovinski radikal. V nevtralnih soleh so vsi atomi vodika zamenjani s kovino, v kislih soleh pa je vodik še zmeraj prisoten in se še lahko zamenja s kovino. Bazične soli vsebujejo večjo količino bazičnega oksida, kot pa je potrebna za nevtralizacijo kisline (npr. bazični kadmijev sulfat (CdSO4.CdO). V. pododdelek vključuje soli kovin, uvrščenih v II. pododdelek (kisline, dobljene iz nekovin) ali v IV. pododdelek (kovinski hidroksidi s kislinsko funkcionalno skupino). Dvojne in kompleksne soli. Nekatere dvojne in kompleksne soli bodo posebej navedene v tar. št. od 28.26 do 28.41, na primer fluorosilikati, fluoroborati in druge kompleksne fluorove soli (tar. št. 28.26), galuni (tar. št. 28.33) in kompleksni cianidi (tar. št. 28.37). Glede dvojnih in kompleksnih soli, ki tukaj niso navedene, glej komentar k tar. št. 28.42. Ta pododdelek med drugim izključuje: (a) soli iz 25. poglavja (npr. natrijev klorid), (b) soli, ki tvorijo rude ali druge proizvode iz 26. poglavja, (c) spojine plemenitih kovin (tar. št. 28.43), radioaktivnih elementov (tar. št. 28.44) in ferofosforje (tar. št. 28.46), (d) fosfide, karbide, nitride, azide, silicide in boride (tar. št. od 28.48 do 28.50) in ferofosforje (oddelek XV), (e) soli iz 31. poglavja, (f) pigmente, barve, sredstva za kaljenje-matiranje, emajle in druge proizvode, zajete v 32. poglavju. Ta pododdelek vključuje nezmešane kovinske soli (izvzemši luminofor), primerne za neposredno uporabo kot pigmenti. Če so med seboj ali z drugimi proizvodi zmešani zaradi pridobivanja pigmentov, se take soli uvrščajo v 32. poglavje. Luminoforji, med seboj zmešani ali ne, se uvrščajo v tar. št. 32.06. (g) dezinfektante, insekticide, fungicide, sredstva proti plevelu itd. (tar. št. 38.08), (h) talila in druge pripravke za varjenje itd. (tar. št. 38.10), (i) kultivirane kristale (razen optičnih elementov) posamične teže 2,5 g ali več z halogenidov alkalnih ali zemeljskoalkalnih kovin (tar. št. 38.24). Če so v obliki optičnih elementov, se uvrščajo v tar. št. 90.01. (j) drago in poldrago kamenje - naravno ali sintetično (tar. št. od 71.02 do 71.05). 28.26 - FLUORIDI; FLUOROSILIKATI, FLUOROALUMINATI IN DRUGE KOMPLEKSNE FLUOROVE SOLI - Fluoridi: 2826.11 - - amonija ali natrija 2826.12 - - aluminija 2826.19 - - drugi 2826.20 - Natrijevi ali kalijevi fluorosilikati 2826.30 - Natrijev heksafluoroaluminat (sintetični kriolit) 2826.90 - Drugo (A) FLUORIDI Ta tar. številka vključuje fluoride (kovinske soli fluorovodikove kisline iz tar. št. 28.11). Najpomembnejši med njimi so: (1) Amonijevi fluoridi - nevtralni fluorid (NH4F) in kisli fluorid (NH4.HF). Sta v obliki nestabilnih in brezbarvnih toksičnih kristalo, v vodi topnih. Uporabljata se kot antiseptika (za konzerviranje surove kože in lesa), za nadzor nad fermentacijo (namesto fluorovodikove kisline), v barvanju tekstila, za jedkanje stekla (predvsem kisli fluorid), za čiščenje bakra, v metalurgiji (za drobljenje rude, pri proizvodnji platine) itd. (2) Natrijevi fluoridi - nevtralni fluorid (NaF) in kisli fluorid (NaF.HF).Pridobivata se s kalciniranjem naravnega kalcijevega fluorida iz tar. št. 25.29 (fluorita) z eno izmed natrijevih soli. Sta v obliki brezbarvnih kristalov, ki so toksični in v vodi slabo topni. Kot amonijevi fluoridi se tudi natrijevi fluoridi uporabljajo kot antiseptična sredstva (za konzerviranje surove kože, lesa, jajc), za nadziranje fermentacije, pa tudi za jedkanje in izdelavo mlečnega stekla. Uporabljajo se tudi v proizvodnji steklastega emajla in sredstev za uničevanje parazitov. (3) Aluminijev fluorid (AlF3) se prideluje iz boksita in fluorovodikove kisline. Je v obliki brezbarvnih kristalov, ki so v vodi netopni. Uporablja se kot topilo v industriji emajla in keramike ter za prečiščevanje vodikovega peroksida. (4) Kalijevi fluoridi - nevtralni kalijev fluorid (KF) se nahaja v obliki brezbarvnih, nestabilnih in toksičnih kristalov, ki se v vodi zlahka tope. Kisli kalijev fluorid ima formulo (KF.HF). Njuna uporaba je za iste namene kot pri natrijevem fluoridu. Razen tega se kisli fluorid uporablja v metalurgiji cirkonija in tantala. (5) Kalcijev fluorid (CaF2) se pridobiva iz naravnega kalcijevega fluorida (fluorita) iz tar. št. 25.29. nastopa v obliki brezbarvnih kristalov, netopnih v vodi. Včasih je v želatinoznem stanju in se uporablja kot talilo v metalurgiji (posebno za elektrolitsko predelavo magnezija iz karnalita), pa tudi v steklarski in keramični industriji. (6) Kromov trifluorid (CrF3.4H2O) je temnozelen prah, topen v vodi. Njegova vodna raztopina razjeda steklo. Uporablja se kot sredstvo za jedkanje stekla in keramike. (7) Cinkov fluorid (ZnF2) je bel prah, netopen v vodi. Uporablja se za impregnacijo lesa, v proizvodnji emajla in pri galvanizaciji. (8) Antimonovi fluoridi se dobivajo z delovanjem fluorovodikove kisline na antimonov oksid (SbF3), ki kristalizira v nestabilne bele iglice in je v vodi topen, in v antimonov pentafluorid (SbF5), ki je viskozna tekočina, ki se v vodi topi in ob šumenju tvori hidrat (z 2H2O). Te soli se uporabljajo v keramiki in kot sredstva za jedkanje pri barvanju in tiskanju tekstila. (9) Barijev fluorid (BaF2) pridobivajo iz fluorovodikove kisline in barijevega sulfida ali karbonata. Je bel prah, slabo topen v vodi in je toksičen. Uporabljajo ga kot pigment v keramiki in emajlih, kot antiseptično sredstvo za balzamiranje, kot insekticid itd. Ta tar. številka izključuje fluoride, naštete v uvodu k temu pododdelku in fluoride nekovin (tar. št. 28.12). (B) FLUOROSILIKATI Fluorosilikati so soli silicij-fluorovodikove kisline (H2SiF6) iz tar. št. 28.11. (1) Dinatrijev heksafluorov silikat (natrijev difluorosilikat) (Na2SiF6) se pridobiva iz silicijevega fluorida, vzporednega proizvoda iz proizvodnje superfosfatov. Je bel prah, slabo topen v hladni vodi. Uporablja se v proizvodnji neprozornega stekla in emajla, sintetičnih kamnov, cementov, odpornim proti kislemu okolju, strupa za podgane in insekticide, pri ekstrakciji berilija (z elektrolizo), pri elektrolitski rafinaciji kositra, za koagulacijo lateksa, kot antiseptik itd. (2) Dikalijev heksafluorov silikat (kalijev fluorosilikat) (K2SiF6) je bel kristalni prah brez vonja, slabo topen v vodi, topen v klorovodikovi kislini. Uporablja se v proizvodnji steklastih emajlov, v keramiki, v proizvodnji insekticidov, sintetične sljude in v metalurgiji aluminija in magnezija. (3) Kalcijev heksafluorov silikat (kalcijev fluorosilikat) (CaSiF6) je bel kristalni prah, slabo topen v vodi. Uporablja se kot bel pigment v keramiki. (4) Bakrov heksafluorov silikat (bakrov fluorosilikat) (CuSiF6.6H2O) je moder kristalni prah, v vodi topen in toksičen. Uporablja se za dosego večbarvnega učinka in kot fungicid. (5) Cinkov heksafluorov silikat (cinkov fluorosilikat) (ZnSiF6.6H2O) je kristalni prah, topen v vodi. Reagira s kalcijevimi spojinami in pri tem tvori prevleko iz kalcijevega fluorida. Uporablja se za strjevanje betona, za cinkove prevleke (z elektriko), kot antiseptik in kot fungicid (zarezovanje lesa). (6) Barijev heksafluorov silikat (barijev fluorosilikat) (BaSiF6) je bel prah, ki se uporablja za uničevanje koloradskega hrošča, drugih insektov in škodljivcev. (7) Drugi fluorosilikati. Magnezijev flourosilikat in aluminijev fluorosilikat služita (kot cinkov fluprosilikat) za strjevanje betona. Kromov fluorosilikat in železov fluorosilikat pa se uporabljata v industriji barv. Ta tar. številka ne vključuje topaza, naravnega aluminijevega fluorosilikata (71. poglavje). (C) FLUOROALUMINATI IN DRUGE KOMPLEKSNE FLUOROVE SOLI (1) Trinatrijev heksafluorov aluminat (natrijev heksafluoroaluminat) (Na3AlF6) je sintetični kriolit in se dobiva s sedimentiranjem pri mešanju aluminijevega oksida, raztopljenega v fluorovodikovi kislini skupaj z natrijevim kloridom, ali pa z medsebojno fuzijo aluminijevega sulfata in natrijevega fluorida. Pojavlja se v obliki belkaste kristalne mase. Uporablja se kot nadomestek naravnega kriolita (tar. št. 25.27) v metalurgiji aluminija, v pirotehniki, emajlih in v proizvodnji stekla ali pa kot insekticid. (2) Fluoroborati: natrijev fluoroborat (dezinfekcijsko sredstvo), kalijev fluoroborat (uporablja se pri izdelavi emajla), kromov fluoroborat in nikljev fluoroborat (za preveleke kovin s pomočjo elektro- galvane) itd. (3) Fluorofosfati: posebno amonij-antimonov fluorosulfat ((NH4)2 SO4SbF3) ali &quot;Haenova sol&quot;. Je v obliki topnih kristalov, ki najedajo steklo in kovino. Uporabljajo se kot sredstvo za jedkanje v proizvodnji barv. (4) Fluorofosfati - se dobivajo npr. iz naravnega magnezijevega fluorofosfata (vangerita) (tar. št. 25.30) ali iz aluminij- litijevega fluorofosfata (ambliglogonita) (tar. št. 25.30). (5) Fluorotantalati (dobljeni v metalurgiji tantala); fluorotitantalati, fluoromanganati, fluoroniobati, fluorocirkonati (dobljeni v metalurgiji cirkonija), fluorostanati itd. Ta tar. številka vključuje kovinske oksifluoride (npr, berilijeve itd.) in kompleksne fluorove oksisoli, vendar izključuje oksifluoride nekovin. (tar. št. 28.12). Ta tar. številka izključuje tudi fluoroformiate, fluoroacetate in druge organske kompleksne fluorove soli (29. poglavje). 28.27 - KLORIDI, OKSIKLORIDI IN HIDROKSIKLORIDI; BROMIDI IN OKSIBROMIDI; JODIDI IN OKSIJODIDI 2827.10 - Amonijev klorid 2827.20 - Kalcijev klorid Drugi kloridi: 2827.31 - magnezija 2827.32 - - aluminija 2827.33 - - železa 2827.34 - - kobalta 2827.35 - - niklja 2827.36 - - cinka 2827.38 - - barija 2827.39 - - drugi Oksikloridi in hidroksilkloridi: 2827.41 - - bakra 2827.49 - - drugi Bromidi in oksibromidi: 2827.51 - - natrijevi in kalijevi bromidi 2827.59 - - drugi 2827.60 - Jodidi in oksijodidi Skladno z izključitvami, naštetimi v uvodnem delu tega pododdelka, vključuje ta tar. številka kloride, oksikloride, hidroksikloride, bromide, oksibromide, jodide in oksijodide kovin ali amonijevega radikala (NH4+). Iz te tar. številke so izključeni halogenidi in oksihalogenidi nekovin (tar. št. 28.12). (A) KLORIDI Ta skupina vključuje soli vodikovega klorida (tar. št. 28.06). V tej tar. številki so zaobseženi naslednji najpomembnejši kloridi: (1) Amonijev klorid - NH4Cl (salmijak, amonijev muriat). Pridobivajo ga z nevtralizacijo klorovodika z amonijakom. Lahko je kristaliničen ali v prahu, cvetu ali v pogačah, katere dobijo s sublimacijo. V čistem stanju je brezbarven, sicer je rumenkaste barve, topen v vodi. Uporablja se za dekapiranje kovin, v barvanju tekstila in v tiskarstvu, pri strojenju, kot gnojilo, v proizvodnji Leclanchejevih baterij, za strjevanje lakov in lepil, pri galvanizaciji in v fotografiji (raztopina za fiksiranje) itd. Glej komentar k tar. št. 31.02, ki se nanaša na gnojila z vsebovanim amonijevim kloridom. (2) Kalcijev klorid (CaCl2) se pridobiva ali z ekstrakcijo iz naravne Stassfurtove soli, ali pa predstavlja vzporedni proizvod pri proizvodnji natrijevega karbonata. Je bele, rumenkaste ali rjave barve, odvisno od stopnje čistoče. Je higroskopičen, ki se lahko nahaja v vliti ali v stopljeni obliki, v obliki prozorne mase ali kosmov, lahko pa je tudi hidriran s 6H2O (kristalen ali granuliran). Uporablja se v zmeseh za hlajenje, za betonska dela v hladnem vremenu, kot sredstvo proti dvigovanju prahu pri izgradnji cest in terenov z zbito zemljo, kot katalizator, kot agens za dehidracijo in kondenzacijo v organskih sintezah (npr. pridobivanje dušika iz fenola) in za sušenje plinov. Uporablja se tudi v medicini. (3) Magnezijev klorid (MgCl2) je vzporedni proizvod ekstrakcije kalijevih soli. Nahaja se v obliki brezvodne prozorne mase, valjev, ploščic ali prizem, ali pa hidriran v obliki brezbarvnih iglic. V vodi je topen in se uporablja za izdelavo zelo trdega cementa (npr. za prekrivanje tal v enem kosu), za apretiranje bombaža in drugih tekstilnih snovi, kot dezinfekcijsko in antiseptično sredstvo v medicini in za zaščito dreves pred požarom. Ta tar. številka izključuje naravni magnezijev klorid (sol Mrtvega morja) (tar. št. 25.30). (4) Aluminijev klorid (AlCl3) pridobivajo z delovanjem klora na aluminij, ali pa klorovodika na aluminijev oksid. Je brezvoden in kristalen, je vodna raztopina sirupaste konsistence. Brezvodna sol se na zraku kadi. V vodni raztopini služi za konzerviranje dreves, razmaščevanje volne, kot dezinfekcijsko sredstvo itd. (5) Železovi kloridi (a) Železov (II) klorid - fero klorid (FeCl2) je brezvoden v ploščicah, kosmih ali kot zelenkastorumen prah, ali hidriran z npr. 4H2O v obliki zelenih in modrikastih kristalov, lahko pa je tudi v obliki vodnih raztopin zelene barve. Na zarku oksidira in porumeni. Ponavadi se pojavlja v pazljivo zaprtih steklenicah z nekaj kapelj dodanega alkohola, ki preprečuje oksidacijo. Je sredstvo za redukcije in jedkanje. - fiksiranje. (b) Železov (III) klorid - feri klorid (FeCl3) se pridobiva s raztapljanjem železovega oksida ali karbonata v klorovodikovi kislini ali v carski vodi (aqua regia), lahko pa tudi s prehajanjem klora nad razbeljenim železom. Brezvoden je v obliki rumene, rjavo ali zaprtordeče mase, ki se lahko topi v vodi. Hidriran (s 5 ali 12H2O) je v obliki kristalov oranžne, rdeče ali rožnate barve. Tekoči železov klorid se na tržišču pojavlja v obliki temnordeče raztopine. Njegova uporaba je širša od uporabe feroklorida - npr. za prečiščevanje industrijskih vod, kot sredstvo za jedkanje, v fotografiji, v fotograviranju, v patiniranju železa, v medicini (za kemostatike in podobne pripravke), največ pa se uporablja kot sredstvo za oksidacijo. (6) Kobaltov diklorid (CoCl2.6H2O) (kobaltov klorid) je v obliki rožnatih, rdečih ali škrlatnih kristalov, ki ob segrevanju postajajo modri in topni v vodi. Uporablja se v proizvodnji higromerov, kot nevidno črnilo in kot absorbcijsko sredstvo v plinskih maskah. (7) Nikljev klorid (NiCl2) je v brezvodnem stanju v obliki rumenih kosmov ali luskin, kadar pa je hidriran, so to nestabilni zeleni kristali. V vodi je zelo topen. Uporablja se kot sredstvo za jedkanje pri fiksiranju barv, v elektrolizi (v kopelih za nikljanje) in kot absorbcijsko sredstvo v plinskih maskah. (8) Cinkov klorid (ZnCl2) pridobivajo s prepuščanjem klorovodika prek žgane cinkove rude (cinkove blende ali kalamina) (tar. št. 26.08), ali pa ga ekstrahirajo iz pepelov in ostankov rud, uvrščenih v tar. št. 26.20. Je bela kristalna masa (&quot;cinkovo maslo&quot;), stopljena ali granulirana. Je zelo nestabilen, v vodi topen, kisel in precej toksičen. Uporabljajo ga kot antiseptik, fungicid, za dehidracijo, za zaščito dreves pred požari, za konzerviranje surove kože, za strjevanje celuloze (izdelava vulkan-fibra) in v organskih sintezah. Uporablja se tudi kot talilo, kot sredstvo za jedkanje (fiksir) v industriji barv in v tiskarstvu, za prečiščevanje olj in za proizvodnjo zobarskega cementa in zdravil (je antiseptik, ki žge tkivo). (9) Kositrovi kloridi: (a) Stanoklorid (SnCl2) (kositrov diklorid) je masa s smolnatim prelo mom, ali pa je v obliki belih ali rumenkastih kristalov (z 2H2O). Pojavlja se tudi v obliki vodne raztopine istih barv. Je koroziven in se na zraku razgraja. Uporabljajo ga kot redukcijsko sredstvo in za fiksiranje tekstilnih barv, za redukcijsko barvanje (barvarske kositrove soli), kot kositrna apretura in za elektrolitsko kositranje. (b) Staniklorid (SnCl4) (kositrov tetraklorid) je v brezvodnem stanju brezbarvna ali rumenkasta tekočina, ki na vlažnem zraku sprošča bel dim. Hidriran oblikuje brezbarvne kristale, pojavlja pa se tudi v obliki želatinozne mase (&quot;kositrovo maslo&quot;). Uporablja se kot sredstvo za jedkanje (fiksir), kot kositrna apretura za svilo, v zmesi s stanokloridom in solmi zlata pa za pridobivanje Cassiussove škrlatine za dekoriranje porcelana. (10) Barijev klorid (BaCl2) se pridobiva iz naravnega barijevega karbonata (viterita) ali iz sulfata (barita). V vodi je topen. Lahko je brezvoden ali staljen (rumen prah), ali pa hidriran z 2H2O (v listnatih kristalih ali tabletkah). Uporablja se za barvanje, v keramiki, kot sredstvo proti parazitom, za prečiščevanje industrijskih vod itd. (11) Titanovi kloridi - med njimi je najpomembnejši titanov tetraklorid (TiCl4), katerega pridobivajo v metalurgiji titana z delovanjem klora na mešanico ogljika in naravnega titanovega dioksida (rutik, brukit, anatas). Je brezbarvna ali rumenkasta tekočina neprijetnega vonja in se na vlažnem zraku kadi. Vpija vodo in z njo hidrolizira. Uporablja se v proizvodnji fiksirjev za barvanje (na titanovi osnovi), v keramiki za doseganje barvnih prelivov, za dimne zavese in v organskih sintezah. (12) Kromovi kloridi: (a) Kromov (II) klorid (CrCl2) - igličasti kristali ali mornarsko modre raztopine. Je redukcijsko sredstvo. (b) Kromov (III) klorid (CrCl3) - roza ali oranžne kristalne luskine, ali pa (hidriran s 6 ali 12 H2O) zeleni ali škrlatni kristali. Uporablja se kot sredstvo za fiksiranje barv na tekstilu pri barvanju tekstila, za strojenje, za galvanizacijo s kromom, v organskih sintezah in za proizvodnjo sinteranega kroma. (13) Manganov (II) klorid (MnCl2) se pridobiva z delovanjem klorovodikove kisline na naravni karbonat, rodokrozit ali dialogit (tar. št. 26.02). Je kristalna masa roza barve, če je brezvoden. Če je hidriran (npr. s 4H2O), je v obliki roza obarvanih kristalov, ki so nestabilni in v vodi topni. Uporablja se za proizvodnjo sredstev za barvanje v rjavo in za nekatera zdravila, kot katalizator in za tiskanje na tekstil. (14) Bakrovi kloridi: (a) Kuproklorid (CuCl) (bakrov monoklorid) je kristalen prah ali brezbarvni kristali, ki so takorekoč popolnoma netopni v vodi in ki na zraku oksidirajo. Uporablja se v metalurgiji niklja in srebra ter kot katalizator. (b) Kupriklorid (CuCl2.2H2O) je v obliki zelo nestabilnih zelenih kristalov, ki so v vodi topni. Uporablja se pri tiskanju na tekstil, v fotografiji in v elektrolizi, kot katalizator, antiseptik, dezinfekcijsko sredstvo in kot insekticid, v industriji barv in v pirotehniki (bengalski ogenj). Nantokit, naravni bakrov klorid, je iz te tar. številke izključen (tar. št. 25.30). (15) Antimonovi kloridi: (a) Antimonov triklorid (SbCl3) (&quot;antimonovo maslo&quot;) se dobiva z učinkovanjem klorovodika na naravni sulfid (stibnit) (tar. št. 26.17). Nahaja se v obliki brezbarvnih prozornih kepic, absorbira vlago iz zraka in pri tem dobiva masten videz. Je zelo alkalen in se uporablja za &quot;bronzanje&quot; in dekapiranje kovin, kot sredstvo za jedkanje, za izdelavo lakov, za apretiranje usnja in v proizvodnji antimonovega oksida in veterinarskih zdravil. (b) Antimonov pentaklorid (SbCl5) je brezbarvna tekočina, ki se na zraku kadi in razpada v vodi. Uporablja se kot nosilec klora v organskih sintezah ter kot dimno sredstvo. (16) Živosrebrovi kloridi: (a) Merkuroklorid (Hg2Cl2) (kalomel) pridobivajo ali z obarjanjem živosrebrovega nitrata s klorovodikovo kislino ali z natrijevim kloridom, ali pa z vmešavanjem merkurjevega klorida v živo srebro. V vodi je netopen. Sedimentni in sublimirani kalomel sta posebno čista proizvoda, ki se uporabljata kot laksativa in kot sredstvo za odstranjevanje glist iz organizmov. Merkurjev klorid se uporablja tudi v pirotehniki, v porcelanski industriji itd. (b) Merkuriklorid (HgCl2) (živosrebrni diklorid, korozivni sublimat) se dobiva z neposrednim delovanjem klora na segreto živo srebro. Kristalizira v prizme ali dolge bele iglice. V vodi je topen, še posebno, če je voda vrela in je zelo strupen. Je nenavadno močan antiseptik in se za uničevanje parazitov in mikrobov v zelo šibkih raztopinah. Prav tako se uporablja za bronziranje železa, za ognjevarno impregnacijo dreves, kot ojačevalec v fotografiji, kot katalizator v organski kemiji in v proizvodnji merkurjevega trioksida. Ta skupina izključuje natrijev klorid in kalijev klorid, ki se celo v čistem stanju uvrščajo v tar. št. 25.01 (prvi) in v tar. št. 31.04 ali 31.05 (drugi klorid), kar je odvisno od primera. Ta tar. številka izključuje tudi spojino, katero napačno imenujejo &quot;klorovo apno&quot;, ki je po sestavi komercialni kalcijev hipoklorit (tar. št. 28.28). (B) OKSIKLORIDI IN HIDROKSIKLORIDI Ta skupina vključuje kovinske oksikloride in hidroksikoride. Ta tar. številka pa vključuje naslednje: (1) Bakrove oksikloride hidroksikloride - v obliki modrega kristelnega prahu, uporabljajo se kot insekticidi, fungicidi in pigmenti. Ta tar. številka izključuje naravni bakrov hidroksid (atakamit) (tar. št. 26.03). (2) Aluminijev hidroksiklorid (Al2Cl(OH)5.XH2O) - rumenkasto bel prah, ki se uporablja v kozmetiki kot sredstvo proti znojenju. (3) Kromoksiklorid (CrCl2O2) (kromilklorid) - rdeča tekočina nadražujočega vonj, na vlažnem zraku se kadi, vodi se razkroji. Uporablja se pri strojenju, kot sredstvo za jedkanje in kot oksidacijsko sredstvo. (4) Kositrov oksiklorid - sive ali bele amorfne kepice, topne v vodi. Uporablja se kot sredstvo za jedkanje. (5) Antimonov oksiklorid (SbClO) - bel prah, ki se uporablja pri proizvodnji dimov, pigmentov in zdravil. (6) Svinčev oksiklorid in oksihidroksiklorid - bel prah, katerega pridobivajo z obdelavo svinčevega oksida z alkalijskim kloridom. Uporablja se v proizvodnji svinčevih kromatov, pigmentov (Casselovega rumenila), za vodene barvice, oljne barve in tempere in za proizvodnjo drugih, bolj se stavljenih pigmentov. (7) Bizmutov moksiklorid (BiClO) (bizmutov klorid) - bel prah, ki se uporablja kot pigment (&quot;biserno belilo&quot;) proizvodnji umetnih biserov. (C) BROMIDI IN OKSIBROMIDI Ta skupina vključuje soli bromovodikove kisline (tar. št. 28.11) in oksibromide. (1) Natrijev bromid (NaBr), se pripravlja podobno kot amonijev bromid ali pa z obdelavo železovega bromida z natrijevo soljo, ki se dobiva z neposrednim delovanjem broma na železove ostružke. Lahko se ga dobi v precej nestabilnem brezvodnem stanju s kristalizacijo nad 51 stopinj C. Če kristalizira izpod te temperature, hidrira (z 2H2O) v velike kristale. Je brezbarven, higroskopičen, topen v vodi. Uporablja se v medicini in v fotografiji. (2) Kalijev bromid (KBr) se proizvaja in uporablja na podoben način kot natrijev bromid. Je brezvoden in v obliki velikih kristalov. (3) Amonijev bromid (NH4Br) proizvajajo z delovanjem bromovodikove kisline na amonijak. Je v obliki brezbarvnih kristalov, ki so v vodi topni in porumenijo ter se počasi razgrajujejo na zraku.. Pri segrevanju hlapijo. Amonijev bromid se uporablja v medicini kot pomirjevalno sredstvo, v fotografiji (kot zaviralec pri razvijanju) in kot material za dosego ognjevarnosti. (4) Kalcijev bromid (CaBr2.6H2O) pridobivajo iz kalcijevega karbonata in bromovodikove kisline. Je v obliki nestabilnih in brezbarvnih kristalov, ki so v vodi zelo topni. Uporablja se v medicini in v fotografiji. (5) Bakrovi bromidi: (i) Kuprobromid (CuBr) - brezbarvni kristali, netopni v vodi. Pridobivajo ga z redukcijo kupribromida in se uporablja v organskih sintezah. (ii) Kupribromid (CuBr2) - pridobivajo ga z neposrednim delovanjem broma na baker. Uporablja se v organskih sintezah in v fotografiji. (6) Drugi bromidi in oksibromidi - sem se uvrščata stroncijev bromid (ki seuporablja v medicini) in barijev bromid. (D) JODIDI IN OKSIJODIDI Ta skupina vključuje soli jodovodikove kisline (tar. št. 28.11) in oksijodide. (1) Amonijev jodid (NH4J) pridobivajo z delovanjem jodovodikove kisline na amonijak ali na amonijev karbonat. Je bel, kristalen prah, ki je v vodi zelo dobro topen. Uporablja se v medicini (za obarvanje krvotoka in za evfemizem) ter v fotografiji. (2) Natrijev jodid (NaJ) dobivajo z delovanjem jodovodikove kisline na na natrijev hidroksid ali na natrijev karbonat, ali pa z obdelavo železovega jodida, dobljenega z neposrednim delovanjem joda na železove ostružke, z natrijevo soljo, ali pa z razžarevanjem jodatov. Je kristalen in brezvoden, nestabilen in zelo dobro topen v vodi. Na zraku in na svetlobi se razkraja. Uporablja se v medicini, za jodiranje kuhinjske soli in v fotografiji. (3) Kalijev jodid (KJ) - proces pridobivanja je podoben onemu pri natrijevem jodidu, prav tako tudi uporabnost, le da je kalijev jodid od natrijevega obstojnejši. Je v obliki brezvodnih, brezbarvnih in neprosojnih kristalov. (4) Kalcijev jodid (CaJ2) pridobivajo iz kalcijevega karbonata in jodovodikove kisline. Je v obliki sijajnih brezbarvnih kristalov ali v obliki bisernih belih luskin. V vodi je topen, na zraku porumeni. Uporablja se v fotografiji. (5) Živosrebrni jodidi: (a) Merkurojodidi (HgJ ali Hg2J2) se dobivajo z direktnim učinkovanjem joda na živo srebro v prisotnosti alkohola. Je ponavadi amorfen prah, včasih kristalen. Običajno je rumene barve, tu in tam tudi zelenkast ali rdeč. V vodi je slabo topen in je zelo toksičen. Uporablja se v medicini kot antiseptik (za zdravljenje sifilisa) ter v organskih sintezah. (b) Merkurijodid (HgJ2) (živosrebrni jodid, rdeči jodid) se dobi na enak način kot merkurojodid, lahko pa tudi s sedimentacijo klorida ali druge živosrebrne soli s pomočjo kalijevega jodida. Je kristalni rdeč prah, ki je skoraj popolnoma netopen v vodi in je zelo toksičen. Uporablja se v fotografiji (kot ojačevalec) in v analizah. (6) Drugi jodidi in oksijodidi vključujejo: (a) Litijeve jodide (uporabljajo se v medicini), stroncijeve, antimonove, cinkove in železove (slednja dva se uporabljata v medicini kot antiseptika), svinčeve (kovinskega sijaja, ki se uporabljajo za proizvodnjo barv za gumo) in bizmutove, ki se uporabljajo kot reagensi. (b) Antimonov oksijodid, bakrov oksijodid in svinčev oksijodid. 28.28 - HIPOKLORITI; KOMERCIALNI KALCIJEV HIPOKLORIT (KLOROVO APNO); KLORITI; HIPOBROMITI 2828.10 - Komercialni kalcijev hipoklorit in drugi kalcijevi hipokloriti 2828.90 - Drugo Skladno z izključitvami, naštetimi v uvodnem delu k temu pododdelku, vključuje ta tar. številka hipoklorite, klorite in hipobromite kovin ter komercialni kalcijev hipoklorit. (A) HIPOKLORITI Hipokloriti so v tej tar. številki najpomembnejši in se uporabljajo predvsem za beljenje. So nestabilne soli, ki se na zraku razkrajajo. Celo v stiku s šibkimi kislinami tvorijo hipoklorovo kislino. Ta kislina lahko odda klor in je zelo močno belilo in oksidant. (1) Natrijev hipoklorit (NaClO.6H2O) je v obliki vodne raztopine, kot se pojavlja v prometu, znan pod imenom &quot;Javelova voda&quot;. Pridobivajo ga z elektrolizo vodne raztopine natrijevega klorida, ali delovanjem natrijevega sulfata ali natrijevega karbonata na kalcijev hipoklorit, ali pa z obdelavo natrijevega hidroksida (kavstične sode) s klorom. Ta sol je v vodi zelo lahko topna in ne obstoja v brezvodnem stanju. Je precej nestabilna in občutljiva na toploto in svetlobo. Vodna raztopine natrijevega hipoklorita so brezbarvne ali rumenkaste in imajo vonj po kloru. Od nečistoč ponavadi vsebujejo majhno količino natrijevega klorida. Natrijev hipoklorit se uporablja za beljenje rastlinskih vlaken in lesne celuloze, za dezinfekcijo objektov, za prečiščevanje vode in za proizvodnjo hidrazina. Uporablja se tudi v fotografiji kot hitri razvijalec, za antihalo plošče, v medicini pa kot antiseptik (v zmesi z borovo kislino je znan kot Dakinova raztopina). (2) Kalijev hipoklorit (KClO.6H2O) - vodno raztopino te soli so svoj čas poznali pod imenom &quot;Javelova voda&quot; in je povsem podoben natrijevemu hipokloritu. (3) Drugi hipokloriti vključujejo amonijeve (dezinfekcijsko sredstvo, močnejše od kalcijevega hipoklorita), barijev, magnezijev in cinkov hipoklorit - vse uporabljajo kot belila in dezinfekcijska sredstva. (B) KOMERCIALNI KALCIJEV HIPOKLORIT Kalcijev hipoklorit je proizvod, katerega ponavadi poznajo v trgovini pod nepravilnim imenom &quot;klorovo apno&quot;. Sestoji pretežno iz nečistega kalcijevega hipoklorita in kalcijevega klorida, nečistoče so tudi kalcijev hidroks in kalcijev oksid. Pridobivajo ga z nasičevanjem kalcijevega hidroksida s klorom. Je bel, amorfen prah, ki je higroskopičen, če vsebuje kalcijev klorid. Je topen v vodi in občutljiv na vplive svetlobe, toplote in ogljikovega dioksida. Vpliva na organske snovi in živalska vlakna ter razjeda barvila. Uporablja se za beljenje tekstilnih vlaken in lesne celuloze, kot dezinfekcijsko in antiseptično sredstvo (za prečiščevanje vode po postopku &quot;javelizacije&quot;), za škropljenje zemeljskih površin, kontaminiranih z bojnimi strupi itd. Čisti kalcijev hipoklorit se pojavlja v obliki kristalne mase ali raztopine z vonjem po kloru - je malenkost stabilnejši od nečistega proizvoda. Iz te tar. številke je izključen kalcijev klorid (CaCl2) (tar. št. 28.27). (C) KLORITI Ta skupina vključuje soli klorove kisline (HClO2): (1) Natrijev klorit (NaClO2) je brezvodna ali hidrirana masa (s 3H2O), ali pa vodna raztopina. Do 100 stopinj C je stabilen in je močno oksidacijsko sredstvo in zelo koroziven. Uporablja se za barvanje in beljenje. (2) Aluminijev klorit (Al(ClO2)3)- njegova uporabnost je enaka uporabnosti natrijevega klorita. (D) HIPOBROMITI Ta skupina vključuje soli hipobromove kisline (HBrO) (tar. št. 28.11). Kalijev bromit (KBrO) se uporablja za določanje vsebnosti dušika v nekaterih organskih spojinah. 28.29 - KLORATI IN PERKLORATI; BROMATI IN PERBROMATI; JODATI IN PERJODATI - Klorati: 2829.11 - - natrija 2829.19 - - drugi 2829.90 - Drugo Skladno z izključitvami, naštetimi v uvodnem delu k temu pododdelku, vključuje ta tar. številka kovinske klorate in perklorate, bromate in perbromate ter jodate in perjodate. (A) KLORATI Ta skupina vključuje soli klorove kisline (HClO3) (tar. št. 28.11). (1) Natrijev klorat (NaClO3) se pridobiva z elektrolizo vodne raztopine natrijevega klorida. je v obliki sijajnih brezbarvnih kristalov (tablete), v vodi je zelo topen in zlahka sprošča kisik. Pogosto vsebuje nečistote (npr. kloride alkalnih kovin. Uporablja se kot oksidacijsko sredstvo, v organskih sintezah, za tiskanje tekstila (anilinske črne barve), v proizvodnji vnetljivih vrvic, za mase za glavice vžigalic, za uničevanje plevela itd. (2) Kalijev klorat (KClO3) pridobivajo na podoben način kot natrijev klorat. Je v obliki brezbarvnih kristalov, ki so komajda topni v vodi. Druge njegove lastnosti so podobne lastnostim natrijevega klorata. Uporablja se v medicini in v proizvodnji rušilnih eksplozivov (npr. šedita). (3) Barijev klorat (Ba(ClO3)2) se dobi z elektrolizo raztopine barijevega klorida in je v obliki brezbarvnih kristalov, ki so topni v vodi. Uporablja se kot zeleno barvilo, v pirotehniki in v proizvodnji eksplozivov ter nekaterih drugih kloratov. (4) Drugi klorati vključujejo: amonijev klorat, ki se uporablja v proizvodnji eksplozivov, stroncijev klorat (uporablja se v proizvodnji eksplozivov in v pirotehniki za rdečo svetlobo), nadalje kromov klorat, ki služi kot sredstvo za jedkanje (fiksir) v barvarstvu in bakrov klorat, ki je v obiliki zelenih kristalov, ki se uporabljajo v proizvodnji eksplozivov in v pirotehniki za zeleno svetlobo. (B) PERKLORATI Ta skupina vključuje soli perklorove kisline (HClO4) (tar. št. 28.11). So močna oksidacijska sredstva in se uporabljajo v pirotehniki in v proizvodnji eksplozivov. (1) Amonijev perklorat (NH4ClO4) pridobivajo iz natrijevega perklorata. Je v obliki brezbarvnih kristalov, ki so v vodi topni še posebno, če so predhodno ogreti. Na toploti se razkraja, včasih eksplozivno. (2) Natrijev perklorat (NaClO4) dobivajo z elektrolizo hladnih raztopin natrijevega klorata. Je v obliki neobstojnih brezbarvnih kristalov. (3) Kalijev perklorat (KClO4) pridobivajo iz natrijevega perklorata. Je v obliki brezbarvnega kristalnega prahu, ki se le malo topi in ki ob udarcu eksplodira. Uporablja se v kemični industriji kot oksidacijsko sredstvo, ki je močnejše od kloratov. (4) Drugi perklorati vključujejo: barijev perklorat (hidrirani prah) in svinčev perklorat. Nasičena raztopina svinčevega perklorata je težka tekočina specifične teže okoli 2,6, ki se uporablja pri flotaciji. (C) BROMATI IN PERBROMATI Ta skupina vključuje soli jodove kisline (HJO3) (tar. št. 28.11) in soli perjodove kisline (tar. št. 28.11). Natrijev jodat (NaJO3), kalijev jodat (KJO3) in kisli kalijev jodat (KH(JO3)2) se uporabljajo v medicini kot reagensi v kemičnih analizah. Barijev jodat v obliki kristalov pa se uporablja pri proizvodnji jodove kisline. Natrijeve perjodate (mononatrijev in dinatrijev) pridobivajo z delovanjem klora na alkalno raztopino natrijevega jodata. 28.30 - SULFIDI; POLISULFIDI 2830.10 - Natrijevi sulfidi 2830.20 - Cinkov sulfid 2830.30 - Kadmijev sulfid 2830.40 - Drugi Skladno z izključitvami, naštetimi v uvodnem delu k temu pododdelku, vključuje ta tarifna številka kovinske sulfide (soli vodikovega sulfida (H2S) iz tar. št. 28.11). Ponekod uporabljajo še staro poimenovanje za kisle sulfide (&quot;sulfhiddrati&quot;- hidrisulfidi). Nekovinski sulfidi so iz te tar. številke izključeni (tar. št. 28.13). (1) Natrijevi sulfidi: (a) Natrijev sulfid (Na2S) pridobivajo z redukcijo natrijevega sulfata s pomočjo oglja. V brezvodnem stanju je to belkasta masa ali ploščice (koncentrirani ali topljeni sulfid), ki je v vodi topen. Na zraku preide v sulfat ali hidrirane kristale (z 9H2O), ki so brezbarvni ali zelenkasti, odvisno od stopnje čistote. Je blago redukcijsko sredstvo, ki se uporablja pri pridobivanju ogranskih spojin. V flotacijskih procesih ta sulfid pospešuje absorbcijo olja na površino rude s pretvorbo v sulfid. Uporablja se tudi kot sredstvo za depilacijo (pri strojenju in v toaletnih pripravkih) in kot paraziticid. (b) Kisli natrijev sulfid (NaHS) (hidrosulfid) pridobivajo z delovanjemvodikovega sulfida na nevtralni sulfid. To so brezbarvni kristali, topni v vodi. Uporablja se kot depilacijsko sredstvo pri strojenju, v barvarstvu, kot absorbent bakra, pri rafinaciji niklja in kot redukcijsko sredstvo v organskih sintezah itd. (2) Cinkov sulfid (ZnS). Umetnega pridobivajo v hidrirani obliki s sedimenmentacijo alkalnega cinkata s pomočjo natrijevega sulfida. Je bela pasta ali prah, ki pogosto vsebuje cinkov oksid in druge nečistote. V čisti obliki ali zmešan z magnezijevim oksidom se uporablja kot pigment v gumarski industriji. S koprecipitacijo z barijevim sulfatom tvori litopon (tar. št. 32.06). Če ga aktivirajo s srebrom, bakrom itd., tvori luminofor iz tar. št. 32.06. Treba je omeniti, da se cinkov sulfid uvršča v to tar. številko le, če je nezmešan in neaktiviran. Ta tar. številka izključuje cinkovo blendo (naravni cinkov sulfid) (tar. št. 26.08) in vurcit (prav tako naravni cinkov sulfid) (tar. št. 25.30). (3) Kadmijev sulfid (CdS). Umetnega pridobivajo s sedimentacijo iz raztopinekadmijeve soli (npr. sulfata) s pomočjo vodikovega sulfida ali alkalnega sulfida. Rumeni pigment (kadmijeva rumena) uporabljajo slikarji, uporablja pa se tudi v proizvodnji matiranega stekla. S koprecipitacijo z barijevim sulfatom tvori prodorno rumeno barvilo, ki se uporablja za keramične barve. (tar. št. 32.06). Ta tar. številka izključuje naravni kadmijev sulfid (grinokit) (tar. št. 25.30). (4) Kisli amonijev sulfid (NH4.HS) (amonijev hidrosulfid) je v obliki kristalnih kosmičev ali iglic in je zelo hlapljiv. Uporabljajo ga v fotografiji in v organskih sintezah. (5) Kalcijev sulfid (CaS) se pridobiva s kalciniranjem zmesi kalcijevih sulfatov in oglja. Je sivkasta ali rumena masa, včasih luminiscenčna in v vodi skoraj popolnoma netopna. Pogosto vsebuje sulfat in druge nečistote. Kot tak ali obdelan z arzenovim oksidom ali z apnom se uporablja za odstranjevanje dlak s surovih kož. Uporabljajo ga tudi v toaletnih pripravkih, v medicini za uničevanje mikrobov, v metalurgiji in v proizvodnji luminiscenčnih barv. (6) Železovi sulfidi - med umetnimi železovimi sulfidi je najpomembnejši ferosulfid (FeS), katerega pridobivajo s taljenjem zmesi žvepla in železovih ostružkov. Je v obliki črnikavih ploščic, palčic ali kepic kovinskega sijaja in se uporablja v proizvodnji vodikovega sulfida in v keramiki. Iz te tar. številke so izključeni naravni železovi sulfidi (glej tar. št. 25.02 - nežgani pirit, ali pa 71.03 ali 71.05 - markasit). Naravni dvojni železovi sulfidi z arzenom (mispikel) ali z bakrom (bornit, halkopirit) se uvrščajo v tar. št. 25.30 oziroma 26.03. (7) Stroncijev sulfid (SrS) je sivkast proizvod, ki v stiku z zrakom rumeni. Uporablja se za odstranjevanje dlak v industriji usnja, v proizvodnji kozmetičnih pripravkov in luminiscenčnih barv. (8) Kositrovi sulfidi. Rumeni kositrov sulfid (SnS2) (kositrov sulfid) pridobivajo s segrevanjem zmesi žvepla in amonijevega klorida s kositrovim oksidom ali amalgamom. Je v obliki zlatorumenih kosmičev ali prahu, se v vodi ne topi, s segrevanjem pa sublimira. Uporablja se za bronziranje dreves in mavca itd. (9) Antimonovi sulfidi (a) Sintetičen antimonov trisulfid (Sb2S3) se pridobiva z delovanjem kisline na naravni sulfid, raztopljen v natrijevem hidroksidu. Na ta način nastaja rumen ali oranžen prah (sedimentni trisulfid). Uporablja se kot tak ali zmešan s pentasulfidom ali z drugimi proizvodi kot pigment v gumarski industriji (antimonov umetni cinober, antimonov karmazin). Staljeni naravni sulfid tvori črni trisulfid, ki se uporablja v pirotehniki, v proizvodnji zmesi za glavice vžigalic, detonatorskih vrvic in kapsul (s kalijevim hidratom), prahu za bliskavice v fotografiji (s kalijevim kromatom) itd. Ob segrevanju z natrijevim karbonatom tvori &quot;kermesov mineral&quot;, katerega bistvene sestavine sta antimonov trisulfid in natrijev piroantimonat in ki se uporablja v medicini. (b) Antimonov pentasulfid (Sb2S5) (zlati antimonov sulfid) se pridobiva s kisanjem raztopine natrijevega antimonovega sulfida (Schlippova sol). Je oranžni prah, ki se sčasoma razgradi, celo v temi. Uporablja se za proizvodnjo vžigalnih vrvic, za vulkanizacijo in za barvanje kavčuka ter v zdravilih (za izkašljevanje) za človeške in veterinarske potrebe. Naravni antimonov sulfid (stibnit) in oksisulfid (kermezit) sta iz te tar. številke izključena (tar. št. 26.17). (10) Barijev sulfid (BaS) pridobivajo z redukcijo naravnega sulfata (barita iz tar. št. 25.11) s pomočjo oglja. Kadar je čist, je bel prah ali kepice, če pa ni čist, je v obliki sivkastega ali rumenkastega prahu ali kepic. Je toksičen in se uporablja za podobne namene kot stroncijev sulfid. (11) Živosrebrni sulfidi. Umetni sulfid živega srebra (HgS) se dobiva z delovanjem žvepla na živo srebro in je črne barve. Ko sublimira ali se segreje na alkalnih polisulfidih, prehaja črni sulfid v rdeč prah (rdeči sulfid živega srebra, umetni cinober) in se uporablja kot pigment za barve in kot pečatni vosek. Proizvod, katerega pridobijo po mokrem postopku, se bolj sveti, vendar ni dovolj odporen proti svetlobi. Ta sol je toksična. Naravni živosrebrni sulfid (cinober, naravni cinober) je iz te tar. številke izključen (tar. št. 26.17). (12) Drugi sulfidi, zaobseženi v tej tar. številki, so: (a) kalijevi sulfidi (nevtralni in kisli) (b) bakrovi sulfidi - uporabljajo se v proizvodnji elektrod in barv, odpornih proti vplivom morske vode. Iz te tar. številke je izključen naravni bakrov sulfid (kovelit, kalkocit) (tar. št. 26.03) (c) svinčev sulfid - uporablja se v keramiki. Iz tar. številke je izkjučen naravni svinčev sulfid (galen) (tar. št. 26.07). (13) Polisulfidi, ki so tudi zaobseženi v tej tar. številki, so zmesi sulfi dov iste kovine: (a) Natrijev polisulfid pridobivajo s segrevanjem žvepla z natrijevim karbonatom ali z nevtralnim natrijevim sulfidom. Pretežno vsebuje natrijev disulfid (Na2S2), trisulfid, tetrasulfid in nečistoče (sulfate, sulfite itd.). Pojavlja se v obliki zelenkastih ploščic, je topen v vodi, na zraku oksidira in je zelo higroskopičen. Hranijo ga v dobro zaprtih posodah. Uporablja se predvsem kot redukcijsko sredstvo v organskih sintezah (npr. pri proizvodnji žveplenih barv), v flotacijskih procesih, v proizvodnji etilenpolisulfida, umetnega živosrebrnega sulfida, za žveplene kopeli in v zmeseh za luščenje garij. (b) Kalijev polisulfid (&quot;žveplena jetra&quot;) - uporablja se za iste namene kot natrijev polisulfid, še posebej pa za žveplene kopeli. Ta tar. številka izključuje naslednje naravne sulfide: (a) naravni nikljev sulfid (milerit) (tar. št. 25.30), (b) molibdenov sulfid (molibdenit) (tar. št. 26.13), (c) vanadijev sulfid (patronit) (tar. št. 26.15) in (d) bizmutov sulfid (bizmutinit) (tar. št. 26.17). 28.31 - DITIONITI IN SULFOKSILATI 2831.10 - Natrijevi 2831.90 - Drugi Ditioniti so soli ditionske kisline (&quot;hidrožveplene&quot;) (H2S2O4), ki ni izolirana v prostem stanju. Dobiva se z redukcijo raztopin kislih sulfidov, nasičenih z žveplovim dioksidom, s cinkovim prahom. To so redukcijska sredstva, ki se uporabljajo v kemični, tekstilni industriji in v industriji sladkorja, predvsem za beljenje. Najpomembnejši je natrijev ditionit (NaS2O4) - brezvodni bel prah, topen v vodi, v hidrirani obliki (z2H2O) pa so to brezbarvni kristali. Uporablja se v organskih sintezah, v industriji barvin papirja. Se precej hitro kvari tudi, če je kristaliziran. Za določene namene ga stabilizirajo (npr. proti statični elektriki sintetike v tekstilni industriji) s formaldehidom, včasih z dodajanjem cinkovega oksida ali glicerina, lahko pa tudi z acetonom Kalijevi, kalcijevi, magnezijevi in cinkovi ditioniti so lahko stabilizirani na enake načine in so po lastnostih in uporabnosti podobni natrijevemu ditionitu. Ta tar. številka vključuje vse te stabilizirane ditionite, pa tudi formaldehid sulfoksilat, ki je podoben proizvod. Sulfiti in tiosulfati so iz te tar. številke izključeni (tar. št. 28.32). 28.32 - SULFITI; TIOSULFATI 2832.10 - Natrijevi sulfiti 2832.20 - Drugi sulfiti 2832.30 - Tiosulfati Skladno z izključitvami, naštetimi v uvodnem delu k temu pododdelku, se v to tar. št. uvrščajo: (A) Kovinski sulfiti - soli žveplove kisline (H2SO3), ki obstajajo samo v vodni raztopini, in ki ustrezajo žveplovemu dioksidu iz tar. št. 28.11; (B) Kovinski tiosulfati - soli trižveplove kisline (H2SO4), ki ne obstaja v čistem stanju. Iz te tar. št. so izključene koncentrirane žveplove baze (tar. št. 38.04) in industrijski proizvodi, znani kot &quot;hidrosulfati&quot;, stabilizirani z organskimi snovmi (tar. št. 28.31). (A) SULFITI (1) Natrijevi sulfiti vključujejo kisli natrijev sulfit (NaHSO3), dinatrijev disulfit (Na2SO3.SO2 ali Na2S2O5) in natrijev sulfit (Na2SO3). (a) Natrijev hidrogen sulfit (&quot;natrijev bisulfit&quot;, natrijev kisli sulfit) nastaja z delovanjem žveplovega dioksida na vodno raztopino natrijevega karbonata. Je brezbarven prah ali kristali, vonja po žveplovem dioksidu. V vodi je zelo dobro topen. Pojavlja se tudi v obliki koncentrirane raztopine rumenkaste barve. Uporablja se kot redukcijsko sredstvo v organskih sintezah, v proizvodnji indiga, za beljenje volne in svile, kot vulkanizacijsko sredstvo pri obdelavi lateksa, pri strojenju, v vinarstvu (kot antiseptik pri konzervaciji vina) in za zmanjševanje plavanja na površini rude pri flotaciji. (b) Dinatrijev disulfit (natrijev metabisulfit, priosulfit, suhi sulfit,v nekaterih jezikih ga imenujejo z napačnim imenom &quot;kristali natrijevega bisulfita. Dobivajo ga iz kislega sulfita in na vlažnem zraku precej oksidira. Uporablja se za iste namene kot kisli sulfit, pa tudi v vinogradništvu in v fotografiji. (c) Natrijev sulfit (nevtralni natrijev sulfit) se dobiva z nevtralizacijo raztopine kislega sulfita s pomočjo natrijevega karbonata. V prahu je brezvoden, hidriran s 7H2O je v brezbarvnih kristalih. V vodi je topen. Uporabljajo ga v fotografiji, v pivovarstvu, za obdelavo borove smole, kot antiseptik in belilo ter v proizvodnji drugih sulfitov, tiosulfatov in organskih barv itd. (2) Amonijev sulfit ((NH4)2SO3.H2O) pridobivajo z delovanjem žveplovega dioksida na amonijak. Je v obliki brezbarvnih kristalov, ki so v vodi topni in oksidirajo na zraku. Uporabljajo ga v organskih sintezah. (3) Kalijevi sulfiti. Kalijevi sulfiti se pojavljajo v enakih oblikah kot natrijevi sulfiti: (a) kisli kalijev sulfit - kristalen, uporablja se v barvarstvu in v vinarstvu, (b) kalijev metabisulfit - bel prah ali luskine, uporablja se v fotografiji, za poprejšnjo obdelavo vlaken polsta za klobuke in kot antiseptik, (c) nevtralni sulfit, ki kristalizira z 2H2O in se uporablja v tiskanju tekstila. (4) Kalcijevi sulfiti vključujejo: (a) Kalcijev dihidrosulfit (CaH(SO3)2), ki ga pridobivajo z delovanjem žveplovega dioksida na kalcijev hidroksid. Uporablja se za raztapljanjelignina v proizvodnji kemične celuloze, za beljenje (npr. za beljenje gob), kot antiklor in za preprečevanje kaljenja piva. (b) Nevtralni kalcijev sulfit (CaSO3), ki se pojavlja v obliki belega prahu ali v obliki hidriranih iglic (z 2H2O). V vodi je slabo topen, v stiku z zrakom izgubi del kristalne vode. Uporablja se v medicini in v vinarstvu. (5) Drugi sulfiti vključujejo magnezijeve sulfite, ki se uporabljajo v iste namene kot kalcijevi sulfiti, nadalje cinkov sulfit (antiseptik in sredstvo za jedkanje) in kisli kromov sulfit (za jedkanje). (B) TIOSULFATI (1) Amonijev tiosulfat ((NH4)2S2O3) pridobivajo iz natrijevega sulfata. Je v obliki brezbarvnih in neobstojnih kristalov, topnih v vodi. Uporablja se v fotografiji za fiksiranje in kot antiseptik. (2) Natrijev tiosulfat (Na2S2O3.5H2O) nastaja z delovanjem žvepla na raztopino natrijevega sulfita. Pojavlja se v obliki brezbarvnih kristalov, v vodi je zelo topen in nespremenljiv na zraku. Uporablja se v fotografiji kot fiksir, kot belilo za tekstil in papir, pri strojenju s kromom in v organskih sintezah. (3) Kalcijev tiosulfat (CaS2O3.H2O) pridobivajo z oksidacijo kalcijevega sulfida. Je bel kristalen prah, topen v vodi. Uporablja se v medicini in za proizvodnjo drugih tiosulfatov. (4) Drugi tiosulfati vključujejo: barijev tiosulfat (pigment z bisernim sijajem), aluminijev tiosulfat (uporablja se v organskih sintezah) in svinčev tiosulfat, ki se uporablja pri proizvodnji vžigalic brez fosforja. 28.33 - SULFATI; GALUNI; PEROKSISULFATI (PERSULFATI) - Natrijevi sulfati: 2833.11 - - dinatrijev sulfat 2833.19 - - drugi - Drugi sulfati: 2833.21 - - magnezija 2833.22 - - aluminija 2833.23 - - kroma 2833.24 - - niklja 2833.25 - - bakra 2833.26 - - cinka 2833.27 - - barija 2833.29 - - drugi 2833.30 - Galuni 2833.40 - Peroksisulfati (persulfati) (A) SULFATI Skladno z izključitvami, naštetimi v uvodnem delu k temu pododdelku, vključuje ta tar. številka kovinske soli žveplene kisline (H2SO4) (tar. št. 28.27), vendar izključuje amonijev sulfat, ki celo v čisti obliki spada v tar. št. 31.02 ali 31.05, in pa kalijev sulfat, čist ali ne, ki se uvršča v tar. št. 31.04 ali 31.05. (1) Natrijevi sulfati vključujejo: (a) Nevtralni natrijev sulfat (dinatrijev sulfat) (Na2SO4), ki se pojavlja v brezvodnem ali v hidriranem stanju kot prah, ali pa v obliki velikih prosojnih kristalov, ki na zraku razpadajo in se v vodi raztapljajo s padcem temperature. Dekahidrat (Na2SO4.10H2O) je znan kot Glauberjeva sol. Nečiste oblike dinatrijevega sulfata (90 - 99% čistote) se ponavadi dobijo kot vzporedni proizvodi raznih kemičnih reakcij in pogosto jih imenujejo &quot;slana potica&quot;. Uvrščajo se v to tar. številko. Dinatrijev sulfat se uporablja kot dodatek v barvarstvu, kot topilo v proizvodnji stekla zaradi pridobivanja steklastih zmesi (v proizvodnji stekla za steklenice, kristalnega in optičnega stekla), v strojenju za konzerviranje usnja, v proizvodnji papirja (v proizvodnji nekaterih vrst kemične celuloze), kot apreturni material v tekstilni industriji, kot purgativ v medicini itd. Iz te tar. številke so izključeni naravni natrijevi sulfati (glauberit, polihalit, bloedit, astrahanit) (tar. št. 25.30). (b) Natrijev hidrogen sulfat (NaHSO4) je sol, ki ostane pri pridobivanju dušikove kisline in se nahaja v obliki raztopljene bele mase. V vodi je topen in se uporablja namesto žveplove kisline, predvsem za dekapiranje materialov, za regeneracijo gume, v metalurgiji antimona in tantala ter kot sredstvo za uničevanje plevela. (c) Dinatrijev disulfat (natrijev pirosulfat) (Na2S2O7). (2) Magnezijev sulfat. Ta tar. številka vključuje umetni magnezijev sulfat (MgSO4.7H2) (Epsomove soli, Seidlijeve soli), katerega pridobivajo s prečiščevanjem kiserita, ali pa z učunkovanjem žveplove kisline na dolomit. Je v obliki brezbarvnih kristalov, ki pri stiku z zrakom izgube majhno količino kristalne vode. V vodi je topen. Uporablja se kot polnilo za apretiranje tekstila, pri strojenju, za dosego ognjevarnosti in kot sredstvo za čiščenje (purgativ). Ta tar. številka izključuje naravni sulfat (kiserit) (tar. št. 25.30). (3) Aluminijev sulfat (Al2(SO4)3) dobivajo z obdelavo boksita ali naravnih aluminijevih silikatov z žveplovo kislino. Nečistoče so predvsem železove spojine. V hidriranem stanju (z 18H2O)se pojavlja v obliki belih kristalov, topnih v vodi, ki so ali trhli in jih je kaj lahko popraskati z nohtom, ali pa so trdi in krhki, kar je odvisno od stopnje koncentracije uporabljene raztopine. Pri šibkem segrevanju razpada v svoji kristalni vodi in pri tem na koncu daje brezvodni sulfat. Uporablja se v barvarstvu kot fiksir, v strojenju za konzerviranje surove kože in za strojenje z galunom, nadalje pri izdelavi papirja kot vezivo za povezovanje papirne celuloze, v industriji snovi za barvanje za izdelavo lakov, metilensko modre in drugih tailoznih barv. Prav tako ga uporabljajo za bistrenje loja, prečiščevanje industrijskih vod, za proizvodnjo sredstev za gašenje požarov itd. Bazični aluminijev sulfat, ki se uporablja v barvarstvu, je tudi uvrščen v to tar. številko. (4) Kromovi sulfati - med njimi je najbolj znan kromisulfat (Cr2(SO4)3), katerega pridobivajo kromovega nitrata in žveplove kisline. Je kristalen prah roza, vijolične ali zelene barve, če je v vodni raztopini. Uporablja se kot kromova kopel v barvarstvu (kromov lug) in v strojenju (kromovo strojilo). Osnovna strojila, ki so v uporabi, so ponavadi precej nestabilne raztopine bazičnih kromosulfatov, ki nastanejo iz kromisulfata in kromosulfata (CrSO4). Ti sulfati so uvrščeni v to tar. številko. (5) Nikljevi sulfati. Najpogostejša formula teh sulfatov je NiSO4. V brezvodni obliki se pojavlja v obliki rumenih kristalov, kot hidriran pa v obliki zelenih kristalov smaragdne barve (s 7H2O). V vodi je topen in se uporablja pri elektrolitskem nikljanju, kot fiksir v barvarstvu, pri izdelavi plinskih mask in kot katalizator. (6) Bakrovi sulfati: (a) Kuprosulfat (Cu2SO4) - katalizator, ki se uporablja v proizvodnji sintetičnega etanola. (b) Kuprisulfat (CuSO4.5H2O) (modra galica) - vzporedni proizvod pri elektrolitskem prečiščevanju bakra. Pridobiva se tudi z obdelavo bakrovih odpadkov in ostankov z žvepleno kislino majhne koncentracije. Je v obliki modrih kristalov ali kristalnega prahu, ki se v vodi topi. S kalciniranjem preide v bel brezvodni sulfat, ki zelo absorbira vodo. Uporablja se kot fungicid v kmetijstvu (glej komentar k tar. številki 38.08), nadalje za pripravo zmesi za škropljenje, za pridobivanje kuprooksida in anorganskih bakrovih barv, v barvarstvu za barvanje svile in volne v črno, škrlatno ali vijolično barvo, za elektrolitsko rafinacijo bakra in pobakrovanje, kot regulator v flotacijskem procesu (zaradi omogočanja prostega plavanja rude po površini), kot antiseptik itd. Ta tar. številka izključuje naravni hidrirani bakrov sulfat (brokantit (tar. št. 26.03). (7) Cinkov sulfat (ZnSO4.7H2O) pridobivajo z delovanjem razredčene žveplovekisline na kovinski cink, cinkov oksid, cinkov karbonat ali na žgano zmes. Je bela steklasta masa, ali pa je v obliki igličastih kristalov. Uporablja se za zmanjševanje prostega plavanja rude v flotacijskem postopku, kot fiksir v barvarstvu, za ekelktrolitsko pocinkavanje, kot antiseptik, za konzerviranje dreves, nadalje v proizvodnji sušila litopona (tar. št. 32.06), luminoforja (cinkov sulfat, aktiviran s pomočjo bakra) (tar. št. 32.06) in raznih drugih cinkovih spojin. (8) Barijev sulfat - ta tar. številka vključuje umetni ali sedimentni barijev sulfat (Ba SO4), katerega pridobivajo s sedimentiranjem raztopine barijevega klorida z žvepleno kislino ali z alkalnim sulfatom. Pojavlja se kot bel prah, je zelo težek (njegova spec. teža je okoli 4,4), netopen v vodi, v obliki goste paste. Uporablja se kot beli pigment, kot polnilo za apretiranje tekstila in v proizvodnji gume, prevlečenega papirja, kartona, kitov, lakov, barv itd. Ne prepušča rentgenskih žarkov in se zaradi tega in v čistem stanju uporablja v radiografiji. Iz te tar. številke je izključen naravni barijev sulfat (bariti) (tar. št. 25.11). (9) Železovi sulfati: (a) Ferosulfat (FeSO4) pridobivajo z obdelavo železovih ostružkov z razredčeno žveplovo kislino, ali pa kot vzporedni proizvod pri porizvodnji titanovega oksida. Pogosto vsebuje ničistoče, kot je baker, ferisulfati in arzen. V vodi je zelo topen in se pojavlja predvsem v hidriranem stanju (ponavadi s 7H2O) v obliki svetlozelenih kristalov, ki na zraku porjavijo. Toplotni učinek ga pretvarja v beli brezvodni sulfat. Vodne raztopine so zelene in na zraku postanejo rjave. Ferosulfat se uporablja v proizvodnji stabilnih črnil (črnila na železovi osnovi), barv (pruska modra) in zmesi (z gašenim apnom in ostružki) za prečiščevanje plina kamenega premoga, nadalje v barvarstvu, kot antiseptično in dezinfekcijsko sredstvo, kot herbicid itd. (b) Ferisulfat (Fe(SO4)3) pridobivajo iz ferosulfata. Je v obliki prahu rjavih ploščic. Zelo dobro je topen v vodi, s katero tvori beli hidrat (z 9H2O). Uporablja se za prečiščevanje naravnih in odpadnih voda, za koagulacijo krvi v klavnicah, v strojenju z železom in kot fungicid. Ker zmanjšuje plavanje rude na površini tekom flotacijskega procesa, se v njem uporablja kot regulator. Uporablja se tudi kot fiksir v barvarstvu in v elektrolitskem pridobivanju bakra in cinka. (10) Kobaltov sulfat (CoSO4.7H2O) dobivajo iz kobaltovega oksida in žveplove kisline. Je v obliki rdečih kristalov, ki so v vodi topni. Uporablja se za kobaltove prevleke, napravljene s pomočjo elektrolize, za keramične barve, kot katalizator in za pripravo sedimentnih kobaltovih rezinatov (sušila). (11) Stroncijev sulfat - umetni stroncijev sulfat (SrSO4), oborjen iz raztopine kloridov, je bel prah, slabo topen v vodi. Uporablja se v pirotehniki, v keramiki in v pridobivanju raznih stroncijevih soli. Iz te tar. številke je izključen naravni stroncijev sulfat (celestin) (tar. št. 25.30). (12) Kadmijev sulfat (CdSO4) - brezbarvni kristali, v vodi topni, brezvodni ali v hidriranem stanju (z 8H2O). Uporablja se v proizvodnji kadmijevega rumenila (kadmijev sulfid) in drugih barvil ter medicinskih proizvodov, nadalje v standardnih električnih celicah (Westonove baterije), za galvanizacijo z elektrolizo in v barvarstvu. (13) Živosrebrni sulfati: (a) Merkurosulfat - živosrebrov (I) sulfat (Hg2SO4) pridobivajo s segrevanjem živosrebrovega (I) sulfata z živim srebrom. Je bel kristalni prah, ki se pod učinkom vode razgradi v bazični sulfat. Uporablja se v izdelavi kalomela in standardnih galvanskih elementov. b) Merkurisulfat - živosrebrov (I) sulfat (HgSO4) dobivajo s topljenjem živega srebra v žvepleni kislini. Je bela, brezvodna in kristalna masa, ki na svetlobi počrni. V hidriranem stanju (z 1H2O) je v obliki kristalnih kosmov. Uporablja se za pripravo merkuriklorida in drugih merkuri-soli, v metalurgiji zlata, srebra itd. (c) Triživosrebrov (I) dioksisulfat (bazični sulfat) (HgSO4.HgO) - svetlorumen prah, netopen v vodi in ki na svetlobi razpada. Uporablja se v medicini. (14) Svinčevi sulfati: (a) Sintetičen sulfat (PbSO4) se dobi iz svinčevega nitrata ali njegovega acetata s sedimentiranjem z žvepleno kislino. Je bel prah ali kristali, netopni v vodi. Uporablja se v proizvodnji svinčevih soli. (b) Bazični sulfat - pridobivajo ga v obliki sivkastega prahu s segrevanjem svinčenega lošča, natrijevega klorida in žveplene kisline. Dobiti ga je možno tudi z metalurškim procesom - tedaj je v obliki belega prahu. Uporablja se za proizvodnjo pigmentov,kitov in zmesi za proizvodnjo gume. Ta tar. številka izključuje naravni svinčev sulfat (anglezit) (tar. št. 26.07), in božični kromsulfat, ki vsebuje natrijev sulfat (tar. št. 32.03). (B) GALUNI Galuni so hidrirani dvojni sulfati, ki vsebujejo sulfat trivalentne kovine (aluminija, kroma, mangana, železa ali indija) in sulfat neke enovalentne kovine (alkalijski sulfat ali amonijev sulfat). Uporabljajo se v barvarstvu, kot antiseptiki in v proizvodnji kemikalij, čeprav obstajajo prizadevanja, da se zamenjajo z navadnimi sulfati. (1) Aluminijevi galuni: (a) Kalij-aluminijev sulfat (Al2(SO4)3.K2SO4.24H2O) (navadni galun ali kalijev galun). Pridobivajo ga iz naravnega alunita - galunovega kamna (tar. št. 25.30) (npr. bazični aluminij-kalijev sulfat, zmešan z aluminijevim hidroksidom). Galun je možno dobiti iz dveh različnih sulfatov. Je v obliki belih, trdnih kristalov, ki so topni v vodi. S kalciniranjem se dobi lahek, bel, brezvodni in kristalni prah (kalcinirani galun). Uporablja se za iste namene kot aliminijev sulfat, še posebno v proizvodnji lakov, v barvarstvu in za strojenje (galunsko strojilo). Uporablja se tudi v fotografiji, za toaletne pripravke itd. (b) Amonij-aluminijev sulfat (Al2(SO4)3.(NH4)2SO4.24H2O) (amonijev galun) je v obliki belih kristalov, topnih v vodi, še posebno v topli. Uporablja se v proizvodnji čistega aluminijevega oksida in v medicini. (c) Natrij-aluminijev sulfat (Al2(SO4)3.Na2SO4.24H2O) (natrijev galun) je podoben kalijevemu galunu in se pojavlja v obliki kristalov, ki so v vodi topni in ki se na površju pretvarjajo v prah. Uporablja se kot fiksir v barvarstvu (sredstvo za jedkanje). (2) Kromovi galuni: (a) Krom-kalijev sulfat (Cr2(SO4)3.K2SO4.24H2O) (kromov galun) pridobivajo z redukcijo raztopine kalijevega dikromata v žveplovi kislini z žveplovim dioksidom. Oblikuje škrlatnordeče kristale, topne v vodi in ki se na površju in na zraku spreminjajo v prah. Uporablja se kot fiksir v barvarstvu, pri strojenju (kromovo strojilo), v fotografiji itd. (b) Amonij-kromov sulfat (kromamonijev galun) je kristalen moder prah, ki se uporablja pri strojenju in v keramiki. (3) Železovi galuni. Omeniti velja amonijev ferisulfat ((NH4)2SO4.Fe2(SO4)3. 24H2O), to je škrlatne kristale, ki na zraku dehidrirajo in se pobelijo, in pa ferikalijev sulfat, ki se pojavlja prav tako v obliki škrlatnih kristalov. Oba galuna se uporabljata v barvarstvu. (C) PEROKSISULFATI (PERSULFATI) Pojem &quot;persulfati&quot; je rezerviran za soli peržveplove kisline iz tar. št. 28.11. So precej stabilni, kadar so v surovem stanju, vendar razpadajo v vodni raztopini, če jo segrevamo. So močna oksidacijska sredstva. (1) Amonijev persulfat ((NH4)2S2O8) pridobivajo z elektrolizo konventriranih raztopin amonijevega sulfata in žveplove kisline. Je v obliki brezbarvnih kristalov, ki razpadajo pod vplivom vlage in toplote. Uporablja se v fotografiji, v procesih beljenja in barvanja tekstila, v proizvodnji razgradljivih škrobov, za pridobivanje drugih persulfatov in nekaterih elektroliznih kopeli, v organskih sintezah itd. (2) Natrijev persulfat (Na2S2O8) se pojavlja v obliki brezbarvnih kristalov, ki so v vodi zelo težko topijo. Uporablja se kot dezinfekcijsko sredstvo, kot sredstvo za deloparizacijo (baterije) in za graviranje bakrovih legur. (3) Kalijev persulfat (K2S2O8) je v obliki brezbarvnih kristalov, zelo lahko topnih v vodi. Uporablja se za beljenje, pri izdelavi mila, v fotografi ji, kot antiseptik itd. Iz te tar. številke so izključeni naravni kalcijevi sulfati (sadra, anhidrit, karstenit (tar. št. 25.20). 28.34 - NITRITI; NITRATI 2834.10 - Nitriti - Nitrati: 2834.21 - - kalija 2834.22 - - bizmuta 2834.29 - - drugi (A) NITRITI Skladno z izključitvami, naštetimi v uvodnem delu k temu pododdelku, vključuje ta tar. številka nitrite - kovinske soli dušikove kisline HNO2 (tar. št. 28.11). (1) Natrijev nitrit (NaNO2) se dobiva z redukcijo natrijevega nitrata s svincem, kot tudi tekom pridobivanja svinčevega lošča. Je v obliki brezbarvnih kristalov, je higroskopičen in zelo lahko topen v vodi. Uporablja se kot oksidacijsko sredstvo za redukcijsko barvanje, v organskih sintezah, za razsol mesa, v fotografiji in kot strup za podgane. (2) Kalijev nitrit (KNO2) se pridobiva na enak način kot natrijev nitrit, ali pa z delovanjem žveplovega oksida na zmes kalcijevega oksida in kalcijevega nitrata. Je bel kristalni prah, ali pa je v obliki rumenkastih pa ličic. Kot nečistoče pogosto vsebuje druge soli. V vodi je topen, je nestabilen in se razkraja na zraku. Uporablja se za podobne namene kot natrijev nitrit. (3) Barijev nitrit (Ba(NO2)2) - njegovi kristali se uporabljajo v pirotehniki. (4) Drugi nitriti - med njimi velja omeniti amonijev nitrit, ki je nestabilen in eksploziven. V raztopini ga uporabljajo za laboratorijsko pridobivanje dušika. Ta tar. številka izključuje kobaltinitrite (tar. št. 28.42). (B) NITRATI Skladno z izključitvami, naštetimi v uvodnem deluk temu pododdelku, vključuje ta tar. številka nitrate - kovinske soli dušikove kisline (tar. št. 28.08), razen amonijevega nitrata in natrijevega nitrata, čistih ali nečistih (tar. št. 31.02 ali 31.05) - glej še druge izključitve, ki sledijo. Tudi bazični nitrati so uvrščeni v to tar. številko. (1) Kalijev nitrat (KNO3) , znan kot &quot;soliter&quot;, pridobivajo iz natrijevega nitrata in kalijevega klorida. Pojavlja se v obliki brezbarvnih kristalov, steklaste mase ali kot beli kristalni prah. V vodi je topen in v nečistem stanju je higroskopičen. Njegova uporabnost je podobna uporabi natrijevega nitrata. Uporablja se tudi za pripravo smodnika, kemičnih vžigalnikov, raket, vžigalic in kot topilo v metalurgiji. (2) Bizmutovi nitrati: (a) Nevtralni bizmutov nitart (Bi(NO3)3.5H2O) pridobivajo z učinkkovanjem dušikove kisline na bizmut. Je v obliki velikih brezbarvnih kristalov in se uporablja za pridobivanje bizmutovih soli, pa tudi nekaterih vrst lakov. (b) Bazični bizmutov nitrat (BiNO3(OH)2) se pridobiva iz nevtralnega bizmutovega nitrata. Je bisernobel prah, v vodi netopen. Uporablja se v medicini (za zdravljenje trebušnih bolezni), v keramiki (mavrične barve, v kozmetiki, v proizvodnji fulminatnih vžigalnikov itd. (3) Magnezijev nitrat (Mg(NO3)2.6H2O) so brezbarvni kristali, ki so v vodi topni. Uporablja se v pirotehniki, v proizvodnji ognjevarnih proizvodov (z magnezijevim oksidom), mrežic za plinske svetilke itd. (4) Kalcijev nitrat (Ca(NO3)2) pridobivajo z obdelavo drobljenega apnenca z dušikovo kislino. Je bela tekoča masa, topna v vodi, alkoholu in acetonu. Uporablja se v pirotehniki, v proizvodnji eksploziva, vžigalic, gnojil itd. (5) Ferinitrat (Fe(NO3)3.6 ali 9H2O) - modri kristali, uporablja se kot sredstvo za jedkanje (fiksir) v barvarstvu in pri tiskanju (sam ali z acetatom). Čista vodna raztopina ferinitrata se uporablja v medicini. (6) Kobaltov nitrat (Co(NO3)2.6H2O) - škrlatni, rdečkasti ali rjavi kristali, ki se v vodi tope in so nestabilni. Uporablja se za pridobivanje modrega in rumenega kobalta ter nevidnih črnil, za dekoriranje keramike, za elektrolitsko dobljene kobaltove prevleke itd. (7) Nikljev nitrat (Ni(NO3)2.6H2O) se pojavlja v obliki zelenih kristalov, ki so topni v vodi in nestabilni. Uporablja se v keramični industriji kot rjavi pigment, v barvarstvu kot sredstvo za jedkanje (fiksir), v elektro litskem niklanju, za pridobivanje nikljevega oksida in za pripravo čistega nikllja-katalizatorja. (8) Bakrov nitrat (Cu(NO3)2). Baker, raztopljen v dušikovi kislini, daje s kristalizacijo bakrov nitrat (s 3 ali z 6H2O, odvisno od temperature).Je v obliki modrih ali zelenih kristalov, ki so v vodi topni, so higroskopični in strupeni. Uporablja se v pirotehniki, v industriji barvil, v tiskanju in barvanju tekstila, kot sredstvo za jedkanje ali fiksir, v pridobivanju bakrovega oksida in fotografskega papirja, v galvanizaciji, za patiniranje materialov itd. (9) Stroncijev nitrat (Sr(NO3)2) - z delovanjem stroncijevega oksida ali sulfida na dušikovo kislino dobimo brezvodno sol pri segrevanju, hidratantno sol (s 4H2O) pa pri hladnem postopku. Je brezbarven kristalni prah, neobstojen, topen v vodi in ki se na toploti razgraja. Uporablja se v pirotehniki za rdečo svetlobo in pri izdelavi vžigalic. (10) Kadmijev nitrat (Cd(NO3)2.4H2O) se pridobiva iz oksida. Je v obliki brezbarvnih iglic, ki so v vodi topne in neobstojne. Uporablja se kot barvilo v keramiki in v proizvodnji stekla. (11) Barijev nitrat (Ba(NO3)2) se dobiva iz naravnega karbonata (viterita) (tar. št. 25.11). Je v obliki brezbarvnih ali belih kristalov ali kris talnega prahu, ki je v vodi topen in strupen. Uporabljajo ga v pirotehniki za zeleno svetlobo, v proizvodnji eksploziva, optičnega stekla, keramičnih glazur, barijevih soli in nitratov itd. (12) Svinčev nitrat (Pb(NO3)2) pridobivajo kot vzporedni proizvod pri pridobivanju svinčevega dioksida z delovanjem dušikove kisline na rdeči svinec. Je v obliki brezbarvnih kristalov, v vodi topnih in strupenih. Uporablja se v pirotehniki (rumena barva), v proizvodnji eksploziva in vžigalic, nekaterih barvil, nadalje pri strojenju, v fotografiji in v litografiji, za pridobivanje svinčevih soli in kot oksidacijsko sredstvo v organskih sintezah. (13) Nitrati živega srebra - pridobivajo se z delovanjem dušikove kisline na živo srebro: (a) živosrebrov (I) nitrat (HgNO3.H2O) je strupen v obliki brezbarvnih kristalov. Uporablja se za pozlačevanje, v medicini, za poprejšnjo pripravo klobučevine (klobučarska Aqua fortis), za pridobivanje živosrebrnega acetata itd. (b) živosrebrov (II) nitrat (Hg(NO3)2). Hidrirana sol (ponavadi z 2H2O) je v obliki brezbarvnih kristalov ali belih ali rumenkastih ploščic. Je neobstojna in toksična. Uporablja se, v medicini (zdravilo proti sifilisu), kot antiseptik. Uporablja se tudi kot pospeševalec nitriranja in kot katalizator v organskih sintezah, v proizvodnji živosrebrnega fulminata in živosrebrnega oksida itd. (c) Bazični nitrati živega srebra - se nahajajo v obliki rumenega prahu, ki se uporablja v medicini. Neodvisno od poprej naštetih izključitev se v to tar. številko ne uvrščajo naslednji proizvodi: (a) acetonitrati (29. poglavje) (npr. železov acetonitrat, ki se uporablja kot sredstvo za jedkanje (fiksir), (b) čiste ali nečiste dvojne soli amonijevega sulfata in amonijevega nitrata (tar. št. 31.02 ali 31.05) in (c) eksplozivi, ki sestoje iz zmesi kovinskih nitratov (tar. št. 36.02). 28.35 - FOSFINATI (HIPOFOSFITI), FOSFONATI (FOSFITI), FOSFATI IN POLIFOSFATI 2835.10 - Fosfinati (hipofosfiti) in fosfonati (fosfiti) - Fosfati: 2835.21 - - triamonijevi 2835.22 - - mononatrija in dinatrija 2835.23 - - trinatrija 2835.24 - - kalija 2835.25 - - kalcijev hidrogenoortofosfat (dikalcijev fosfat) 2835.26 - - drugi kalcijevi fosfati 2835.29 - - drugi - Polifosfati: 2835.31 - - natrijev trifosfat (natrijev tripolifosfat) 2835.39 - - drugi (A) FOSFINATI (HIPOFOSFITI) Skladno z izključitvami, naštetimi v uvodnem delu k temu pododdelku, vključuje ta tar. številka fosfinate (hipofosfite) - kovinske soli hipofosforne kisline (H3PO2) (tar. št. 28.11). Te soli so v vodi topne, s segrevanjem razpadajo sproščajoč vodikov fosfid, ki se spontano vžge. Alkalni fosfinati (hipofosfiti) so redukcijska sredstva. Najpomembnejši so naslednji: (I) Natrijev fosfinat (hipofosfit) (NaPH2O2) - v obliki belih tablet ali kristalnega prahu, higroskopičen, (II) Kalcijev fosfinat (hipofosfit) (Ca(PH2O2)2) . Brezbarvni kristali ali bel prah, ki se dobi z delovanjem belega fosforja na apneno mleko. Oba našteta proizvoda se uporabljata v medicini kot tonika in okrepčili. (III) Amonijevi, železovi in svinčeni fosfinati (hipofosfiti). (B) FOSFONATI (FOSFITI) Skladno z izključitvami, naštetimi v uvodu k temu pododdelku, vključuje ta tar. številka fosfonate (fosfite) - nevtralne ali kisle kovinske soli fosforjeve skupine (H3PO3) (tar. št. 2811). Najpomembnejši fosfonati (fosfiti) so amonijev, natrijev, kalijev in kalcijev, vsi topni v vodi in vsi delujoči kot oksidacijska sredstva. (C) FOSFATI IN POLIFOSFATI Skladno z izključitvami, naštetimi v uvodnem delu k temu pododdelku, ta tar. številka vključuje kovinske fosfate in polifosfate, izvedene iz kislin iz tar. št. 28.09. To so: (I) Fosfati - kovinske soli fosforne kisline (H3PO4), ki so najpomembnejši med njimi in jih pogosto imenujejo kar &quot;fosfati&quot;(brez natančnejših označb). Soli, tvorjene z reakcijo fosforne kisline z enovalentnimi kovinami so lahko eno, dvo ali tribazne (to pomeni, da lahko vsebujejo en, dva ali tri atome kovine). Tako npr. obstajajo trije natrijevi fosfati: mononatrijev (NaH2PO4), dinatrijev (Na2HPO4) in trinatrijev fosfat (Na3PO4). (II) Pirofosfati (difosfati) . Kovinske soli pirofosforne kisline (H4P2O7) (III) Metafosfati - kovinske soli metafosforne kisline (HPO3)n (IV) Drugi polifosfati - kovinske soli polifosfornih kislin, ki imajo visoko stopnjo polimerizacije. Najpomembnejši fosfati so naslednji: (1) Amonijevi fosfati in polifosfati: (a) Triamonijev ortofosfat ((NH4)3PO4), ki je stabilen le v vodni raztopini. (b) Amonijevi polifosfati, katerih je kar nekaj vrst in katerih stopnja polimerizacije je od nekaj enot do nekaj tisoč. Pojavljajo se v obliki prahov, topnih ali netopnih v vodi, katere uporabljajo v proizvodnji gnojil, ognjevarnih aditivov za lake in prav takih pripravkov. V tej tar. številki ostanejo uvrščeni tudi, če njihova stopnja polimerizacije ni določena. Iz te tar. številke sta izključena amonijev dihidrogenoortofosfat (monoamonijev fosfat) in diamonijev hidrogenoortofosfat (diamonijev fosfat), neglede ali sta čista ali ne, pa tudi njune zmesi (tar. št. 31.05). (2) Natrijevi fosfati in polifosfati: (a) Natrijev dihidrogenoortofosfat (monobazni fosfat) (NaH2PO4) je v obliki brezbarvnih kristalov, ki pod vplivom toplote izgubijo vodo (fosfat v prahu), preidejo v pirofosfat in na koncu v metafosfat. Uporablja se v medicini, v industriji umetnih in sintetičnih vlaken, kot kagulacijsko sredstvo beljakovinskih snovi, v galvanizaciji itd. (b) Dinatrijev hidrogenoortofosfat (dvobazni fosfat) (Na2HPO4) je bel, brezvodni ali z 2,7 do 12H2O kristalizirani prah. V vodi je topen in se uporablja kot apretura za svilo (s kositrovim kloridom), za pridobivanje ognjevarnih tkanin, lesa in papirja, kot sredstvo za jedkanje, pri strojenju s kromom, v proizvodnji optičnih stekel, za porcelanske glazure, nadalje v proizvodnji pecilnega praška, barvil in topil za spajkanje, v galvanizaciji, medicini itd. (c) Trinatrijev ortofosfat (tribazni fosfat) (Na3PO4.12H2O) je v obliki brezbarvnih kristalov, ki so v vodi topni in ki ob segrevanju oddajo del svoje kristalne vode. Uporablja se kot talilo kovinskih oksidov, v fotografiji, v proizvodnji detergentov, za mehčanje industrijske vode, za odstranjevanje vodnega kamna, za bistrenje sladkorja in alkohola, v medicini in pri strojenju. (d) Natrijevi pirofosfati (natrijevi difosfati) - tetranatrijev pirofosfat (nevtralni fosfat, Na4P2O7). Je nehigroskkopičen bel prah, v vodi topen in ki se uporablja v pralnicah, v zmeseh, ki preprečujejo strjevanje (koagulacijo) krvi, v proizvodnji detergentov, proizvodov za hlajenje in dezinfekcijskih sredstev, v sirarstvu itd. Dinatrijev dihidrogenpirofosfat (kisli difosfat) (Na2H2P2O7) ima enak videz kot natrijev pirofosfat in se uporablja kot topilo pri emajliranju, za sedimentiranje mlečnega kazeina in za proizvodnjo pecilnega praška, sladnega mleka v prahu itd. (e) Natrijev trifosfat (Na5P3O10) (pentanatrijev trifostaf, zna tudi kot natrijev tripolifosfat). Je bel kristalni prah in se uporablja kot vodni mehčalec, emulzifikator in za konzerviranje živil. (f) Natrijevi metafosfati (osnovna formula: (NaPO3)n. Metafosfata, ki izpolnjujeta oz. ustrezata temu opisu, sta natrijev ciklotetrafosfat in natrijev ciklotrifosfat. (g) Natrijevi polifosfati imajo visoko polimerizacijsko stopnjo. Nekatere med njimi nepravilno imenujejo natrijevi metafosfati. Obstaja nekaj linearnih natrijevih polifosfatov z visoko polimerizacijsko stopnjo od nekaj ducatov do nekaj tisoč enot. Ponavadi se pojavljajo tudi kot polimeri z nedoločeno polimerizacijsko stopnjo in tudi v tem primeru ostanejo uvrščeni v to tar. številko. Natrijevi polifosfati vključujejo: Proizvod, katerega nepravilno imenujejo natrijev heksametafosfat (polimerna zmes s formulo ((NaPO3)n), znana tudi kot Grahamova sol). Je steklasta snov ali bel prah, ki je v vodi topen. V vodni raztopini ta sol pasivizira kalcij in magnezij, ki se nahajata v vodi iz zaradi tega služi kot vodni mehčalec. Uporablja se tudi v proizvodnji detergentov in kazeinskih lepil, za emulgiranjem eteričnih olj, v sirarstvu itd. (3) Kalijevi fosfati - med njimi je najbolj razširjen kalijev dihidrogenoortofosfat (KH2PO4) (monokalijev fosfat), katerega pridobivajo z obdelavo fosfatne krede z ortofosforno kislino in s kalijevim sulfatom. Je v obliki brezbarvnih kristalov, ki so v vodi topni. Uporablja se v proizvodnji prehrambenega kvasa in kot gnojilo. (4) Kalcijevi fosfati: (a) Kalcijev hidrogenoortofosfat (&quot;dikalcijev fosfat&quot;) (CaHPO4.2H2O) dobivajo z delovanje kisane raztopine kalcijevega klorida na kisli dinatrijev hidrogenoortofosfat. Je bel prah, netopen v vodi. Uporablja se kot gnojilo, kot mineralni dodatek k živinski krmi, v proizvodnji zdravil, stekla itd. Kalcijev hidrogenoortofosfat, ki v suhem stanju po teži vsebuje več kot 0,2% fluora, preračunano na suhi brezvodni proizvod, je izključen iz te tar. številke (tar. št. 31.03 ali 31.05). (b) Kalcijev tetrahidrogendi(ortofostfat) (monokalcijev fosfat) ((CaH4(PO4)2.H2O ali 2H2O) pridobivajo z obdelavo kosti z žveplovo ali klorovodikovo kislino. Pojavlja se v obliki gostih raztopin. Pod vplivom toplote odda kristalno vodo. Je edini kalcijev fosfat, ki je v vodi topen. Uporablja se pri izdelavi pecilnega praška, kot zdravilo itd. (c) Trikalcijev di(ortofosfat) (Ca3(PO4)2). Ta tar. številka vključuje tudi sedimentni kalcijev fosfat (navadni kalcijev fosfat). Dobivajo ga z delovanjem trikalcijevega fosfata, ki se nahaja v kosteh, najprej na klorovodikovo kislino, nato pa še na natrijev hidroksid, ali pa ga dobivajo s sedimentiranjem raztopine trinatrijevega fosfata s pomočjo kalcijevega klorida in v prisotnosti amonijaka. Je bel amorfen bel prah brez vonja in v vodi netopen. Uporablja se kot sredstvo za jedkanje (fiksir) v barvarstvu, za bistrenje sirupov, za dekapiranje kovin, v proizvodnji stekla in keramike, v proizvodnji fosforja in zdravil (npr. laktofosfati, glicerofosfati) itd. Surovi naravni fosfat iz tar. št. 25.10 je iz te tar. številke izključen. (5) Aluminijevi fosfati. Sintetični ostofosfat (AlPO4) pridobivajo iz trinatrinevega ortofosfata in aluminijevega sulfata. Nahaja se v obliki belega, sivkastega ali rumenkastega prahu. Uporablja se kot talilo v keramiki, za apretiranje svile (s kositrovim oksidom) in v proizvodnji zobarskega cementa. Naravni fosfat (vavelit) je iz te tar. številke izključen (tar. št. 25.30). (6) Manganov fosfat (Mn3(PO4)2.7H2O) pridobivajo iz manganovega klorida in fosforne kisline. Je škrlaten prah, ki (sam ali v zmesi z drugimi proizvodi) tvori nuernberško vijolično barvo, ki se uporablja v slikarstvu in v emajliranju. Z amonijevim fosfatom tvori burgundsko vijolično barvo. (7) Kobaltovi fosfati - trikobaltov diortofosfat (Co3(PO4)2.2H2O ali 8H2O) pridobivajo iz natrijevega ortofosfata in kobaltovega acetata. Je amorfen prah roza barve, v vodi ni topen. Pri segrevanju z aluminijevim oksidom daje Tenardovo modro barvo, ki se uporablja za emajliranje. Z aluminijevim fosfatom se uporablja za proizvodnjo kobaltove škrlatine. (8) Drugi fosfati vključujejo barijeve fosfate (sredstva za matiranje), kromove (keramične barve), cinkove (keramične barve, zobarski cement, sredstva za nadzor nad fermentiranjem, v medicini), železovi (v medicini) in bakrovi (keramične barve). Ta tar. številka izključuje nekatere fosfate, na primer: (a) naravne kalcijeve fosfate, apatit in naravne kalcij- aluminijeve fosfate (tar. št. 25.10), (b) druge naravne mineralne fosfate iz 25. in 26. poglavja, (c) monoamonijeve in diamonijeve ortofosfate (čiste ali nečiste) (tar. št. 31.05) in (d) drage in poldrage kamne (tar. št. 71.03 in 71.05). 28.36 - KARBONATI; PEROKSIKARBONATI (PERKARBONATI); KOMERCIALNI AMONIJEV KARBONAT, KI VSEBUJE AMONIJEV KARBAMAT 2836.10 - Komercialni amonijev karbonat in drugi amonijevi karbonati 2836.20 - Dinatrijev karbonat 2836.30 - Natrijev hidrogenkarbonat (natrijev bikarbonat) 2836.40 - Kalijevi karbonati 2836.50 - Kalcijev karbonat 2836.60 - Barijev karbonat 2836.70 - Svinčev karbonat - Drugo: 2836.91 - - litijevi karbonati 2836.92 - - stroncijev karbonat 2836.99 - - drugi Skladno z izključitvami, naštetimi v uvodnem delu k temu pododdelku, vključuje ta tar. številka: (I) Karbonate (nevtralne karbonate, kisle karbonate ali bikarbonate, bazične karbonate) - kovinske soli neizolirane ogljikove kisline (H2CO3), katere anhidrid (CO2)se uvršča v tar. št. 28.11. (II) Perkarbonate, t.j. karbonate, ki vsebujejo višek kisika, kot je npr. (Na2CO4) (monoperkarbonat) ali Na2C2O6 (diperkarbonat), ki nastanejo z delovanjem ogljikovega dioksida na kovinske perokside. (A) KARBONATI (1) Amonijevi karbonati se pridobivajo z ogrevanjem zmesi krede in amonijevega sulfata (ali klorida), ali pa s kombinacijo ogljikovega dioksida s plinastim amonijakom v prisotnosti pare. V teh procesih se tvori komercialni amonijev karbonat, ki poleg nečistot, kot so kloridi, sulfati, organske snovi vsebuje kisli amonijev karbonat in amonijev karbamat (NH2COONH4). Komercialni amonijev karbonat je v to tar. številko vključen kot bela kristalna masa ali prah in je topen v topli vodi. V vlažnem okolju se razkraja ob tvorbi kislega karbonata na površini, vendar je v takem stanju še vedno uporaben. Amonijev karbonat se uporablja pri proizvodnji dišečih soli, kot sredstvo za jedkanje (fiksir) v barvarstvu in tiskanju tekstila, kot detergent za volno, v medicini kot sredstvo za izkašljevanje, pri proizvodnji pecilnega praška, pri strojenju, v gumarski industriji, v metalurgiji kadmija, v organskih sintezah itd. (2) Natrijevi karbonati: (a) Dinatrijev karbonat (nevtralni karbonat) (Na2CO3) - napačno ga imenujejo &quot;karbonat sode&quot; ali &quot;komercialna soda&quot;. Tega karbonata ne gre šteti za natrijev hidroksid ali za kavstično sodo (tar. št. 28.15). Pridobivajo ga skoraj izključno s segrevanjem raztopine natrijevega klorida in amonijaka z ogljikovim dioksidom in z razkrajevanjem tako nastalega kislega natrijevega karbonata na toploti. Pojavlja se v obliki brezvodnega prahu, ali pa v obliki hidriranih kristalov (kristali sode, soda za pranje) z 10H2O, ki se na zraku na površini pretvarjajo v monohidrat (z 1H2O). Uporabjajo ga mnoge industrije. Uporablja se kot talilo v industriji stekla in v keramiki, v tekstilni industriji, v proizvodnji palnih sredstev, v barvarstvu, v apretiranju svile (s stanikloridom), kot sredstvo za preprečevanje vodnega kamna (glej komentar k tar. št. 38.24), pri pridobivanju natrijevega hidroksida, natrijevih soli in indiga, v metalurgiji volframa, bizmuta, antimona in vanadija, v fotografiji, za prečiščevanje industrijskih vod (postopek z natronskim apnom) in v zmesi z apnom za prečiščevanje plina iz kamenega premoga. (b) Natrijev hidrogen karbonat (kisli natrijev karbonat) (NaHCO3) (natrijev bikarbonat) se pojavlja v obliki kristalnega prahu bele ali kristalov bele barve, ki so v vodi topni - še posebno, če je voda topla. Je nagnjen k razgrajevanju v vlažnem okolju. Uporablja se v medicini (za zdravljenje žolčnih in ledvičnih kamnov), v proizvodnji tablet za prebavo in gaziranih pijač, v proizvodnji pecilnega praška, v industriji porcelana itd. Iz te tar. številke je izključen naravni natrijev karbonat (natron itd.) (tar. št. 25.30). (3) Kalijevi karbonati: (a) Dikalijev karbonat (nevtralni) (K2CO3) - včasih ga imenujejo &quot;pepelika&quot;. Ne gre ga šteti za kalijev hidroksid ali kavstično pepeliko (tar. št. 28.15). Pridobivajo ga iz rastlinskega pepela, dobljenega iz ostankov pri pranju repe ali iz volnene masti, predvsem pa iz kalijevega klorida. Je bela kristalna masa, ki je zelo neobstojna in topna v vodi. Uporablja se v proizvodnji stekla in keramike, za beljenje perila in čiščenje tekstila, za čiščenje umetniških slik, v proizvodnji kalijevih soli, cianida, pruske modre barve, kot pripravek za preprečevanje nastajanja vodnega kamna itd. (b) Kalijev hidrogenkarbonat (KHCO3) (kisli karbonat, kalijev bikarbonat)pridobivajo z delovanjem ogljikovega dioksida na nevtralni karbonat. Je v obliki belih kristalov, ki so v vodi topni in razmeroma nestabilni. Uporablja se v gasilnih aparatih, v proizvodnji pecilnega praška, v medicini in v vinarstvu (za nevtralizacijo kisline) itd. (4) Oborjeni kalcijev karbonat (CaCO3), ki je uvrščen v to tar. številko, dobivajo iz kalcijevih soli in ogljikovega dioksida. Je bel prah, netopen v vodi. Uporablja se za kot polnilo v proizvodnji zobnih past in pudrov za obraz, v medicini (za zdravljenje rahitisa) itd. Ta tar. številka izključuje naravni apnenec (25. poglavje), kredo (CaCO3, neglede na to, ali sta prana ali ne, mleta ali ne (tar. št. 25.09) in kalcijev karbonat, ki je prevlečen z vodoodbojnim slojem maščobnih kislin (npr. s stearinsko kislino) (tar. št. 38.24). (5) Oborjeni barijev karbonat (BaCO3) se pridobiva z reakcijo med natrijevim karbonatom in barijevim sulfidom. Je bel, v voti netopen prah. Uporablja se za čiščenje industrijskih vod, pri proizvodnji sredstev za uničevanje parazitov, optiščena stekla, čistega BaO, kot pigment, v proizvodnji emajlov, v gumarski in papirniški industriji, v proizvodnji mil in sladkorja ter v pirotehniki (za zeleno svetlobo). Iz te tar. številke je izključen naravni kalcijev karbonat (viterit) (tar. št. 25.11). (6) Svinčevi karbonati - umetni svinčevi karbonati, katere ta tar. številka vključuje, so naslednji: (a) Nevtralni karbonat (PbCO3) - bel prah, kristalen ali amorfen in netopen v vodi. Uporablja se v keramiki in v proizvodnji pigmentov, kitov in indiga. (b) Bazični karbonati tipa 2PbCO3.Pb(OH)2 - so v prahu, pogačah, luskinah ali kot paste, znani pod imenom &quot;svinčevo belilo&quot;. Svinčevo belilo pridobivajo iz svinčevega acetata, ki nastaja z delovanjem ocetne kisline na svinčeve plošče ali na svinčevo steno. Je sušilni pigment in se uporablja v proizvodnji oljnih barv, topil, posebnih vrst kitov (npr. za spajanje parnih cevi) in oranžnega svinca. Svinčevo belilo (samo, ali v zmeseh z barijevim sulfatom, cinkovim oksidom, sadro ali s kaolinom) tvori Kremsovo belo barvo, beneško belo, hamburško belo barvo itd. Iz te tar. številke je izključen naravni svinčev karbonat (ceruzit) (tar. št. 26.07). (7) Litijevi karbonati - nevtralni karbonat (Li2CO3) dobivajo z obarjanjem litijevih sulfatov z natrijevim karbonatom. Je bel kristalni prah brez vonja, na zraku ostane nespremenjen, v vodi je zmerno topen. Uporablja se v medicini (pri boleznih mehurja) in v proizvodnji zmesi za umetne mineralne vode. (8) Oborjeni stroncijev karbonat (SrCO3) je zelo fin bel prah, ki je v vodi netopen. Uporablja se v pirotehniki (za rdečo svetlobo) in v proizvodnji stekla mavričnih barv, fluoroscenčnih barv, stroncijevih oksidov in stroncijevih soli. Ta tar. številka izključuje naravni stroncijev karbonat (stroncianit) (tar. št. 25.30). (9) Bizmutov karbonat je sintetični karbonat, ki je pravzaprav bazični bizmutov karbonat ((BiO)2CO3) (bizmutilkarbonat). Je bel ali rumenkast amorfni prah, v vodi netopen. Uporablja se v medicini in v kozmetični proizvodnji. Naravni buzmutov hidrokarbonat (bizmutit) je iz te tar. št. izključen (tar.št. 26.17) (10) Oborjeni magnezijev karbonat. Sedimentni magnezijev karbonat, ki se uvršča v to tar. številko je bazični, hidrirani karbonat. Dobivajo ga z dvakratnim taljenjem natrijevega karbonata in magnezijevega sulfata. Je bel, brez vonja in takorekoč netopen v vodi. Lahki karbonat je farmacevtski beli magnezij - laksativ, ki se dobavlja pogosto v kockah. Težki karbonat je bel prah v zrnih. Magnezijev karbonat se uporablja kot polnilo za papir in gumo, v kozmetiki in kot toplotni izolacijski material. Ta tar. številka izključuje naravni magnezijev karbonat (magnezit) (tar. št. 25.19). (11) Manganov karbonat - sintetični manganov karbonat (MnCO3) je lahko brezvoden ali hidriran (z 1H2O) in je fin prah rumene, roza ali rjavkaste barve, v vodi netopen. Uporablja se kot pigment v barvah, kavčuki ali v keramiki, pa tudi v medicini. Iz te tar. številke je izključen naravni manganov karbonat (rodokrozit ali dialogit) (tar. št. 26.02). (12) Železov karbonat (FeCO3) - sintetični železov karbonat, je lahko brezvoden ali hidrirat z eno vodo. Pridobivajo ga z dvakratno razgradnjo železovega sulfata in natrijevega karbonata. Je v obliki sivkastih kristalov, ki se v vodi ne topijo, na zraku hitro oksidirajo - še posebej, če so vlažni. Uporablja se pri pridobivanju železovih soli in v proizvodnji zdravil. Naravni železov karbonat (siderit ali kalibit) je iz te tar. št. izključen (tar.št. 26.01) (13) Kobaltov karbonat (CoCO3) je lahko brezvoden ali hidriran (s 6H2O), je kristalni prah roza, rdeče ali zelenkaste barve, ki v vodi ni topen. Uporablja se kot pigment v emajlih in pri pridobivanju koaltovih oksidov in soli. (14) Nikljev karbonat - običajni sintetični karbonat (NiCO3) je svetlozelen prah, ki se v vodi ne topi. Uporabljajo ga kot pigment v keramiki in v proizvodnji nikljevih oksidov. Hidrirani bazični karbonat v zelenkastih kristalih se uporablja v keramiki, v steklarstvu, galvanizaciji itd. Naravni bazični nikljev karbonat (zaratit) je iz te tar. št. izključen (tar.št. 26.03) (15) Bakrov karbonat - sintetični karbonati so znani tudi pod imenoma umetni malahit ali umetni nebesnomodri baker in so v obliki zelenkastomodrega prahu, so strupeni in netopni v vodi. Sestoje iz nevtralnega karbonata (CuCO3) ali iz bazičnih karbonatov raznih vrst. Pridobivajo jih iz natrijevega karbonata in bakrovega sulfata. Uporabljajo se kot čisti ali zmešani pigmenti (modri ali zeleni bakrov karbonat), nadalje kot insekticidi in fungicidi, v medicini (sredstva za zoženje krvnih žil in protistrupi ob zastrupitvah s fosforjem), v galvanizaciji, pirotehniki itd. Iz te tar. številke je izključen hidriran ali nehidriran naravni bakrov karbonat (malahit, azurit) (tar. št. 26.03). (16) Oborjeni cinkov karbonat (ZnCO3), ki je vključen v to tar. številko, pridobivajo z dvakratno razgradnjo natrijevega karbonata in cinkovega sulfata. Je bel kristalni prah, ki je takorekoč netopen v vodi. Uporablja se kot pigment v barvah, gumi, keramiki in kozmetiki. Iz te tar. številke je izključen naravni cinkov karbonat (smitsonit) (tar. št. 26.08). (B) PEROKSIKARBONATI (PERKARBONATI) (1) Natrijevi perkarbonati se dobijo z delovanjem natrijevega peroksida (hidriranega ali ne) na tekoči ogljikov dioksid. Natrijevi karbonati so v obliki belega prahu, ki ob raztapljanju v vodi tvori kisik in nevtralni natrijev karbonat. Uporablja se za beljenje, v proizvodnji gospodinjskih detergentov in v fotografiji. (2) Kalijevi perkarbonati se pridobivajo z elektrolizo nasičene raztopine nevtralnega kalijevega karbonata pri -10stopinj C ali - 15 stopinj C. Je v obliki zelo higroskopičnih belih kristalov, katerih barva v vlažnem okolju prehaja v modro. Je topen v vodi in močno oksidacijsko sredstvo, katerega včasih uporabljajo za beljenje. (3) Drugi perkarbonati - med njimi velja omeniti npr. amonijev in barijev perkarbonat. 28.37 - CIANIDI, OKSICIANIDI IN KOMPLEKSNI CIANIDI - Cianidi in oksicianidi: 2837.11 - - natrijev 2837.19 - - drugi 2837.20 - Kompleksni cianidi Skladno z izključitvami, naštetimi v uvodnem delu k temu pododdelku, vključuje ta tar. številka cianide, oksicianide in kompkleksne cianide. (A) CIANIDI Cianidi so kovinske soli cianovodikove kisline (HCN) (tar. št. 28.11. So zelo strupeni (krvni strup). (1) Natrijev cianid (NaCN) pridobivajo z delovanjem koksa ali ogljikovodikovih plinov in dušika iz zraka na natrijev karbonat, pa tudi z reakcijo kalcijevega cianamida (glej tar. št. 31.02) z lesnim ogljem ali z vzajemnim delovanjem oglja v prahu, natrija in plinastega amonijaka. Je v obliki belega prahu, plošč ali paste, je kristalast, higroskopičen in v vodi zelo topen, vonj ima po grenkem mandlju. Če ga segrejemo do tališča, absorbira kisik. Lahko tudi tvori hidrate in se transportira v zapečatenih sodih. Uporablja se v metalurgiji zlata in srebra, za pozlačevanje in posrebrevanje, v fotografiji, v litografiji, kot insekticid, paraziticid itd. Uporablja se tudi za pridobivanje cianovodikove kisline, drugih cianidov in indiga, nadalje v flotacijskih procesih (še posebno za odvajanje svinčevega sulfida iz cinkovega sulfida in pirita iz halkopirita) itd. (2) Kalijev cianid (KCN) pridobivajo na podobne načine, ima podobne lastnosti in služi za iste namene kot natrijev cianid. (3) Kalcijev cianid (Ca(CN)2) je bel ali sivkast prah, kar je odvisno od stopnje čistote. v vodi je topen in se uporablja za uničevanje insektov, gljivic in škodljivcev. (4) Nikljev cianid (Ni(CN)2) so hidrirane zelenkaste ploščice ali amorfen, rumen prah. Uporablja se v metalurgiji in v galvanizaciji. (5) Bakrovi cianidi: (a) Bakrov (I) cianid (CuCN) je bel ali sivkast prah, netopen v vodi. Uporablja se za iste namene kot kupricianid, poleg tega pa tudi v medicini. (b) Bakrov (II) cianid (Cu(CN)2) je amorfni prah, netopen v vodi. Je lahko razgradljiv in se uporablja za pobakrovanje železa in v organskih sintezah. (6) Cinkov cianid (Zn(CN)2) je bel praj, v vodi netopen in služi pri galvanizaciji. (7) Cianidi živega srebra: (a) Živosrebrov cianid (Hg(CN)2) pridobivajo za raztapljanjem rumenega živosrebrnega oksida v vodni raztopini cianovodikove kisline. Merkuricianid je v obliki belih, neprosojnih kristalov, katerih barva na zraku prehaja v rjavo. V vodi je topen in razpada s segrevanjem in pri tem tvori cianov plin. Je antiseptik in dezinfekcijsko sredstvo, ki se uporablja predvsem v proizvodnji mil in pri pridobivanju cianovega plina. Uporablja se tudi v fotografiji. (b) Živosrebroviocianid (Hg(CN)2HgO) pridobivajo z delovanjem rumenega živosrebrnega oksida na merkuricianid. Je bel kristalni prah, topen v vodi, še posebno v vroči. Je antiseptik, bolj nadražljiv od merkuricianida. Uporablja se v oftamologiji, proti šenu, kožnim boleznim in sifilisu ter za sterilizacijo kirurških instrumentov. Ta tar. številka izključuje nekovinske cianide, kot je npr. bromov cianid (tar. št. 28.51). (B) HEKSACIANOFERATI (II) (FEROCIANIDI) Heksacianoferati (II) (ferocianidi) so kovinske soli vodikovih heksaciano-feratov (II) (H4Fe(CN)6) (tar. št. 28.11). Pridobivajo se z delovanjem kalcijevega hidroksida ali ferohidroksida na cianide. Pri segrevanju se razkrajajo. Najpomembnejši so: (1) Tetraamonijev heksacianoferat ((NH4)4Fe(CN)6) - v vodi topni kristali, uporablja se za &quot;črno nikljanje&quot; in kot katalizator v amonijakovih sintezah. (2) Tetranatrijev heksacianoferat (Na4Fe(CN)6.10H2O) - rumeni kristali, ki ostanejo na zraku nespremenjeni, topni v vodi, posebno v vroči. Uporablja se za pridobivanje cianovodika in pruskega modrila, tioindiga itd., za cementacijo jekla, v fotografiji, v barvarstvu (kot sredstvo za jedkanje in kot modra barva), pri tiskanju (kot oksidacijsko sredstvo pri tiskanju s črnim anilinom) in kot fungicid. (3) Tetrakalijev heksacianoferat (K4Fe(CN)6.3H2O) - rumeni kristali, ki se na površju spreminjajo v prah, topni v dovi, posebno v topli. Uporabljajo se za iste namene kot tetranatrijev heksacianoferat. (4) Dibakrov heksacianoferat (Cu2Fe(CN)6.xH2O) - škrlatno rjav prah, netopen v vodi. Uporablja se za pridobivanje florentinske in Van Dyckove rjave slikarske barve. (5) Dvojni heksacianoferati (npr. dilitijev dikalijev heksacianoferat - Li2K2(Fe(CN)6).3H2O. Ta tar. številka izključuje prusko modrilo (berlinsko modrilo) in druge pigmente na osnovi heksacianoferatov (tar. št. 32.06). (C) HEKSACIANOFERATI (III) (FERICIANIDI) Heksacianoferati (III) (fericianidi) so soli fericianovodikove kisline (III) (H3Fe(CN)6) (tar. št. 28.11). Najpomembnejša sta: (1) Trinatrijev heksacianoferat (Na3Fe(CN)6.H2O), katerega pridobivajo z delovanjem klora na heksacianoferate (II). Njegovi kristali so barve granata, nestabilni, topni v vodi in toksični. V vodni raztopini je zelenkast in se na svetlobi razkraja. Uporablja se v barvarstvu in v tiskarstvu, v fotografiji, za cementacijo jekla, v galvanizaciji in kot oksidacijsko sredstvo v organskih sintezah. (2) Trikalijev heksacianoferat (K3Fe(CN)6), katerega videz je podoben trinatrijevim heksacianoferatom, vendar je stabilnejši. Uporablja se za iste namene. (D) DRUGE SPOJINE Mednje sodijo nitroferocianidi, nitrofericianidi, cianokadmati, cianokromati, cianomanganati, cianokobalti, cianoniklati, cianokuprati itd. anorganskih baz. Ta skupina vključuje: (1) Kalcijev cianomerkurat - brezbarvni kristali, v vodi topni in toksični. Uporablja se za posrebrovanje ogledal. (2) Natrijev nitroprusid (natrijev pentaciano-nitrosil- ferat(III) (Na2Fe(CN)5NO.2H2O), ki se uporablja v analitični kemiji. 28.38 - FULMINATI, CIANATI IN TIOCIANATI Skladno z izključitvami, naštetimi v uvodnem delu k temu pododdelku, vključuje ta tar. številka fulminate, cianate, izocianate in tiocianate - kovinske soli neizolirane cianove kisline (HO-C=-N), izocianove kisline (HN=C=O) ali fulminske kisline (HO-N=C) - drugi izomer cianove ali tiocianove kisline (HS-C=-N). (A) FULMINATI Fulminati so spojine bolj ali manj znane sestave, so zelo nestabilne, eksplodirajo ob neznatnem udarcu ali ogrevanju (npr. zaradi iskre). So sestavine inicialnih eksplozivov in se uporabljajo pri proizvodnji fulminatnih kapsul in detonatorjev. Edini komercialno pomemben fulminat je fulminat živega srebra (najbrž Hg(ONC)2). Prodobivajo ga z delovanjem alkohola in merkurinitratove raztopine v dušikovi kislini v prisotnosti kuproklorida kot katalizatorja. Je v obliki belih ali rumenkastih kristalnih iglic, topen v vreli vodi in strupen. Ob eksploziji sprošča rdečo paro. Transportira se v nekovinskih kontejnerjih, napolnjenih z vodo. (B) CIANATI Amonijevi, natrijevi in kalijevi cianati se uporabljajo pri proizvodnji raznih spojin. Obstajajo tudi cianati zemeljskoalkalnih kovin. (C) TIOCIANATI Tiocianati (sulfo cianidi) so kovinske soli neizolirane tiocianove kisline (HS-C=-N), med katerimi so vajvažnejši: (1) Amonijev tiocianat (amonijev rodanid)(NH4SCN), katerega pridobivajo s segrevanjem amonijaka in ogljikovega disulfida. Je v obliki brezbarvnih kristalov, ki so nestabilni in zelo topni v vodi. Kristali pod vplivom svetlobe prehajajo v žrdečo barvo in se na toplem razkrajajo. Uporablja se v galvanizaciji, v fotografiji, v barvanju in tisku (še posebno za ohranjanje apretiranih svilenih tkanin), za pripravo hladilnih zmesi, cianida in ferocianida, tioureje, gvanidina, umetnih smol, lepil, sredstev za uničevanje plevela itd. (2) Natrijev tiocianat (natrijev rodanid)(NaSCN) dobivajo s segrevanjem natrijevega cianida in žvepla. Navidez je enak amonijevemu tiocianatu, ali pa je v obliki prahu. Je strupen in se uporablja v fotografiji, v barvanju in tiskanju (sredstvo za jedkanje), v medicini, kot laboratorijski reagent, v galvanizaciji, za pripravo umetnih olj iz grašice, v gumarski industriji itd. (3) Kalijev tiocianat (kalijev rodanid)(KCSN) se pridobiva na podoben način in ima enake lastnosti kot natrijev tiocianat. Uporablja se v tekstilni industriji, v fotografiji, v organskih sintezah (npr. tiosečnina, umetno grašično olje, barvila), za pridobivanje tiocianatov, hladilnih zmesi, sredstev za uničevanje parazitov itd. (4) Kalcijev tiocianat (Ca(SCN)2.3H2O) pridobivajo z delovanjem kalcijevega oksida na amonijev tiocianat. Nastopa v obliki brezbarvnih kristalov, ki so nestabilni in v vodi topni. Uporablja se kot sredstvo za jedkanje (fiksir) v barvarstvu in tiskanju, kot razredčilo za celulozo, za merceriranje bombaža, v medicini namesto kalijevega jodida (proti atrerijski sklerozi), za pridobivanje ferocianidov in drugih tiocianatov ter pri proizvodnji pergamnenta. (5) Bakrove tiocianate pridobivajo iz alkalnih tiocianov, kislega natrijevega sulfita in bakrovega sulfata. Bakrovtiocianat (CuSCN) je belkast, rumenkast ali sivkast prah ali pasta, ki se v vodi n topijo. Uporablja se kot sredstvo za jedkanje (fiksir) v tiskanju tekstila, pri izdelavi olja za ladje in čolne in v organskih sintezah. Bakrovitiocianat (Cu(SNC)2)pridobivajo iz alkalnih tiocianov in merkuriklorida. Je bel kristalen prah, zmerno topen v vodi. Ta sol je strupena in se uporablja kot ojačevalec v fotografiji. (6) Živosrebrov tiocianat (Hg(SCN)2) - dobi se iz alkalnega tiocianata in živosrebrovega klorida. Je bel kristalni prah, ki se v vodi težko topi. Strupena sol se uporablja v fotografiji za intenziviranje negativov. Ta tar. številka izključuje: (a) dvojne in kompleksne cianate (tar. št. 28.42) in (b) dvojne in kompleksne tiocianate (npr. reinekati, ferokalijevi tiocianati. ferikalijev tiocianat in ferikalijev tiocianat) (tar. št. 28.42). 28.39 - SILIKATI; KOMERCIALNI SILIKATI ALKALIJSKIH KOVIN - Natrija: 2839.11 - - natrijevi metasilikati 2839.19 - - drugi 2839.20 - - kalija 2839.90 - Drugi Skladno z izključitvami, naštetimi v uvodnem delu k temu pododdelku, vključuje ta tar. številka silikate - kovinske soli raznih neizoliranih silicijevih kislin v prostem stanju in izpeljanih iz silicijevega dioksida (tar. št. 28.11). (1) Natrijevi silikati se pridobivajo s taljenjem kvarčnega peska in natrijevega karbonata ali sulfata. Njihova sestava je različna (monosilikat, metasilikat, polisilikat itd.), njihova stopnja hidratacije in njihova topnost pa variirata glede na postopek pridobivanja in stopnjo čistote. Pojavljajo se v obliki brezbarvnih kristalov ali prahu, v obliki steklaste mase (vodeno steklo) ali bolj ali manj viskoznih vodenih raztopinah. Disperzirajo rude in se uporabljajo kot regulatorji flotacijskih procesov. Uporabljajo se tudi kot polnila v proizvodnji silikatnih mil, kot veziva in adhezivi v proizvodnji lepenke in aglomeriranega premoga, nadalje kot ognjevaren material, za konzerviranje jajc, v proizvodnji lepil, odpornih proti trohnjenju, kot strjevalec v proizvodnji cementa, odpornega proti koroziji, kitov in umetnih kamnov, v proizvodnji pripravkov za pranje, za dekapiranje kovin in kot proizvod za preprečevanje nabiranja vodnega kamna (glej komentar k tar. št. 38.24). (2) Kalijevi silikati . Uporabljajo se za iste namene kot natrijevi silikati. (3) Manganovi silikati (MnSiO3) - v obliki prahu oranžne barve, ki v vodi ni topen. Uporablja se kot keramična barva in kot sušilo za barve in lake. (4) Kalcijevi oborjeni silikati - v obliki belega prahu, ki se pridobiva iz natrijevega in kalijevega silikata. Uporablja se v proizvodnji ognjevarnih zidnih polnil in zobarskega cementa. (5) Barijevi silikati - v obliki belega prahu, ki se uporablja za proizvodnjo barijevega oksida in optičnega stekla. (6) Svinčevi silikati - nastopajo kot bel prah ali kot steklasta bela masa. Uporabljajo se za keramične glazure. (7) Drugi silikati, vštevši komercialne silikate alkalnih kovin, ki poprej niso bili omenjeni - med njimi velja sedaj omeniti cezijev silikat (rumen prah, ki se uporablja v keramiki), cinkov silikat (za premazovanje fluoroscenčnih cevi) in aluminijev silikat (za proizvodnjo porcelana in ognjevarnih proizvodov. Iz te tar. številke so izključeni naravni silikati, na primer: (a) volastonit (kalcijev silikat), rodonit (manganov silikat), fenacit (ali fenakit - berilijev silikat) in titanit (titanov silikat) (tar. št. 25.30), (b) rude, kot so npr. bakrov silikat (krizokola, dioptaz) in cinkov hidrosilikat (hemimorfit) ter cirkonijev silikat (cirkon) (tar. št. 26.03, 26.08 in 26.15) in (c) drago kamenje iz 71. poglavja. 28.40 - BORATI; PEROKSIBORATI (PERBORATI) - Dinatrijev tetraborat (rafinirani boraks) 2840.11 - - brezvodni 2840.19 - - drug 2840.20 - Drugi borati 2840.30 - Peroksiborati (perborati) (A) BORATI Skladno z izključitvami, naštetimi v uvodnem delu k temu pododdelku, vključuje ta tar. številka borate - soli raznih borovih kislin, predvsem navadne ali ortoborove kisline (H3BO3) (tar. št.28.10). Borati, dobljeni s kristalizacijo ali s kemičnim postopkom so zajeti v tej tar. številki, prav tako kot tudi naravni borati, ki se pridobivajo z izhlapevanjem obširnih slanih vod iz nekaterih slanih jezer. (1) Natrijevi borati - med njimi je najpomembnejši tetraborat (dvobazni natrijev tetraborat, rafinirani boraks (Na2B4O7). Pridobivajo ga s kristalizacijo raztopine naravnih boratov ali z obdelavo naravnih kalcijevih boratov ali borove kisline z natrijevim karbonatom. Obstajajo brezvodni in hidrirani natrijevi borati s 5 ali 10H2O. Po segrevanju in kasnejšem ohlajevanju tvori steklasto maso (topljeni boraks, boraksovo steklo, boraksove kroglice). Uporablja se otrjevanje platna in papirja, za varjenje kovin (talilo za trdo pločevino, kot talilo za emajle, v proizvodnji barv za steklo, pri izdelavi posebnih stekel (optičnega stekla, stekla za električne žarnice), lepil in politur, za rafinacijo zlata, za pridobivanje boratov in antrakinonskih barv. Obstajajo tudi drugi natrijevi borati (metaborati) in kisli hipoborati,ki služijo za labotorijske namene. (2) Amonijevi borati - med njimi je najpomembnejši metaborat (NH4BO2.2H2O).Je v obliki brezbarvnih kristalov, ki se zelo dobro topijo v vodi. Na toploti se razkraja in tvori topni premaz anhidrida borove kisline, ki se uporablja v ognjevarne namene. Uporablja se tudi kot fiksir v lotionih za lase, kot komponenta v elektrolitih elektrolitskih kondenzatorjev in za papirne premaze. Je v obliki belega prahu, ki se uporablja v sredstvih za upočasnjevanje gorenja, v pripravkih proti zmrzovanju in v keramičnih izolatorjih, pa tudi kot antiseptik. (3) Oborjeni kalcijevi borati se pridobivajo z reakcijo naravnih boratov s kalcijevim kloridom. (4) Manganovi borati - med njimi je najpomembnejši tetraborat (MnB4O7), prah roza barve, zmerno topen v vodi. Uporablja se kot sušilo v barvah in lakih. (5) Nikljev borat - bledozeleni kristali, uporablja se kot katalizator. (6) Bakrov borat . Modri kristali, ki so zelo trdi in v vodi netopni. Uporablja se kot pigment (keramične barve), kot antiseptik in kot insekticid. (7) Svinčev borat - sivkast prah, netopen v vodi. Služi kot sušilo, v steklarstvu, kot pigment za porcelan in v galvanizaciji. (8) Drugi borati: kadmijev borat se uporablja kot premaz za fluoroscenčne cevi, kobaltov borat služi kot sušilo. Cinkov borat kot antiseptik in pri ognjeodpornem tekstilu, cirkonijev borat pa uporabljajo kot sredstvo za matiranje. Iz te tar. številke so izključeni: naravni natrijevi borati (kernit, tinka), ki se uporabljajo za pridobivanje boratov iz te tar. številke, in naravni kalcijevi borati (pandermit, priceit), ki se uporabljajo v pridobivanju borove kisline (oboji se uvrščajo v tar.št. 25.28). (B) PEROKSIBORATI (PERBORATI) Skladno z izključitvami, naštetimi v uvodnem delu k temu pododdelku, vključuje ta tar. številka kovinske perborate, nasičene s kisikom iz boratov, katerega z lahkoto oddajo. To so predvsem kompleksni proizvodi, katerih formula ustreza določenemu številu kislin, kot sta HBO3 in HBO4. Najpomembnejši perborati so: (1) Natrijev perborat (perboraks), katerega pridobivajo z delovanjem natrijejevega peroksida na vodno raztopino borove kisline, ali pa z delovanjem vodne raztopine natrijevega borata na vodikov peroksid. Je bel amorfni prah, ali pa kristali (z 1 ali s 4H2O). Uporablja se za beljenje perila, tekstila in slame, za konzerviranje surovih kož in v proizvodnji gospodinjskih pripravkov za pranje, detergentov in antiseptikov. (2) Magnezijev perborat - bel prah, netopen v vodi. Izkoriščajo ga v medicini in v proizvodnji zobnih past. (3) Kalijev perborat ima podobne lastnosti in uporabnost kot natrijev perborat. (4) Drugi perborati - med njimi velja navesti amonijeve perborate, aluminijeve, kalcijeve in cinkove. Vsi se pojavljajo v obliki belega prahu. Uporabljajo se v medicini in v proizvodnji zobnih past. 28.41 - OKSI IN PEROKSI SOLI KOVINSKIH KISLIN 2841.10 - Aluminati 2841.20 - Kromati ainka ali svinca 2841.30 - Natrijev dikromat 2841.40 - Kalijev dikromat 2841.50 - Drugi kromati in dikromati; peroksi kromati - Manganiti; manganati in permanganati 2841.61 - kalijev permanganat 2841.69 - drugo 2841.70 - Molibdati 2841.80 - Volframati 2841.90 - Druge Ta tar. številka vključuje soli oksikovinskih in peroksikovinakih kislin (ustrezajo kovinskim oksidom, ki tvorijo anhidride). Osnovne skupine spojin v tej tar. številki, so: (1) Aluminati - derivati aluminijevega hidoksida. (a) Natrijev aluminat - pridobivajo ga z delovanjem raztopine natrijevega hidroksida na boksit. Pojavlja se kot bel prah, ki je v vodi topen, kot vodna raztopina, ali pa kot pasta. Uporablja se za alkalno jedkanje v barvarstvu, v proizvodnji lakov, za apretiranje papirja, kot polnilo za mila, za strjevanje sadre, v proizvodnji neprozornega stekla in za prečiščevanje industrijskih vod itd. (b) Kalijev aluminat - dobivajo ga iz boksita v kalijevem hidroksidu. Je bela mikrokristalna masa, je higroskopičen in topen v vodi. Uporablja se za iste namene kot natrijev aluminat. (c) Kalcijev aluminat - pridobivajo ga z taljenjem boksita in kalcijevega hidroksida v električnih pečeh. Je bel prah, v vodi netopen in se uporablja v barvarstvu (kot fiksir), za prečiščevanje industrijskih vod (izmenjalnik ionov), v papirništvu (za apretiranje) in v industriji stekla, mil, posebnih cementov, sredstev za poliranje in drugih aluminatov. (d) Kromov aluminat - dobivajo ga s segrevanjem zmesi aluminijevega oksida, kalcijevega fluorida in amonijevega dikromata. Uporablja se kot keramična barva. (e) Kobaltov aluminat - pridobivajo ga iz natrijevega aluminata in kobaltove soli. Čist, ali pa v zmesi z aluminijevim oksidom, tvori kobaltovo modrilo (Thenardovo modrilo). Uporablja se za proizvajanje raznih modrih barv - nebeško modre (s cinkovim aluminatom), azurno in temnomodre, Saksonske in Sevre modre barve itd. (f) Cinkov aluminat - bel prah, ki se uporablja za podobne namene kot natrijev aluminat. (g) Barijev aluminat - se dobi iz boksita, barita in oglja. Je bela ali rjava masa. Uporablja se za prečiščevanje industrijskih vod in kot spojina proti vodnemu kamnu. (h) Svinčev aluminat - pridobivajo ga s segrevanjem zmesi svinčevega oksida in aluminijevega oksida. Je trdna snov, ki se zlahka ne topi. Uporabljajo ga kot beli pigment in za proizvodnjo ognjevarnih opek in oblog. Ta tar. številka izključuje naravni berilijev aluminat (krizoberil) (tar. št. 25.30, 71.03 ali 71.05 - odvisno od primera do primera). (2) Kromati. Nevtralni ali kisli kromati (dikromati), tri, tetra in perkroma ti se pridobivajo iz raznih kromovih kislin, predvsem pa iz kromove kisline (H2CrO4) in dikromove kisline (H2Cr2O7) - neizoliranih in v čistem stanju. Najpomembnejši med temi, pretežno toksičnimi solmi, so: (a) Cinkov kromat - z obdelavo cinkovih soli s kalijevim dikromatom nastane hidrirani ali bazični cinkov kromat. Je prah, netopen v vodi in je pigment, ki sam ali v zmesi daje cinkovo rumenilo. Zmešan s pruskim modrilom daje cinkovo zelenilo. (b) Svinčev kromat - nevtralni umetni svinčev kromat nastane z delovanjem svinčevega acetata na natrijev dikromat. Je rumen ali včasih oranžen prah, kar je odvisno od načina sedimentiranja. Sam ali v zmesi je pigment, ki daje kromovo rumenilo, ki se uporablja v emajlih v keramiki, v proizvodnji barv in lakov itd. (c) Natrijevi kromati - med njimi velja omeniti natrijev kromat (Na2CrO4.10H2O). Nastaja pri pridobivanju kroma z žganjem železovega kromoksida (kromita) v zmesi z ogljem in natrijevim karbonatom. Je v obliki velikih rumenih kristalov, ki so nestabilni in zelo dobro topni v vodi. Uporabljajo ga v barvarstvu (kod sredstvo za jedkanje), za strojenje, v proizvodnji mastil, pigmentov in drugih kromatov in dikromatov. Uporabljajo ga tudi v zmesi z antimonovim sulfidom za proizvodnjo prahu za fotografske bliskavice. Med natrijevimi kromati kaže navesti tudi natrijev dikromat (Na2Cr2O7.2H2O), katerega pridobivajo iz natrijevega kromata. Tvori nestabilne rdeče kristale, topne v vodi. S segrevanjem se spremeni v brezvodni in nestabilnejši dikromat (npr. topljeni ali vliti kromat), ki pogosto vsebuje majhno količino natrijevega sulfata. Uporablja se v strojenju (kromovo strojilo), v barvarstvu (kot sredstvo za jedkanje in kot oksidant), kot oksidacijsko sredstvo v organskih sintezah, v fotografiji, v tiskanju, pirotehniki, za prečiščevanje in razbarvanje masti, za pripravo dikromovih baterij in dikromovih želatin (ki se pod vplivom svetlobe pretvarjajo v proizvode, netopne v vroči vodi), nadalje v flotacijskih procesih (zmanjšuje količino rude zaradi plavanja na površju), v rafinerijah nafte in kot antiseptik. (d) Kalijevi kromati: kalijev kromat (K2CrO4) - rumeni kromat, ki ga pridobivajo iz kromita. Je strupen, v obliki rumenih kristalov, topnih v vodi. Kalijev dikromat (K2Cr2O7) - rdeči kromat, ki se prav tako pridobiva iz kromita. Je v obliki oranžnih kristalov, topnih v vodi in zelo toksičnih. Prah in pare dikromata najedajo nosno kost in hrustance, njene raztopine pa inficirajo poškodovano kožo. Kalijev kromat in kalijev dikromat se uporabljata za iste namene kot na trijev kromat in dikromat. (e) Amonijevi kromati - amonijev kromat ((NH4)2CrO4), katerega pridobivajo z nasičenjem raztopine kromovega trioksida z amonijakom. Je v obliki rumenih kristalov, ki so topni v vodi. Uporablja se v fotografiji in v barvarstvu. Amonijev dikromat ((NH4)2Cr2O7), ki se pridobiva iz železovega kromoksida (iz kromita). Je v obliki rdečih kristalov, topnih v vodi. Uporablja se v fotografiji, v barvarstvu (kot sredstvo za jedkanje), za strojenje, za prečiščevanje masti in olj, v organskih sintezah itd. (f) Kalcijev kromat (CaCrO4.2H2O) pridobivajo iz natrijevega kromata in krede. Pri segrevanju postane brezvoden in porumeni. Uporablja se za dobivanje rumenih barv, kot je npr. rumeni ultramarin (to poimenovan je se uporablja samo za kalcijev kromat). (g) Manganov kromat - nevtralni kromat (MnCrO4), katerega dobivajo iz manganovega oksida in kromovega trioksida. Je v obliki rjavkastih kristalov, topnih v vodi. Uporabljajo ga kot sredstvo za jedkanje (fiksir) v barvarstvu. (h) Železovi kromati - ferikromat (Fe2(CrO4)3), katerega pridobivajo iz raztopine feriklorida in kalijevega kromata. Je rumen prah, netopen v vodi. Bazični železov kromat, ki se sam ali v zmesi uporablja v slikarstvu pod imenom siderin rumena barva. Skupaj s pruskim modrim daje zelene barve, ki lahko nadomeščajo cinkovo zeleno barvo.Uporablja se tudi v metalurgiji. (i) Stroncijev kromat (SrCrO4) je analogen kalcijevemu kromatu. Sam ali v zmesi daje stroncijevo rumeno barvo. Uporablja se v proizvodnji slikarskih barv. (j) Barijev kromat (BaCrO4) - pridobivajo ga z obarjanjem raztopine barijevega klorida in natrijevega kromata. Je svetlorumen prah, netopen v vodi in strupen. Sam ali v zmesi daje barijevo rumeno barvo, ki se (kot podoben proizvod iz kalcijevega kromata) včasih imenuje &quot;rumeni ultamarin&quot;. Uporablja se za slikarske barve in v industriji emajla in stekla, nadalje v proizvodnji vžigalic in kot fiksir v barvarstvu. Ta tar. številka izključuje: (a) naravne svinčeve kromate (krokoizit) (tar. št. 25.30) in (b) pigmente, pripravljene s kromati (tar. št. 32.06). (3) Manganati in permanganati. Te soli ustrezajo neizolirani manganovi kislini (H2MnO4) in permanganovi kislini (HMnO4), ki obstaja samo v vodni raztopini. (a) Manganati - natrijev manganat (Na2MnO4), katerega pridobivajo s taljenjem zmesi naravnega manganovega oksida (tar. št. 26.02 - piroluzit) in natrijevega hidroksida. Je v obliki zelenih kristalov, topnih v hladni vodi in razgradljivih v vroči vodi. Uporabljajo se v metalurgiji zlata. Kalijev manganat (K2MnO4), ki j v obliki majhnih zelenkastočrnih kristalov. Uporablja se v proizvodnji pigmentov Barijev manganat (BaMnO4), katerega pridobivajo s segrevanjem manganovega oksida, zmešanega z barijevim nitratom. Je prah smaragdne barve, ki daje, zmešan z barijevim sulfatom, manganovo modrilo. Uporablja se za slikarske barve. (b) Permanganati: Natrijev permanganat (NaMnO43H2O), ki se pridobiva iz manganatov. Je v obliki rdečkastih kristalov, ki so nestabilni in v vodi topni. Uporablja se kot dezinfekcijsko sredstvo, v organskih sintezah in za beljenje volne. Kalijev permanganat (KMnO4) pridobivajo iz manganatov ali z oksidacijo zmesi manganovega monoksida in kalijevega hidroksida. Je v obliki škrlatnih kristalov kovinskega sijaja, ki so topni v vodi in obarvajo kožo. Pojavljajo se lahko tudi kot škrlatnordeča vodna raztopina ali kot tablete. Je močno oksidacijsko sredstvo in se uporablja v kemiji kot reagens, v organskih sintezah (za proizvodnjo saharina), v metalurgiji (za rafinacijo niklja), za beljenje mastnih snovi, smol, svilenega prediva in tkanin iz slame, nadalje za prečiščevannje vode, kot antiseptično sredstvo, kot barva za volno, les in dlako, za plinske maske, v medicini itd. Kalcijev permanganat (Ca(MnO4)2.5H2O) pridobivajo z elektrolizo raztopine alkalnih manganatov in kalcijevega klorida. Tvori temnordeče kristale, topne v vodi. Je oksidacijsko in dezinfekijsko sredstvo in se uporablja v barvarstvu, v organskih sintezah, za prečiščevanje vode in beljenje celuloze. (4) Molibdati. Molibdati, paramolibdati in polimolibdati (di, tri, tetramolibdati) se dobivajo iz navadne molibdenove kisline (H2MoO4) ali iz drugih molibdenovih kislin. V nekaterih potezah so podobni kromatom. Najpomembnejši med njimi so naslednji: (a) Amonijev molibdat, katerega pridobivajo v metalurgiji molibdena. Je v obliki hidriranih kristalov bledozelene ali rumene barve, ki se razkrajajo na toploti. Uporablja se kot kemični reagent, v proizvodnji pigmentov in ognjevarnih materialov, v steklarstvu itd. (b) Natrijev molibdat - v obliki hidriranih, sijajnih in v vodi topnih kristalov. Uporablja se kot kemični reagens, v proizvodnji pigmentov in v medicini. (c) Kalcijev molibdat - v obliki belega prahu, netopnega v vodi. Uporabljajo ga v metalurgiji. (d) Svinčev molibdat - umetni molibdat, koprecipitiran s svinčevim kromatom, tvori škrlatnordeče kromove pigmente. Ta tar. številka izključuje naravni svinčev molibdat (vulfenit) (tar. št. 26.13). (5) Volframati se pridobivajo iz navadne tungstenove kisline (H2WO4) in iz drugih volframovih kislin. Najpomembnejše med temi solmi so naslednje: (a) Amonijev volframat, katerega pridobivajo z raztapljanjem volframove kisline v amonijaku. Je v obliki belega, kristalnega in nhidriranega prahu, ki je v vodi topen. Uporablja se v proizvodnji ognjevarnih tkanin za proizvodnjo drugih volframatov. (b) Natrijev volframat, ki se dobi v metalurgiji volframa iz volframita (tar. št. 26.11) in natrijevega karonata. Je v obliki belih hidrira nih lističev ali kristalov bisernega sijaja, ki so v vodi topni. Uporablja se za iste namene kot amonijev volframat, poleg tega pa še kot sredstvo za jedkanje pri tiskanju tekstila, v proizvodnji lakov in katalizatorjev in v organskih sintezah. (c) Kalcijev volframat v obliki belih sijajnih luskin, netopnih v vodi. Služi v proizvodnji rentgenskih ekranov in fluoroscenčnih cevi. (d) Barijev volframat, ki se pojavlja kot bel prah in se uporablja za slikarske barve - sam ali v zmesi tvori volframovo belilo ali volframatno belilo. (e) Drugi volframati vključujejo kalijeve volframate (za izdelavo ognjevarnih tkanin), magnezijeve (za rentgenske ekrane), kromove (zeleni pigment) in svinčeve volframate (pigment). Ta tar. številka izključuje: (a) samorodni kalcijev volframat (rudo šilit) (tar. št. 26.11), (b) naravni manganov (hubernit) ali železov volframat (ferberit) (tar. št. 26.11) in (c) luminiscenčne volframate (npr. kalcijeve ali magnezijeve), ki se uvrščajo kot neoranski luminoforji (tar. št. 32.06). (6) Titanati (orto-, meta- in pertitanati, nevtralni ali kisli), katere pridobivajo iz raznih titanovih kislin in hodroksidov na osnovi (TiO2). Barijevi in svinčevi titanati so o obliki belega prahu in se uporabljajo kot pigmenti. Ta tar. številka izključuje naravni železov titanat (ilimenit) (tar. št. 26.14) in anorganske fluoronitrate (tar. št. 28.26). (7) Vanadati (orto-, meta-, piro- in hipovanadati, nevtralni in kisli) se dobivajo iz raznih vanadijevih kislin, nastalih iz vanadijevega pentoksida (V2O5) ali iz drugih vanadijevih oksidov. Te soli so: (a) Amonijev vanadat (NH4VO3), rumenkastobel kristalni prah, delno topen v hladni vodi in zelo dobro topen v vroči, ko tvori rumeno raztopino. Uporablja se kot katalizator, kot sredstvo za jedkanje (fiksir) v barvarstvu in tiskanju tekstila, kot sušilo za barve in lake, uporabljajo ga za barvanje v keramiki in v proizvodnji pisalnih mastil in tikarskih barv itd. (b) Natrijevi vanadati (orto in meta) se pojavljajo v obliki belega prahu, ki je kristalen in topen v vodi. Uporabljajo se v barvanju in tiskanju z anilinsko črno barvo. (8) Ferati in feriti, katere pridobivajo iz ferihidroksida (Fe(OH)3) oziroma iz ferohidroksida (Fe(OH)2). Kalijev ferat je črn prah, ki je v vodi to pen in tvori rdečo tekočino. Poimenovanje &quot;ferati&quot; se pogosto napačno dodeljuje navadnim zmesem oksidov železa in drugih kovinskih oksidov, ki sestavljajo keramične barve in ki se uvrščajo v tar. št. 32.07. Ta tar. številka izključuje feroferit, ki je pravzaprav magnetni železov oksid (Fe3O4) (tar. št. 26.01) in škajo (tar. št. 26.19). (9) Cinkati - spojine, ki nastanejo iz amfoternega cinkovega hidroksida (Zn(OH)2): (a) Natrijev cinkat - nastane z delovanjem natrijevega karbonata na cinkov oksid, ali pa natrijevega hidroksida na cink. Uporabljajo ga v proizvodnji cinkovega sulfida, ki se uporablja za barve. (b) Železov cinkat - uporaben za keramične barve. (c) Kobaltov cinkat - čist ali v zmeseh s kobaltovim oksidom ali drugimi solmi tvori kobaltovo zeleno ali Rhinmannovo zeleno barvo. (d) Barijev cinkat - pripravljajo ga s sedimentiranjem vodne raztopine barijevega hidroksida z amonijakovo raztopino cinkovega sulfata. Je bel prah, topen v vodi in se uporablja v proizvodnji cinkovega sulfida, ki se uporablja za barve. (10) Stanati (orto, meta) - dobivajo jih iz kositrovih kislin. Najpomembnejši med njimi so: (a) Natrijev stanat (Na2SnO3.3H2O), katerega pridobivajo s taljenjem zmesi kositra, natrijevega hidroksida, klorida in nitrata. Je v obliki trdne mase ali nepravilnih kepic, v vodi topen, bel ali obarvan, kar je odvisno od odstotka nečistot (natrijevih in železovih soli). Uporablja se kot sredstvo za jedkanje (fiksir) v barvanju in tiskanju tekstila, v steklarstvu in keramičarstvu, za ločevanje svinca od arzena, za apretiranje svile s kositrom in v organskih sintezah. (b) Aluminijev stanat, ki se dobi s segrevanjem zmesi kalijevega in aluminijevega sulfata. Je bel prah, ki se uporablja za dosego neprosojnosti v industriji emajla in keramike. (c) Kromov stanat, ki je osnovna komponenta roza barv za keramiko in slikanske barve. Uporabljajo ga tudi za apretiranje svile s kositrom. (d) Kobaltov stanat, ki daje sam ali v zmeseh pigment nebeško modre barve. Uporablja se v sredstvih za premaze. (e) Bakrov stanat . Je sam, ali pa v zmeseh, znan kot &quot;kositrno zeleno&quot;. (11) Antimonati - soli raznih kislin, ki ustrezajo antimonovemu oksidu (Sb2O3). V nekaterih potezah so podobne arzenatom. Najpomembnejše med njimi so naslednje: (a) Natrijev metaantimonat (leukonin), katerega pridobivajo iz natrijevega hidroksida in antimonovega pentoksida. Je bel kristalni prah, v vodi zmerno topen. Uporabljajo ga kot sredstvo za matiranje v industriji emajla in stekla, pa tudi v proizvodnji natrijevega tioamonata (Schlippejeva sol) (tar. št. 28.42). (b) Kalijevi antimonati - med njimi je najpomembnejši kisli kalijev antimonat, katerega pridobivajo s kalciniranjem kovine, zmešane s kalijevim nitratom. Je bel kristalni prah in se uporablja v medicini kot purgativno sredstvo in kot pigment v keramiki. (c) Svinčev antimonat, ki se dobi z raztapljanjem antimonovega pentoksida z rdečim svincem. Sam ali v zmesi s svinčevim oksikloridom daje neapeljsko rumeno barvilo (rumeni antimon) - pigment za keramične, steklarske in umetniške barve. Ta tar. številka izključuje antimonide (tar. št. 28.51). (12) Plumbati - pridobivajo jih iz amfoternega svinčevega dioksida (PbO2). Natrijev plumbat se uporablja kot barvilo. Kalcijevi plombati (rumeni), stroncijevi (kostanjeve barve) in barijevi (črni) se uporabljajo v proizvodnji vžigalic in v pirotehniki. (13) Druge soli oksikovinskih ali peroksikovinskih kislin vključujejo: (a) Tantalate in niobate, (b) Germanate, (c) Renate in perrenate, (d) Cirkonate in (e) Bizmutate. Vendar pa ta tar. številka izključuje naslednje spojine: (a) spojine plemenitih kovin, nastale iz kislin, ki vsebujejo te različne kovine v svoji anionski skupini (npr. aurati, platinati), ali pa spojine iz kovinskih kislin, katerih kationska skupina je ta kovina (npr. srebrov kromat) (tar. št. 28.43), (b) spojine radioaktivnih kemičnih elementov in izotopov (tar. št. 28.44) in (c) spojine itrija, skandija in kovin redkih zemljin (tar. št. 28.46). Kompleksne fluorove soli, kot so npr. fluorotitanati, se uvrščajo v tar. št. 28.26. 28.42 - DRUGE SOLI ANORGANSKIH KISLIN ALI PEROKSI KISLIN, RAZEN AZIDOV: 2842.10 - Dvojni ali kompleksni silikati 2842.90 - Drugo Skladno z izključitvami, naštetimi v uvodnem delu k temu pododdelku, vključuje ta tar. številka: (I) SOLI ANORGANSKIH KOVINSKIH KISLIN IN KOVINSKIH PEROKSIKISLIN, KI NISO NAVEDENE IN NE ZAJETE NA DRUGEM MESTU Primeri takih soli so naslednji: (A) Arzeniti in arzenati - kovinske soli arzenove kisline; arzeniti so soli arzenaste kisline, arzenati pa soli arzenovih kislin (tar. št. 28.11). So zelo strupene: (1) Natrijev arzenit (NaAsO2) - pridobivajo ga s taljenjem natrijevega karbonata z arzenovim oksidom. Je v obliki belih ali sivkastih ploščic in v vodi topen. Uporablja se v vinogradništvu (kot insekticid), za konzerviranje surovih kož, v medicini, v proizvodnji mil, kot antiseptik itd. (2) Kalcijev arzenit (CaHAsO3 - bel prah, netopen v vodi, ki se uporablja kot insekticid. (3) Bakrov arzenit (CuHAsO3 - se dobi iz natrijevega arzenita in bakrovega sulfata. Je zelen prah, ki se v vodi ne topi. Uporablja se kot insekticid, kot barvilo, znano pod imenom Schillovo zeleno in za pripravo nekaterih pigmentov (glej komentar k tar. št. 32.06). (4) Cinkov arzenit (Zn(AsO2)2 se uporablja kot kalcijev arzenit. (5) Svinčev arzenit (Pb(AsO2)2) - bel prah, zmerno topen v vodi. Uporablja se v vinogradništvu kot insekticid. (6) Natrijevi arzenati (orto-, meta-, piroarzenati). Med njimi je najpomembnejši kisli dinatrijev arzenat (Na2HAsO4) (s 7 ali 12H2O). Pridobivajo ga iz arzenovega oksida in natrijevega nitrata. Je v obliki brezbarvnih kristalov ali zelenkastega prahu. Uporablja se v proizvodnji zdravil (Pirsonova raztopina), antiseptikov, insekticidov in drugih arzenatov. Uporablja se tudi pri tiskanju tekstila. (7) Kalijevi arzenati so lahko mono- ali dibazni in se pridobivajo na isti način kot natrijevi arzenati. So brezbarvni kristali, ki se v vodi topijo. Uporabljajo se kot antiseptiki in insekticidi, za strojenje in za tiskanje tekstila. (8) Kalcijevi arzenati - omeniti velja trikalcijev diortoarzenat (Ca3(AsO4)2), ki pogosto vsebuje tudi druge kalcijeve arzenate kot nečistoče. Dobivajo ga z reakcijo med kalcijevim kloridom in natrijevim arzenatom. Je bel prah, v vodi netopen. Uporablja se v kmetijstvu kot insekticid. (9) Bakrovi arzenati, med njimi kupriortoarzenat (Cu3(AsO4)2), katerega pridobivajo iz natrijevega ortoarzenata in bakrovega sulfata ali klorida. Je zelen prah, netopen v vodi. Uporabljajo ga za uničevanje parazitov v vinogradništvuin za proizvodnjo antivegetativnih podmorskih barv. (10) Arzenati živega srebra, med njimi merkuriarzenat (Hg3(AsO4)2), katerega pridobivajo iz natrijevega ortoarzenata in živosrebrnega klorida. Je svetlorumen prah, v vodi netopen. Uporablja se v proizvodnji antivegetativnih podmorskih barv. (11) Svinčevi arzenati, med njimi trisvinčev diortoarzenat (Pb3(AsO4)2) in kisli ortoarzenat. V vodi stale malenkostno topna, sta v obliki belega prahu, paste ali emulzije. Uporabljata se v proizvodnji insekticidov. (12) Drugi arzenati vključujejo aluminijeve arzenate (insekticid) in kobaltove arzenate (prah roza barve, ki se uporablja v keramiki). Ta tar. številka ne vključuje: (a) naravnih nikljevih arzenatov (npr. anabergita itd.) (tar. št. 25.30), (b) arzenidov (tar. št. 28.51) in (c) acetnih arzenidov (29. poglavje). (B) Soli selenovih kislin: selenidi, seleniti, selenati. Na tem mestu so zaobseženi: (1) Kadmijev selenid - uporablja se v proizvodnji neodsevnega stekla in pigmentov. (2) Natrijev selenit - uporabljajo ga za niansiranje stekla z rdečo barvo in za ublažitev njegove zelenkastega tona. (3) Amonijevi in natrijevi selenati - se uporabljajo kot insekticidi, natrijeva sol pa tudi v medicini. (4) Kalijevi selenati - uporabni v fotografiji. Zorgit, naravni bakrov svinčev selenid, je iz te tar. številke izključen (tar. št. 25.30). (C) Soli telurjevih kislin: teluridi, teluriti in telurati. Na tem mestu so zaobseženi: (1) Bizmutov telurid - polprevodnih za termoelektrične baterije, in (2) Natrijevi in kalijevi telurati - uporabni v medicini. (II) DVOJNE IN KOMPLEKSNE SOLI Ta skupina vključuje dvojne in kompleksne soli, razen tistih, ki so vključene drugje v Nomenklaturi. Med glavnimi dvojnimi solmi, zaobseženimi v tej tar. številki, so naslednje: (A) Dvojni in kompleksni kloridi (klorove soli), na primer: (1) Amonijevi kloridi z: (a) Magnezijem - kristali, topni na zraku, uporabljajo se za spajkanje, (b) Železom (amonijev feroklorid in amonijev feriklorid) - v masi ali v higroskopičnih kristalih, uporabljajo se pri galvanizaciji in v medicini, (c) Nikljem - rumen prah ali hidrirani zeleni kristali, uporablja se za jedkanje in v galvanizaciji, (d) Bakrom (amonijev bakrov klorid) - modri ali zelenkasti kristali, topni v vodi, uporabni kot barvilo ali v pirotehniki, (e) Cinkom (amonijev cinkov klorid) - bel kristalni prah, topen v vodi, uporablja se za spajkanje (soli za spajkanje), v suhih baterijah in v galvanizaciji (elektrolitsko pocinkavanje), (f) Kositrom - posebno je znan amonijev klorostanat, v obliki belih ali kristalov roza barve v vodni raztopini. Včasih ga imenujejo (rožnata sol) in se uporablja pri barvanju in kot sredstvo za apretiranje svile, (g) Živim srebrom (amonijev merkuriklorid ali amonijev merkuroklorid)- bel kristalni prah, razmeroma topen v vroči vodi in toksičen. Uporablja se v medicini in v pirotehniki. (2) Natrijev klorid z aluminijem - bel kristalni in higroskopični prah, ki se uporablja za strojenje. (3) Kalcijev klorid z magnezijem - beli, na zraku topni kristali, uporablja se v papirniški industriji, tekstilni industriji, pri predelavi krompirjevega škroba in v industriji sredstev za premaze. (4) Klorove soli, na primer: klorobromidi, klorojodidi, klorojodati, klorofosfati, klorokromati in klorovanadati. Med njih spada tudi kalijev klorokromat (Peliglotova sol) - rdeči kristali, ki se v vodi topijo. Peliglotova sol je oksidacijsko sredstvo, ki se uporablja v organskih sintezah. Ta tar. številka izključuje piromorfit (svinčev fosfat in klorid) in vanadinit (svinčev vanadat in klorid), saj sta to naravni kovinski rudi, ki se uvrščata v tar. št. 26.07 ali 26.15, odvisno od primera do primera. (B) Dvojne in kompleksne soli, ki vsebujejo jod (jodosoli), kot so: (1) Bizmut-natrijev jodid - rdeči kristali, topni v vodi, ki se uporabljajo v medicini, (2) Kadmij-kalijev jodid - bel, na zraku topen prah, ki na zraku porume ni, uporablja pa se prav tako v medicini, (3) Baker-živosrebrni jodid - prah zaprte rdeče barve, v vodi netopen in toksičen, uporaben v termiskopiji. (C) Dvojne in kompleksne soli, ki vsebujejo žveplo (tiosoli), kot so: (1) Amonijev sulfat z: (a) Železom (amonijev ferosulfat, Morova sol) - (FeSO4.(NH4)2SO4). 6H2O), v obliki svetlozelenih kristalov, topnih v vodi. Uporabljajo se v metalurgiji in v medicini. (b) S kobaltom - (CoSO4.(NH4)2SO4.6H2O), v obliki rdečih kristalov, ki so v vodi topni in ki se uporabljajo v galvanizaciji s kobaltom in v keramiki. (c) Nikljem - (NiSO4(NH4)2SO4.6H2O), kot zeleni kristali, ki se s segrevanje razkrajajo, v vodi pa so zelo dobro topni. Uporabljajo se predvsem za elektrogalvanizacijo z nikljem. (d) Bakrom - modri kristalni prah, topen v vodi. Na zraku se njihova površina pretvarja v prah. Uporablja se kot paraziticid, v tiskanju in obdelavi tekstila, v pripravi bakrovega arzenita itd. (2) Natrij-cirkonijev sulfat - bela, trdna sol, ki se uporablja v metalurgiji cinka. (3) &quot;Tiosoli&quot; in druge dvojne in kompleksne soli, ki vsebujejo žveplo, kot so npr.: selenosulfidi in selenosulfati, tiotelurati, tioarzenati, tioarzeniti in arzenovi sulfidi, tiokarbonati, germanijevi sulfidi, tioantimonati, tiomolibdati, tiostanati, reinekati itd. Ta skupina vključuje: (a) Kalijev tritiokarbonat - v obliki rumenih kristalov, topnih v vodi. Uporablja se v kmetijstvu (proti filoksere) in v kemičnih analizah, (b) Alkalne tiomolibdate - uporabljajo se kot pospeševalec kopelih za fosfatizacijo kovin (parkerizacija), (c) Amonijeve tetratiocianove diaminokromate, amonijev reinikat ali reinikova sol (NH4ŠCr(NH3)2(SCN4].H2O) - kristalni prah ali kristali zaprte rdeče barve. uporablja se kot reagens, in (d) Ferokalijev tiocianat in ferikalijev tiocianat. Kobaltit (kobaltov sulfid ali arzenid) ter germanit (bakrov germanosulfid) sta iz te številke izključena, ker sta navadni rudi iz tar. št. 26.05 in 26.07, odvisno od primera. (D) Dvojne in kompleksne selenove soli (selenokarbonati, selenocianati itd.) (E) Dvojne in kompleksne telurjeve soli (telurokarbonati, telurocianati itd.) (F) Kobaltove nitrite (nitrokobaltiti) Kalij-kobaltov nitrit (kobalt-kalijev nitrit, Fischerjevo rumeno) (K3Co(NO2)6), v obliki mikrokristalnega prahu, precej topen v vodi. Je pigment, ki sam ali v zmesi daje kobaltovo rumeno barvo. (G) Dvojne in kompleksne nitrate (tetra in heksaaminonikljevi nitrati) Amonijski nikljev nitrat, v obliki modrih ali zelenih kristalov, topnih v vodi. Uporablja se kot oksidant in za pridobivanje čistega niklja-katalizatorja. (H) Dvojne in kompleksne fosfate (fosfosoli) (1) Aluminij-natrijev ortofosfat (NaNH4HPO4.4H2O) ali mikrokozmočna sol. Pojavlja se v obliki brezbarvnih kristalov, ki se na svoji površini spreminjajo v prah. V vodi so topni, uporabljajo pa se kot talilo za raztapljanje kovinskih oksidov. (2) Amonij-magnezijev ortofosfat - bel prah, zelo slabo topen v vodi, uporablja se za pridobivanje ognjevarnega stekla in v medicini. (3) kompleksne soli, ki vsebujejo fosfor, na primer: molibdofosfati, silikofosfati, volframofosfati stanofosfati. Ta skupina vključuje: (a) Molibdenove fosfate, ki se uporabljajo pri mikroskopiranju, in (b) Fosfosilikate in fosfostanate, ki se uporabljajo pri apretiranju svile. (I) Volframborate (borove volframate) Kadmijev volframov borat - rumeni kristali v vodni raztopini, uporablja se za izločevanje mineralov po gostoti. (J) Dvojne in kompleksne silikate Aluminijevi silikati - uporabljajo se v steklarski industriji in kot izolatorji (glej komentar k tar. št. 38.24 v razmerju do ionskih izmenjalcev). (K) Dvojne in kompleksne soli kovinskih oksidov - to so soli, kot je npr. kalcij-kalijev kromat. Ta tar. številka izključuje: (a) kompleksne fluorove soli (tar. št. 28.26), (b) galune (tar. št. 28.33), (c) kompleksne cianide (tar. št. 28.37), (d) soli hidrazoične kisline (azide) (tar. št. 28.50) in (e) magnezij-kalijev sulfat (čist ali nečist) (31. poglavje). VI. PODODDELEK Razno 28.43 - PLEMENITE KOVINE V KOLOIDNEM STANJU, ANORGANSKE IN ORGANSKE SPOJINE PLEMENITIH KOVIN, KEMIČNO DOLOČENE ALI NEDOLOČENE; AMALGAMI PLEMENITIH KOVIN 2843.10 - Plemenite kovine v koloidnem stanju - Srebrove spojine: 2843.21 - - srebrov nitrat 2843.29 - - druge 2843.30 - Spojine zlata 2843.90 - Druge spojine; amalgami (A) PLEMENITE KOVINE V KOLOIDNEM STANJU Ta tar. številka vključuje plemenite kovine po vrsti, kot so naštete v 71. poglavju (npr. srebro, zlato, platina, iridij, osmij, paladij, rodij in rutenij) pod pogojem, da se nahajajo v stanju koloidnih suspenzij. Te plemenite kovine se pridobivajo v tem stanju z dispergiranje ali s katodnim upraševanjem, ali pa z redukcijo ene izmed njihovih anorganskih soli. Koloidno srebro se pojavlja v obliki majhnih zrnc ali kosmov plavkaste, rjavkaste ali zelenkastosive barve kovinskega odseva. Uporablja se v medicini kot antiseptik. Koloidno zlato je lahko rdeče, vijolično, modro ali zeleno in se uporablja za iste namene kot koloidno srebro. Koloidna platina sestoji iz majhnih sivih delcev in ima izredne katalizatorske lastnosti. Te koloidne kovine (npr. zlato) ostanejo uvrščeni v tej tar. številki, v kolikor so v koloidnih raztopinah, ki vsebujejo zaščitne koloide (kot npr. želatin, kazein, ribje lepilo itd.). (B) ANORGANSKE IN ORGANSKE SPOJINE PLEMENITIH KOVIN, KEMIČNO DOLOČENE ALI NEDOLOČENE Te so: (I) Oksidi, peroksidi in hiodroksidi plemenitih kovin, analogno spojinam iz IV. pododdelka, (II) Anorganske soli plemenitih kovin, analogno spojinam iz V. pododdelka, (III) Fosfidi, karbidi, hidridi, nitridi, silicidi in boridi plemenitih kovin, analogno spojinam iz tar. št. od 28.48 do vključno 28.50 (kot so npr. platinin fosfid, paladijev hidrid, srebrov nitrid, platinin silicid itd.) in (IV) Organske spojine plemenitih kovin, analogno spojinam iz 29. poglavja. Spojine, ki vsebujejo plemenite in druge kovine (npr. dvojne soli navadne in plemenite kovine, kompleksni estri, ki vsebujejo tudi plemenite kovine), so v tej tar. številki tudi zaobsežene. Najbolj znane spojine plemenitih kovin so: (1) Srebrove spojine: (a) Oksidi: - disrebrov oksid (Ag2O), rjavočrn prah, slabo topen v vodi, na svetlobi počrni, Srebrov oksid (AgO), sivkastočrn prah. Srebrovi oksidi se uporabljajo med drugim v proizvodnji baterij. (b) Halogenidi - srebrov klorid (AgCl), v obliki bele mase ali gostega prahu, ki na svetlobi potemni. Pakirajo ga v temno pobarvane in neprosojne posode. Uporablja se v fotografiji, keramiki, v medicini in za posrebrovanje. Srebrov bromid (rumenkast), srebrov jodid (rumen) in srebrov fluorid se uporabljajo za iste namene kot srebrov klorid. Iz te tarifne številke so izključeni Cerargyrit, naravni srebrovi kloridi in jodidi (tar. št. 26.16) (c) Sulfid - sintetičen srebrov sulfid (Ag2S) je težek, sivočrn prah, ki je v vodi netopen in se uporablja v proizvodnji stekla. Iz te tar. številke so izključeni: naravni srebrov sulfid (argentit), naravni srebrov in antimonov sulfid (piargirit, stefanit, polibazit) in naravni srebrov in arzenov sulfid (prustit) (tar. št. 26.16). (d) Nitrat (AgNO3), v obliki belih kristalov, ki so v vodi topni, strupeni, poškodujejo kožo. Uporabljajo se za posrebrovanje stekla ali kovin, za proizvodnjo neizbrisnih črnil, kot antiseptiki in za uničevanje parazitov. Včasih jih imenujejo &quot;lapis&quot;, čeprav se to poimenovanje uporablja tudi za srebrov nitrat, raztopljen z majhno količino natrijevega ali kalijevega nitrata, včasih pa tudi z nekoliko srebrovega klorida, pri čemer se dobi sredstvo za kavterizacijo - tedaj se uvršča v 30. poglavje. (e) Druge soli in anorganske spojine: Kristali srebrovega sulfata (Ag2SO4) Srebrov fosfat (Ag3PO4), v obliki rumenkastih kristalov, slabo topnih v vodi. Uporablja se v medicini, fotografiji in optiki. Srebrov cianid (AgCN), v obliki belega prahu, ki na svetlobi potemni in v vodi ni topen. Uporabljajo ga v medicini in za posrebrovanje. Srebrov tiocianat (AgSCN) je podobnega videza in se uporablja v fotografiji kot ojačevalec. Kompleksne srebrove in kalijeve cianidne soli (KAg(CN)2), ali srebrove in natrijeve (NaAg(CN)2) so topne bele soli. Uporabljajo jih v galvanizaciji. Srebrov fulminat, v obliki belih kristalov, ki ob najmanjšem udarcu eksplodirajo in ki je nevaren pri rokovanju z njim. Uporablja se v proizvodnji eksplozivnih kapsul. Srebrov bikromat (Ag2Cr2O7), v obliki kristalnega prahu rubinasto rdeče barve, v vodi slabo topen, Uporablja se za barvanje miniatur (srebrnkasto rdeče, škrlatno rdeče). Srebrov pergament, v obliki kristalnega temnovijoličnega prahu, v vodi topnega. Uporablja se za plinske maske. Srebrov azid, eksploziv. (f) Organske spojine - mednje spadajo: (i) Srebrov laktat (bel prah) in srebrov citrat (rumenkast prah); uporabljata se v fotografiji in kot antiseptika. (ii) Srebrov oksalat, ki se razkraja in pri segrevanju eksplodira. (iii) Srebrov acetat, benzonat, butirat, cinamat, pikrat, salicilat, tatrat in valerat. (iv) Srebrovi proteinati, nukleati, nukleinati, albuminati, peptonati, vitelinati in tanati. (2) Spojine zlata: (a) Oksidi: - aurooksid (Au2O), netopen temnovijoličen prah - aurioksid (Au2O3) (aurianhidrid), rjav prah, ustrezna kislina je auridihidroksid ali kislina (Au(OH)3); črn proizvod se razkraja na svetlobi, pri tem se tvorijo alkalni surati. (b) Kloridi: - auroklorid (AuCl), rumenkast ali rdečkast kristalni prah- auritriklorid (AuCl3) (auriklorid, rjavi klorid), rdečkastorjav prah ali kristalna masa, ki je zelo higroskopična in jo pogosto dobavljajo v zapečatenih steklenicah ali v ceveh. Auriklorovodikova kislina (AuCl3.HCl.4H2O) (rumeni klorid), rumeni kristali.Hidrirani in alkalni kloroaurati (v obliki rdečerumenih kristalov) se prav tako uvrščajo v to tar. številko. Ti proizvodi se uporabljajo v fotografiji (priprava kopeli za toniranje), v industriji keramike in stekla ter v medicini. Ta tar. številka izključuje Cassiusov škrlat, ki je zmes stanihidroksida in koloidnega zlata (32. poglavje). Uporablja se v proizvodnji barv in lakov, še posebej za barvanje porcelana. (c) Druge spojine: - zlati sulfid (Au2S3), črnikava substanca, ki v kombinaciji z alkalnimi sulfidi tvori tioaurate. Dvojni natrijevi in zlati sulfiti (NaAu(SO3)) ter zlata in amonijaka (NH4Au(SO3)), ki se prodajajo kot brezbarvne raztopine. Uporabljajo se v galvanizaciji. Natrijev aurotiosulfat, ki se uporablja v medicini. Zlati cianid (AuCN), v obliki kristalnega rumenega prahu, ki se na toploti razkraja in se uporablja za elektrolitsko pozlačevanje in v medicini. Reagira z alkalnimi cianidi in pri tem tvori aurocianate, kot so npr. kalcijevi aurocianati v prahu ali v brezbarvnih luskinah in ki se uporabljajo za elektrolitksko pozlačevanje. Natrijev aurocianat, ki kristalizira v obliki oranžnih iglic. Uporablja se v medicini in v fotografiji (kopeli za toni ranje). (3) Rutenijeve spojine - rutenijev dioksid (RuO2) je moder, medtem ko je rutenijev tetraoksid (RuO4) oranžne barve. Rutenijev triklorid (RuCl3) in rutenijev tretraklorid (RuCl4) dajejo dvojne kloride z alkalnimi kloridi, z nitrozo pa kompleksne spojine. Obstajajo tudi dvojni nitriti rutenija in alkalnih kovin. (4) Rodijeve spojine - rodijev hidroksid (Rh(OH)3) ustreza rodijevemu oksidu (Rh2O3) v obliki črnega prahu. Rodijev triklorid daje klororodate z alkalnimi kloridi, postane pa sulfat s kompleksnimi galuni ali fosfati, nitrat in kompleksni nitriti; cianorodiit in kompleksni amoni in oksalni derivati. (5) Paladijeve spojine: - paladijev oksid (PdO) je najstabilnejši med njimi in je edini bazični oksid. Je črn prah, ki se pri segrevanju razkraja. Paladijev klorid (PdCl2) je rjav in nestabilen prah, ki kristalizira z 2H2O. Uporablja se v keramični industriji, v fotografiji in v galvanizaciji. Kalijev klorpaladit (K2PdCl4) je rjava, precej eopna sol. Uporablja se za ugotavljanje prisotnosti ogljikovega monoksida in je prav tako uvrščena v to tar. številko. Obstajajo tudi hidropaladati, aminske spojine (paladijevi diamini), tiopaladati, paladonitriti, cianovi paladiti, paladooksalati in paladosulfati. (6) Osmijeve spojine - osmijev dioksid (OsO2) je temnorjav prah, osmijev tetraoksid (OsO4) je hlapljiva trdna snov, ki kristalizira v bele iglice. Nažira oči in pljuča in se uporablja v histologiji in v mikrografiji. Ta tetraoksid tvori osmate, kot je npr. kalijev osmat (rdeči kristali), z obdelavo z amonijakom in alkalnimi hodroksidi pa osmijamate, kot so npr.kalijevi in natrijevi osmijamati (rumeni kristali). Osmijev tetraklorid (OsCl4) in njegov triklorid (OsCl3) dajejo alkalne kloroosmate in kloroosmite. (7) Iridijeve spojine - razen iridijevega oksida obstajajo še iridijev tetraoksid (Ir(OH)4), ki je v obliki modre trdne snovi, nadalje klorid, kloroiridati in kloroiriditi, dvojni sulfati in aminske spojine. (8) Spojine platine: (a) Oksidi: platinin oksid (PtO) je vijoličen ali črnikav prah, platinin dioksid (PtO2) tvori nekaj hidratov, med katerimi predstavlja tetrahidrat (H2Pt(OH)6) kompleksno kislino (heksahidroksiplatinska kislina), kateri ustrezajo soli kot alkalni hidroksiplatinati. Obstajajo tudi odgovarjajoči aminokompleksi. (b) Druge spojine: platinin klorid (PtCl4), ki se pojavlja v obliki rjavega prahu ali rumene raztopine in se uporablja kot reagens, nadalje komercialni platinin klorid (H2PtCl6) v obliki nestabilnih prizem rjavordeče barve, ki so v vodi topne. Uporablja se v fotografiji (za toniranje s platino), v galvanizaciji s platino, za keramične glazure in za pridobivanje gobaste platine. Obstajajo tudi odgovarjajoči platinini aminokompleksi. Obstajajo tudi amonikompleksne spojine, ki ustrezajo hidroplatinski kislini (H2PtCl4), ki se pojavlja v trdni obliki in je rdeče barve. Kalijevi ali barijevi cianoplatinati se uporabljajo za fluoroscenčne ekrane in v radiografiji. (C) AMALGAMI PLEMENITIH KOVIN To so zlitine plemenitih kovin z živim sreborom. Najpogostejši so zlati in srebrovi amalgami, ki se uporabljajo kot vmesni proizvodi za pridobivanje plemenitih kovin. Ta tar. številka vključuje amalgame, ki vsebujejo plemenite in navadne kovine (npr. nekateri amalgami, ki se uporabljajo v zobarstvu), vendar pa izključuje amalgame, ki sestoje samo iz navadnih kovin (tar. št. 28.51). 28.44 - RADIOAKTIVNI KEMIČNI ELEMENTI IN RADIOAKTIVNI IZOTOPI (VKLJUČNO FISIJSKI IN OPLODITVENI KEMIČNI ELEMENTI IN IZOTOPI) TER NJIHOVE SPOJINE, MEŠANICE IN OSTANKI, KI VSEBUJEJO TE PROIZVODE 2844.10 - Uran, naravni in njegove spojine: zlitine, disperzije (vključno kermete), keramični proizvodi in mešanice, ki vsebujejo naravni uran in spojine naravnega urana 2844.20 - Uran, obogaten z U 235 in njegove spojine; plutonij in njegove spojine; zlitine, disperzije (vključno kermete), keramični proizvodi in mešanice, ki vsebujejo uran, obogaten z U 235, plutonij ali spojine teh proizvodov 2844.30 - Uran, osiromašen z U 235 in njegove spojine; torij in njegove spojine; zlitine, disperzije (vključno kermete), keramični proizvodi in mešanice, ki vsebujejo uran, osiromašen v U 235, torij in spojine teh proizvodov 2844.40 - Radioaktivni elementi in izotopi ter spojine, razen tistih iz tar. podšt. 2844.10, 2844.20 ali 2844.30; zlitine, disperzije (vključno kermete), keramični proizvodi in mešanice, ki vsebujejo te elemente, izotope ali spojine; radioaktivni ostanki 2844.50 - Izrabljeno (izsevano) gorivo (polnjenja) jedrskih reaktorjev. (I) IZOTOPI Jedra nekega elementa, definirana z njenim atomskim številom, vselej vsebujejo isto število protonov, vendar lahko imajo različno število nevtronov in so lahko glede na to različne mase (različna masna števila). Nukleidi, ki se razlikujejo le po masnem številu, ne pa tudi po atomskem številu, se imenujejo izotopi določenega elementa. Primer: obstaja nekaj nukleidov z istim atomskim številom 92, ki se imenujejo Uran, vendar pa se njihovo masno število giblje v obsegu od 227 do 240 in se zaradi tega imenujejo npr. Uran 233, Uran 235, Uran 238 itd. Enako so vodik 1, vodik 2 ali devterij (tar. št. 28.45) in vodik 3 ali tritij izotopi vodika. V kemičnem smislu nekega elementa je pomemben dejavnik povezan s količino oz. število pozitivnega električnega naboja jedra (število protonov). To določa število orbitalnih elektronov, ki dejansko vplivajo na kemične lastnosti. Zaradi tega imajo različni izotopi istega elementa, katere jedro ima enak električni naboj, vendar različna masna števila, iste kemične, vendar različne fizikalne lastnosti, ki variirajo od izotopa do izotopa. Kemični elementi sestoje ali iz posameznega jedra izotopa (monoizotopne elementa), ali pa iz zmesi dveh ali več izotopov v znanih in nespremenljivih razmerjih. Primer: naravni klor v prostem ali v vezanem stanju vselej sestoji iz 75,4% klora-35 in 24,6% klora-37 (ki imata atomsko težo 35,457). Če je en izmed elementov sestavljen iz zmesi izotopov, se lahko njeni sestavni deli izločijo z difuzijo skozi porozne cevi, s pomočjo elektromagnetne separacije ali s pomočjo frakcijske elektrolize. Tudi izorazpada lahko izdvojijo s pomočjo bombardiranja naravnih elementov z nevtroni ali pa z delci, nabitimi z veliko kinetično energijo. V smislu opombe št. 6 k temu poglavju in tarifnih številk 28.44 in 28.45, označuje pojem &quot;izotopi&quot; ne le izotopov v njihovem čistem stanju, temveč tudi kemične elemente, katerih naravna izotopna sestava je umetno modificirana z bogatenjem elementov v enem izmed njenih izotopov (ki je isti kot razbit v neke druge), ali pa s konvertiranjem skozi atomsko reakcijo nekaterih izotopov v druge, umetne. Primer: klor z atomsko težo 35,30 se pridobi s pomočjo obogatenja tega elementa tako, da vsebuje 85% klora 35 (in, posledično z razdvajanjem, bo imel 15% klora 37) - v takem primeru šteje klor za izotop. Omeniti je treba, da v naravi obstajajo elementi v monoizotopnem stanju, npr. berilij 9, fluor 19, aluminij 27, fosfor 31, mangan 55 itd. Ti elementi ne štejejo za izotope, vendar se razvrščajo v prostem ali vezanem stanju, odvisno pač od primera, v ustrezne tarifne številke, ki se nanašajo na kemične elemente in njihove spojine. Radioaktivni izotopi teh istih elementov, dobljeni umetno (npr. Be 10, F 18, Al 29, P 32, Mn 45), štejejo za izotope. Zaradi tega umetni kemični elementi ( ponavadi tiste z atomskim številom, večjim od 92) nimajo ustaljene izotopske sestave, temveč takšnega, ki variira glede na način pridobivanja elementov. V takih primerih je nemogoče razlikovati med kemičnimi elementi in njihovih izotopov v smislu opombe št. 6. Tarifna številka vključuje le radioaktivne izotope (fenomen radioaktivnosti je opisan v nadaljnjem besedilu). Stabilni izorazpada uvrščajo v tar. št. 28.45. (II) RADIOAKTIVNOST Nekateri nukleidi, katerih jedra so nestabilna, sproščajo (v čistem stanju ali v spojinah) kompleksne radiacije in pri tem proizvajajo fizikalne in kemijske vplive, kot so: (1) ionizacija plinov, (2) fluoroscenca in (3) potemnitev fotografskih plošč. Tako delovanje omogoča odkrivanje radiacije in merjenje njene intenzitete, ob uporabi npr. Geiger - Millerjevega števca, ionizirujoče komore, Wilsonove komore, scintilacijski števci in občutljivi filmi in plošče. To je fenomen radioaktivnosti; kemičnih elementov, spojin, izotopov in nasploh snovi, ki to kažejo, so radioaktivni. (III) RADIOAKTIVNI ELEMENTI, RADIOAKTIVNI IZOTOPI IN NJIHOVE SPOJINE; ZMESI IN OSTANKI, KI VSEBUJEJO TE ELEMENTE (A) Radioaktivni elementi. V to tar. številko se uvrščajo radioaktivni kemični elementi, navedene v opombi št. 6(a) k temu poglavju: tehnecij, prometij, polonij in vsi elementi z večjimi atomskimi števili, kot so astatin, radon, francij, radij, aktinij, torij, protaktinij, uran, neptonij, plutonij, americij, kirij, berklij, kalifornij, einsteinij, fermij, mendeljevij, nobelij in laurencij. Ti elementi so ponavadi sestavljeni iz nekaj izotopov, ki so vsi radioaktivni. Obstajajo pa tudi elementi, ki so sestavljene iz zmesi stabilnih in nestabilnih izotopov, kot so kalij, rubidij, samarij in lutecij (tar. št. 28.05), ki imajo zaradi radioaktivnih izotopov nizko raven radioaktivnosti in predstavljajo razmeroma majhen odstotek zmesi in ki vsled tega lahko štejejo za takorekoč stabilne in se zaradi tega ne uvrščajo v to tar. številko. Taisti elementi (kalij, rubidij, samarij in lutecij) pa, v kolikor so obogateni v njihove radioaktivne izotope ( K 40, Rb 87, Sm 147 in Lu 176), štejejo za radioaktivne izotope iz te tar. številke. (B) Radioaktivni izotopi. Naravnim radioaktivnim izotopom (kaliju 40, rubidiju 87, samariju 147 in luteciju 176) lahko dodamo uran 235 in uran 238, podrobneje pojasnjeni v nadaljevanju pod (IV) ter nekateri drugi izotopi: talija, svinca, bizmuta, polonija, radija, aktinija in torija, katere pogosto imenujemo z imeni, ki so različna od tistih za ustrezni element. To ime se nanaša npr. na elemente, iz katerih so dobljeni z radioaktivno konverzijo. Tako se bizmut 120 imenuje radij E, polonij 212 torij Cž in aktinij 228 mezotorij II. Kemični elementi, ki so ponavadi stabilni, lahko kljub temu postanejo radioaktivni po bombardiranju z delci z zelo veliko kinetično energijo (protoni, devteroni), ki prihajajo iz pospeševalnika delcev (ciklotron, sinhotron itd.), ali pa po absorbciji nevtronov v jedrskem reaktorju. Tako transformirane elemente se imenujejo umetno radioaktovni izotopi. Izmed do sedaj že okoli 500 znanih, se praktično uporablja že več kot 200, začenši pri uranu 233 in izotopov plutonija, ki so pojasnjeni v nadaljevanju. Drugi pomembnejši taki elementi so: vodik 3 (tritij), ogljik 14, natrij 24, fosfor 32, žveplo 35, kalij 42, kalcij 45, krom 51, železo 59, kobalt 60, kripton 85, stroncij 90, itrij 90, paladij 109, jod 131, ksenon 133, cezij 137, talij 170, iridij 192, zlato 198 in polonij 210. Radioaktivni elementi in radioaktivni izotopi razpadajo sami od sebe in po naravni poti transformirajo v stabilnejše elemente in izotope. Čas, ki je potreben, da se količina dane radioaktivnosti izotopa zmanjša na polovico prvotno prisotne radioaktivnosti, je znano kot razpolovni čas tega izotopa. Ta čas variira od od frakcije izotopa pri nekaterih visoko radioaktivnih izotopih (0,3 x 10-6 sekunde za torij Cž) do milijarde let (1,5 x 10-11 za samarij 147) in dobro ilustrira statistično nestabilnost nekega jedra. Radioaktivni kemični elementi in izotopi spadajo v to tar. številko tudi, če so zmešani z radioaktivnimi spojinami ali z neradioaktivnimi materiali (npr. neozrarčene tarče in radioaktivni viri), vendar pod pogojem, da je specifična radioaktivnost proizvoda večja od 74Bq/g bekerelov (0,002 mikrokirija) na gram. (C) Radioaktivne spojine; zmesi in ostanki, ki vsebujejo radioaktivne snovi. Radioaktivni kemični elementi in izotopi iz te tar. številke se pogosto uporabljajo v obliki spojin ali proizvodov, ki so &quot;etiketirani&quot; (to pomeni, vda vsebujejo molekule z enim ali več radioaktivnimi atomi). Take spojine se uvrščajo v to tar. številko tudi, če so razredčene ali disperzirane v druge radioaktivne ali neradioaktivne materiale, ali pa so z njimi zmešane. Ti elementi in izotopi se prav tako uvrščajo v to tar. številko, če so v obliki zlitin, disperzij ali kermetov. Anorganske ali organske spojine, ki so kemično konstruirana drugače od radioaktivnih kemičnih elementov ali izotopov, kot tudi njihove raztopine, se v to tar. številko uvrščajo tudi, če je njihova specifična radioaktivnost ali spec. radioaktivnost raztopin manjša od 74Bq/g bekerelov (0,002 mikrokirija) na gram. Na drugi strani pa se zlitine, disperzije (vštevši kermete), keramični proizvodi in zmesi, ki vsebujejo radioaktivne snovi (elemente, izotope ali njihove spojine), uvrščajo v to tar. številko samo, če je njihova spec. radioaktivnost večja od 74Bq/g bekerelov (ali 0,002 mikrokirija) na gram. Radioaktivni elementi in izotopi se le redko uporabljajo v njihovih prostih oblikah - komercialno so na razpolago v obliki kemičnih spojin ali zlitin. Razen spojin fizijskih ali oploditvenih kemičnih elementov in izotopov, ki so omenjeni v naslednjem delu besedila pod (IV), so po pomembnosti in njihovih značilnostih radioaktivne spojine naslednje: (1) Radijeve soli (klorid, bromid, sulfat itd.), ki se uporabljajo kot vir radiacije za zdravljenje raka in v nekaterih fizikalnih poizkusih, in (2) Spojine radioaktivnih izotopov, navedenih v delu (III) (B) poprejšnjega besedila. Umetni radioaktivni izotopi in njihove spojine se uporabljajo za najrazličnejše namene, kot: (a) V industriji: za radiografijo kovin, za merjenje debeline listov in plošč itd., za merjenje ravni tekočine v nepristopnih posodah, za olajševanje vulkanizacije, nadalje za zaustavitev polimerizacije ali da omogočijo povezovanje nekaj organskih spojin, za izdelavo fluoroscenčnih barv (npr. pomešanih s cinkovim sulfidom), za števce stenskih in ročnih ur, za instrumente itd. (b) V medicini: v diagnostiki in pri zdravljenju nekaterih bolezni (kobalt 60, jod 131, zlato 198, fosfor 32 itd.) (c) V kmetijstvu: za sterilizacijo kmetijskih pridelkov, za preprečevanje kaljenja, za preučevanje uporabe gnojil in absorbcije le-teh v rastlinah, za izzvanje genetskih sprememb, s katerimi se izboljšuje vrsta itd. (kobalt 60, cezij 137, fosfor 32 itd. (d) V biologiji: za preučevanje delovanja in razvoja nekaterih živalskih in rastlinskih organov (tritij, ogljik 14, natrij 24, fosfor 32, žveplo 35, kalij 42, kalcij 45, železo 59, stroncij 90, jod 131 itd.) (e) Za raziskovalno delo v fiziki in kemiji. Radioaktivni izotopi in njihove spojine se pojavljajo ponavadi v obliki prahu, raztopin, igel, niti ali listov. Najpogosteje jih hranijo v steklenih ampulah, v votlih platinastih iglah ali v ceveh iz nerjavečega jekla itd., ki jih pakirajo v zunanji ovoj iz kovine, ki ne prepušča žarčenja (ponavadi iz svinca) in debeline, ki je odvisna od stopnje radioaktivnosti izotopa. Skladno z določenimi mednarodnimi sporazumi, mora biti kontejner označen z nalepko, ki označuje, da kontejner vsebuje nevarne proizvode s tem, da morajo biti podane še podrobnosti o izotopu, ki se v posodi nahaja in o stopnji njegove radioaktivnosti. Zmesi lahko vključujejo določene vire nevtronov, ki se oblikujejo s sestavljanjem (v zmesi, zlitini, kombinaciji itd.) radioaktivnega elementa ali izotopa (radij, radon, antimon 124, americij 241 itd.) z drugim elementom (berilij, fluor itd.) na način, da proizvede (gama,n) ali (alfa,n) reakcijo (z uvajanjem gama fotonov ali alfa delcev, odvisno od primera) in pa oddajanje nevtronov. Vendar pa vsi sestavljeni viri nevtronov, pripravljeni za vgradnjo v jedrske reaktorje, štejejo za reaktorske komponente in se glede na to uvrščajo v tar. št. 84.01. Jedrsko gorivo mikrosferne oblike s plastmi ogljika ali silicijevega karbida, namenjeno za vgradnjo v sferične ali prizmatične gorilne elemente, se uvrščajo v to tar. številko. V to tar. številko se prav tako uvrščajo proizvodi, ki služijo kot luminoforji, ki vsebujejo majhne količine radioaktivnih snovi, dodanih z namenom, da jih napravijo samosvetleče - vendar pod pogojem, da je rezultirujoča specifična radioaktivnost večja od 74 bekerelov (0,002 mikrokirija) na gram. Med radioaktivnimi ostanki so, s stališča ponovne uporabnosti, majpomembnejši naslednji: (1) Iztrošena (izsevana) ali tritirana težka voda: po različno dolgi prisotnosti v jedrskem reaktorju se devterij v težki vodi z absorbcijo nevtronov pretvori v tritij in na ta način postane težka voda radioaktivna. (2) Iztrošeni (izsevani) gorilni elementi (naboji) so ponavadi visoko radioaktivni in se uporabljajo predvsem za obnavljanje fizijskih in oploditvenih materialov, ki se v njih nahajajo (glej nadaljnje besedilo pod (IV). (IV) FIZIJSKI IN OPLODITVENI KEMIČNI ELEMENTI IN IZOTOPI IN NJIHOVE SPOJINE; ZMESI IN OSTANKI, KI VSEBUJEJO TE SNOVI (A) Fizijski in oploditveni kemični elementi in izotopi. Nekateri izmed radioaktivnih kemičnih elementov in izotopov, omenjenih v delu (III) imajo zelo veliko atomsko maso, na primer torij, uran, plutonij in americij. Njihova atomska jedra imajo izredno zapleteno strukturo. Kadar so ta jedra izpostavljena učinku podatomskih delcev (nevtroni, protoni, devteroni, tritoni, alfa delci), lahko te delce absorbirajo in s tem povečajo njihovo nestabilnost- vse do stopnje, ki zadošča za njihovo cepitev v dva jedra srednje mase s sosednjimi masami (ali, redkeje, v tri ali štiri delce). Ta dezintegracija osvobaja občutno količino energije in jo spremlja oblikovanje sekundarnih nevtronov. To je znano kot fizijski postopek ali jedrska delitev. Do fizije zelo redko pride spontano ali zaradi učinka fotonov. Sekundarni nevtroni, ki se sprostijo v času fizije, lahko povzročijo sekundarno fizijo, ki ustvarja sekundarne nevtrone in tako dalje. Ponavljanje tega procesa pripelje do verižne reakcije. Verjetnost fizije je pri nekaterih nukleidih zelo velika (U 233, U 235, Pu 239), v kolikor se uporabijo počasni nevtroni, t.j. nevtroni s povprečno brzino 2,200 m/s (oziroma energije 1/40 elektrovolta (eV)). Ker ta brzina nekako približno ustreza brzini molekul fluida (toplotno gibanje), včasih imenujejo počasne nevtrone tudi toplotne nevtrone. Fizija, povzročena s toplotnimi nevtroni, se zaenkrat najpogosteje izkorišča v jedrskih reaktorjih. Zaradi tega se pojem &quot;fizioni&quot; ponavadi uporablja pri opisovanju izotopov, ki so izpostavljeni fiziji s pomočjo toplotnih nevtronov, posebno urana 233, urana 235, plutonija 239 in kemičnih elementov, ki jih vsebujejo, predvsem urana in plutonija. Drugi nukleidi, kot sta uran 238 in torij 232, ki so izpostavljeni le fiziji s pomočjo hitrih nevtronov, ponavadi ne štejejo za fizione, temveč za oplojene. &quot;Oplojenost&quot; izhaja iz dejstva, da lahko ti nukleidi absorbirajo počasne nevtrone tako, da povečujejo nastajanje plutonija 239 in urana 233, odvisno pač od tega, kateri fuzioni so. V toplotnih jedrskih reaktorjih (z upočasnjenimi nevtroni) je energija sekundarnih nevtronov, sproščena s pomočjo fizije, veliko večja (približno 2 milijona elektrovoltov) in te nevtrone je treba upočasniti, v kolikor se je verižna reakcija že pričela. To dosegajo s pomočjo moderatorja, t.j. proizvoda z majhno atomsko maso (kot je npr. voda, težka voda, nekateri ogljikovodiki, grafit, berilij itd.), ki nevtronov ne absorbirajo oz. jih le neznatno absorbirajo, čeprav absorbirajo del energije nevtronov v zaporednih sunkih. S ciljem pričeti in vzdrževati verižno reakcijo, se mora povprečno število sekundarnih nevtronov, osvobojenih s fizijo, več kot nadomestiti (izgubljeni ali izginuli nevtroni, t.j. nevtroni, ki niso vstopili v fizijo). Fiziski in oploditvene kemične elementa so: (1) Naravni uran Uran je v naravnem stanju sestavljen iz treh izotopov - iz urana 238 (99,28% skupne teže), iz urana 235 (o,71% skupne teže) in iz neznatne količine (pribl. 0,0006% skupne teže) urana 234. Glede na to ga lahko štejemo in za fizijski element (zaradi vsebnosti urana 235) in za oploditveni element (zaradi vsebnosti urana 238). Uran se pretežno ekstrahira iz uranovega oksida, uranita, autunita, branerita, karnotita in torbernita. Pridobiva se tudi iz sekundarnih surovin, kot so npr. ostanki od pridobivanja superfosfatov ali ostanki iz rudnika zlata. Običajni postopek je redukcija tetrafluorida s pomočjo kalcija ali magnezija, ali pa s pomočjo elektrolize. Uran je element majhne radioaktivnosti in velike mase (spec. masa 19) in trdote. Ima odsevno, srebrnosivo površino, ki potemni v stiku s kisikom iz zraka. V obliki prahu oksidira in se hitro vname. V trgovanju se kovina uran pojavlja ponavadi v obliki ingotov, pripravljenih za poliranje, za vlečenje žic, valjanje itd. (za proizvodnjo palic, cevi, pločevin, žic itd.). (2) Torij Ker sta torit in orangit, čeprav s torijem zelo bogata, precej redki rudi, se torij pridobiva predvsem iz monacita, ki je tudi surovina za kovine redkih zemljin. Nečista kovina je v obliki skrajno pirofornega sivega prahu. Pridobiva se z elektrolizo fluorida ali s pomočjo redukcije fluorida, klorida ali oksida. Dobljena kovina se prečiščuje in sinterira v inertnem okolju in se spreminja v težke, jeklenosive ingote (spec. masa 11,5). Ingoti so trdi, čeprav mehkejši od uranovih in v stiku z zrakom hitro oksidirajo. Ti ingoti se nato valjajo, izlužijo ali vlečejo zaradi pridobivanja pločevine itd. Naravni torij pravzaprav sestoji iz izotopa torija 232. Torij in nekatere torijeve zlitine se uporabljajo predvsem kot oploditveni materiali v jedrskih reaktorjih. Torij-magnezijeve in torij-volframove zlitine pa se uporabljajo v letalski industriji in v proizvodnji termoionskih naprav. Predmeti in deli predmetov, izdelani iz torija iz oddelkov od XVI do XIX, so iz te tar. številke izključeni. (3) Plutonij Industrijski plutonij pridobivajo z ožarčevanjem urana 238 v jedrskem reaktorju. Plutonij je zelo težek (spec. teža 19,8), je radioaktiven in zelo toksičen. Je uranu podobnega videza, pa tudi njegovim oksidacijskim lastnostim. Za trgovino ga pakirajo v iste oblike kot obogateni uran in zahteva kar največjo pozornost in pazljivost pri rokovanju z njim. Fizijski izotopi vključujejo: (1) Uran 233, katerega dobivajo v jedrskih reaktorjih iz torija 232, ki se sukcesivno pretvori v torij 233, proaktinij 233 in uran 233. (2) Uran 235, ki je edini fizijski izotop, ki se nahaja v naravi in ga je 0,71% v naravnem uranu. Da bi dobili uran, obogaten v U 235 (ki je bogat z U 238), izpostavljajo uranov heksafluorid izotopski separaciji v elektromagnetskih, centrifugalnih ali plinsko difuznih procesih. (3) Plutonij 239, katerega pridobivajo v jedrskih reaktorjih iz U 238, ki sukcesivno prehaja v U 239, Np 239 in Pu 239. Navesti je treba tudi nekatere izotope transplutonijevih elementov, kot so kalifornijum 252, americij 241, kirij 242 in kirij 244, ki vzpodbujajo fizijo (spontano ali ne) in ki se lahko uporabljajo kot močan vir nevtronov. Razen torija 232, je treba od obogatenih izotopov omeniti tudi osiromašeni uran (t.j. osiromašen v U 235 in nato obogaten v U 238). Ta kovina je vzporedni proizvod pri pridobivanju obogatenega urana U 235. Ker je njegovo pridobivanje povezano z veliko manjšimi stroški in pa ker je na razpolago v velikih količinah, zamenjuje naravni uran- kot obogateni material, kot zaščitna zavesa proti radiaciji, kot težka kovina v proizvodnji čepov in v proizvodnji absorbcijskih sestavih (geter), ki se uporabljajo za prečiščevanje nekaterih plinov. Predmeti ali deli predmetov, izdelani iz urana, osiromašenega v U 235 iz oddelkov od XVI do XIX, so iz te tar. številke izključeni. (B) Spojine fizijskih in obogatenih kemičnih prvin ali izotopov. V to tar. številko se uvrščajo predvsem naslednje spojine: (1) uranove spojine: (a) oksidi UO2, U3O8 in UO3 (b) fluoridi UF4 in UF6 (slednji sublimira pri 56oC (c) karbidi UC in UC2 (d) uranati Na2U2O7 in (NH4)2U2O7 (e) uranil nitrat UO2(NO3)2.6H2O (f) uranil sulfat UO2SO4.3H2O (2) plutonijeve spojine: (a) tetrafluorid PuF4 (b) dioksid PuO2 (c) nitrat PuO2(NO3)2 (d) karbidi PuC in Pu2C3 (e) nitridi PuN Uranove in plutonijeve spojine se uporabljajo pretežno v jedrski industriji kot prehodni ali končni proizvodi. Uranov heksafluorid se ponavadi pojavlja v zalotanih kontejnerjih, je precej strupen in zahteva pazljivo rokovanje. (3) Torijeve spojine: (a) oksid in hidroksid - torijev oksid (ThO2) (torijev dioksid) je belkasto rumen prah, ki se v vodi ne topi. Torijev hidroksid (Th(OH)4) je hidrirani torijev dioksid. Oba pridobivajo iz monacita in se uporablja v proizvodnji plinskih mrežic, kot varnostni proizvodi ali kot katalizatorji (acetonova sinteza). Torijev oksid se uporablja kot material za bogatenje-oplajanje v jedrskih reaktorjih. (b) anorganske soli, ki so ponavadi bele. Najpomembnejše med njimi so naslednje: (i) Torijev nitrat - pojavlja se v bolj ali manj hidriranem stanju v obliki kristalov ali prahu (kalcinirani nitrat). Uporablja se v proizvodnji luminiscenčnih barv, zmešan s cerijevim nitratom pa se uporablja za impregniranje plinskih mrežic. (ii) Torijev sulfat - kristalni, v vodi topen prah; torij-vodikov sulfat in dvojni alkalni sulfati. (iii) Torijev klorid (ThCl4) - brezvodni ali hidrirani; torijev oksiklorid. (iv) Torijev nitrid in torijev karbid - oba se uporabljata kot ognjevarna proizvoda, kot abraziva in kot materiala za bogatenje v jedrskih reaktorjih. (c) Organske spojine - najbolj znane med njimi so torijev format, acetat, tartrat in benzonat. Vse se uporabljajo v medicini. (C) Zlitine, disperzije (vštevši kermete), keramični proizvodi, zmesi in ostanki, ki vsebujejo fiziske ali obogatene elementa ali izotope ali njihova organske ali anorganske spojine Najpomembnejši proizvodi iz te skupine so naslednji: (1) Uranove ali plutonijeve zlitine z aluminijem, kromom, cirkonijem, molibdenom, niobijem in vanadijem; zlitine urana in plutonija ter zlitine železa in urana. (2) Disperzije uranovega dioksida (UO2) ali uranovega karbida (UC), zmešane ali nezmešane s torijevim dioksidom ali torijevim karbidom v grafitu ali polietilenu. (3) Kermeti, ki sestoje iz raznih kovin (npr. iz nerjavečega jekla), skupaj z uranovim dioksidom (UO2), s plutonijevim dioksidom (PuO2), z uranovim karbidom (UC) ali plutonijevim karbidom (PuC) (ali pa te spojine, zmešane s torijevim dioksidom ali karbidom). Ti proizvodi lahko nastopajo v obliki palic, plošč, sferičnih oblik, niti, prahu itd., uporabljajo pa se za proizvodnjo gorilnih elementov, ali pa včasih neposredno v reaktorjih. Palice, plošče in sferične oblike v ovojih in opremljene s posebnimi dodatki zaradi manipulacije, se uvrščajo v tar. št. 84.01. (4) Iztrošeni ali izsevani gorilni elementi (naboji), t.j. tisti, ki se morajo po krajši ali daljši intenzivni uporabi zamenjati (zaradi akomilaciji fizijskih proizvodov ali zaradi poškodbe ovoja preprečujejo verižno reakcijo). Te gorilne elemente najprej zelo dolgo skladiščijo v zelo globoki vodi, da bi se ohladili in zmanjšali radiacijo. Nato jih v svinčenih kontejnerjih transportirajo do specializiranih naprav, opremljenih za regeneracijo fizijskega materiala, ki je ostal od fizijskih materialov, dobljenih s pretvorbo ali bogatitvijo prvin, ki jih gorilni elementi ponavadi vsebujejo, in od fizijskih proizvodov. 28.45 - IZOTOPI, RAZEN IZOTOPOV IZ TAR. ŠTEVILKE 28.44; ANORGANSKE IN ORGANSKE SPOJINE TEH IZOTOPOV, KEMIČNO DOLOČENE ALI NEDOLOČENE 2845.10 - Težka voda (devterijev oksid) 2845.90 - Drugo Glede definicije pojma &quot;izotop&quot; glej del (I) komentarja k tar, številki 28.44. Ta tar. številka vključuje stabilne izotope, t.j. radioaktivne izotope in njihove organske in anorganske spojine, kemično določene ali nedoločene. Ta tar. številka vključuje naslednje izotope in njihove spojine: (1) Težki vodik ali devterij, ki se izloča iz navadnega vodika in katerega je v navadnem vodiku en del na 6500 delov navadnega vodika. (2) Težko vodo - devterijev oksid. V navadni vodi je en del težke vode v 6500 delih navadne vode. Praviloma jo pridobivajo kot ostenak pri elektrolizi vode. Uporablja se kot surovina za devterij in v jedrskih reaktorjih za upočasnjevanje nevtronov, ki razbijajo uranove atome. (3) Druge spojine z devterijem, npr. težki acetilen, težki metan, težka ocetna kislina in težki parafin. (4) Litijeve izotope, znane kot litij 6 ali 7 in njihove spojine. (5) Ogljikov izotop, znan kot ogljik 13 in njegove spojine. 28.46 - ANORGANSKE IN ORGANSKE SPOJINE REDKIH ZEMELJSKIH KOVIN, ITRIJA ALI SKANDIJA ALI IZ MEŠANIC TEH KOVIN 2846.10 - Cerijeve spojine 2846.90 - Druge Ta tar. številka vključuje anorganske in organske spojine itrija, skandija in redkih zemeljskih kovin iz tar. št. 28.05 (lantan, cerij, prazeodij, neodim, samarij, evropij, gadolinij, terbij, disporzij, holmij, erbij, tulij, iterbij, lutecij). Ta tar. številka vključuje tudi spojine, dobljene z neposrednim kemičnim postopkom iz zmesi teh elementov. Razume se, da tar. številka vključuje zmesi oksidov in hidroksidov teh elementov in pa zmesi z istim anionom (npr. kloridi kovin redkih zemljin), ne pa tudi zmesi soli z različnimi anioni - tudi, če imajo isti kation. Ta tar. številka ne vključuje tudi zmesi evropijevega nitrata in samarijevega nitrata z oksalati, niti zmesi cerijevega klorida in cerijevega sulfata, saj to niso primeri spojin, ki bi bile dobljene neposredno iz zmesi prvin, temveč so zmesi spojine, za katere lahko menimo, da so bile namerno izdelane v posebne namene - skladno s tem se uvrščajo v tar. št. 38.24. Ta tar. številka vključuje še dvojne in kompleksne soli teh kovin z drugimi kovinami. Spojine iz te tar. številke vključujejo: (1) Cerijeve spojine. (a) Oksidi in hidroksidi. Cerije oksid je bel prah, v vodi netopen, katerega pridobivajo iz cerijevega nitrata. Uporablja se kot sredstvo za motnenje v keramiki, za barvanje stekla, v proizvodnji oglja za obločnice in kot katalizator v proizvodnji dušikove kisline in amonijaka. Obstaja tudi cerijev hidroksid. Niti eden, niti drugi nista dovolj stabilna. (b) Cerijeve soli. Cerov nitrat (Ce(NO3)3) se uporablja v proizvodnji mrežic za plinske svetilke (Auerjeve mrežice). Amonijev ceri nitrat se pojavlja v obliki rdečih kristalov. Cerijevi sulfati (cero sulfat in njegovi hidrati, hidrirani cero sulfat, v obliki oranžnih kristalov, topnih v vodi), se uporabljajo v fotografiji kot redukcijsko sredstvo. Obstajajo tudi dvojni cerijevi sulfati. Razen cerovega klorida (CeCl3) obstajajo še druge brezbarvne cerijeve soli in še druge rumene in oranžne cerijeve soli. Cerijev oksalat se pojavlja v obliki prahu ali v oliki rumenkasto belih hidriranih kristalov, ki so v vodi takorekoč netopni. Uporablja se za izločanje kovin iz skupine cerija in v medicini. (2) Druge spojine redkih zemeljskih kovin. Itrijev oksid, terbijev oksid, zmesi iterbijevevih oksidov ter drugi oksidi kovin redkih zemljin, zmerne trgovske čistote. Ta tar. številka vključuje tudi zmesi soli, dobljene neposredno iz takih zmesi oksidov. Evropijevi oksidi, samarijevi oksidi itd. se uporabljajo v jedrskih reaktorjih za absorbcijo počasnih nevtronov. Ta tar. številka izključuje: (a) naravne spojine redkih zemeljskih kovin, npr. ksenotim (sestavljeni fosfati), gadolinit ali iterbit in cerit (sestavljeni silikati) (tar. št. 25.30) in monacit (torijevi fosfati in fosfati redkih zemeljskih kovin) (tar. št. 26.12) in (b) soli in druge prometijeve anorganske ali organske spojine (tar. št. 28.44). 28.47 - VODIKOV PEROKSID, UTRJEN S SEČNINO ALI NE Vodikov peroksid (H2O2) se dobiva z elektrolitsko oksidacijo žveplove kisline, kateri sledi destilacija, ali pa z obdelavo barijevega ali natrijevega peroksida ali kalijeveka persulfata z eno izmed kislin. Je brezbarvna tekočina, navidez podobna navadni vodi. Lahko je sirupaste konsistence in v koncentrirani obliki razjeda kožo. Transportira se v steklenih, opletenih balonih. Vodikov peroksid je v alkalnem okolju zelo nestabilen - še posebno, kadar je izpostavljen toploti ali svetlobi. Skoraj vedno vsebuje majhne količine stabilizatorjev (borove ali citronske kisline), ki naj bi preprečili razkrajanje. Take zmesi ostanejo uvrščene v tej tar. številki. Ta tar. številka vključuje tudi vodikov peroksid, utrjen s sečnino , stabiliziran ali ne. Vodikov peroksid se uporablja za beljenje tekstila, perja, slame, gob, slonove kosti, las itd. Uporablja se tudi za redukcijsko barvanje, za prečiščevanje vode, za obnavljanje starih slik, v fotografiji in v medicini (kot antiseptik in sredstvo za zaustavitev krvavitev). Vodikov peroksid, pripravljen kot farmacevtski pripravek v odmerke ali v pakiranjih za prodajo na drobno, se uvršča v tar. številko 30.04. 28.48 - FOSFIDI, KEMIČNO DOLOČENI ALI NEDOLOČENI, RAZEN ŽELEZOVIH FOSFIDOV: Fosfidi so spojine fosforja z drugimi elementmi. Najpomembnejši fosfidi, katere vključuje ta tar. številka, se dobivajo z neposrednim delovanjem sestavnih elementov. Obsegajo: (1) Bakrov fosfid (kuprofosfor, bakrov fosfor) se proizvaja v posebnih pečeh ali v talilnih loncih. Ponavadi se pojavlja v obliki rumenosive mase, ali pa v majhnih palčicah kristalne strukture. Ta tar. številka vključuje bakrov fosfid in bakrene zlitine le, če vsebujejo po teži več kot 15% fosforja. Če je vsebnost fosforja manjša, se take spojine uvrščajo v 74. poglavje. Bakrov fosfid je zelo dobro redukcijsko sredstvo za baker, ki povečuje trdoto te kovine, izboljšuje fluidnost stopljene kovine in se uporablja v proizvodnji fosforne bronze. (2) Kalcijev fosfid (Ca3P2) je v obliki majhnih, kostanjevo obarvanih kristalov ali sivih kepic, ki v stiku z vodo sproščajo vodikove fosfide, ki se spontano vnemajo. Skupaj s kalcijevim karbidom se uporablja za pomorske signale (samovnetljivi svetlobni signali za boje). (3) Cinkov fosfid (Zn3P2) je siv, strupen prah steklastega preloma, ki izpušča fosfin in se razkraja na vlažnem zraku. Uporablja se za uničevan je glodalcev in kobilic, pa tudi v medicini (namesto fosforja). (4) Kositrov fosfid je zelo krhka, srebrnkasto bela trdna snov. Uporablja se v proizvodnji zlitin. (5) Drugi fosfidi, med katerimi je vodikov fosfid (v trdnem , tekočem ali plinskem stanju), arzenovi, borovi, silicijevi, barijevi in kadmijevi fosfidi. Ta tar. številka izključuje: (a) spojine fosforja in kisika (tar. št. 28.09), fosforja s halogeni (tar. št. 28.12) in z žveplovo kislino (tar. št. 28.13), (b) fosfide platine in drugih plemenitih kovin (tar. št. 28.43) in (c) ferofosfor (železov fosfid) (tar. št. 72.02). 28.49 - KARBIDI, KEMIČNO DOLOČENI ALI NEDOLOČENI: 2849.10 - Kalcija 2849.20 - Silicija 2849.90 - Drugi Ta tar. številka vključuje: (A) Binarne karbide, ki so spojine ogljika z drugo elementom, elektropozitivnejšo od ogljika. Znani so kot acetilidi in se uvrščajo v to tar. številko. Najbolj znani med njimi so: (1) Kalcijev karbid (CaC2) - prosojna, brezbarvna, trdna snov, če je v čistem stanju in neprosojna in siva, če ni v čistem stanju. Z vodo reagira tako, da daje acetilen. Uporablja se za proizvodnjo acetilenskega plina in kalcijevega cianamida. (2) Silicijev karbid (SiC) (ogljikov silicid) pridobivajo z obdelavo ogljika in silicijevega dioksida v električni peči. Je v obliki črnih kristalov, koščkov ali brezoblične mase, lomljen ali v zrnih. Je težko topen, odporen na kemične reagense in ima določeno lomilno moč, saj je trd skoraj kot diamant, vendar precej krhek. Veliko je v uporabi kot brus in kot ognjeodporen proizvod. Zmešan z grafitom se uporablja za oblaganje električnih peči ali peči za visoke temperature. Uporablja se tudi za pridobivanje silicija. ta tar. številka izključuje silicijev karbid v obliki prahu ali zrna na tekstilni, papirni ali lepenkasti podlagi ali na podlagi iz drugih materialov (tar. št. 68.05), pa tudi v obliki mlinskega kamna, brusa ali okrolega brusa na mehanični pogon itd. (tar. št. 68.04). (3) Borov karbid (borokarbon) se dobiva z obdelavo grafita in borove kisline v električni peči. Je v obliki trdih, odsevnih, črnikavih kristalov. Uporablja se kot sredstvo za brušenje, za brušenje zidov ter v proizvodnji matric in elektrod. (4) Aluminijev karbid (Al4C3) pridobivajo v električnih pečeh s segrevanjem aluminijevega oksida in koksa. Je v obliki prosojnih, rumenih kristalov ali luskin. v vodi je topen in pri tem tvori metan. (5) Cirkonijev karbid (ZrC) pridobivajo v električni peči iz cirkonijevega dioksida in saj. V stiku z zrakom in z vodo razpada. Uporablja se v proizvodnji žičk za žarnice. (6) Barijev karbid (BaC2) ponavadi pridobivajo v električnih pečeh, Je rjava, kristalna masa, v vodi razpada in pri tem proizvaja acetilen. (7) Volframov karbid (WC ali W2C) pidobivajo v električnih pečeh iz kovinskega prahu ali iz oksidov in saj. Prah, ki se v vodi ne topi, je visoke kemične stabilnosti. Ima visoko tališče, je zelo trd in odporen na toploto. Njegova prevodnost je blizu prevodnosti kovin in zelo lahko se spaja s ferokovinami. Uporablja se v trdnih sinteriranih zmeseh, npr. kot aglomerati za konice orodij (pogosto skupaj z vezivom, kot sta kobalt in nikelj). (8) Drugi karbidi: molibdenov, vanadijev, titanov, tantalov in niobijev karbid. Pridobivajo jih iz kovinskega prahu ali oksidov in saj v električnih pečeh. Obstajata tudi kromov in manganov karbid. (B) Karbidi, ki sestoje iz ogljika, kombiniranega z več kot eno kovino, npr. (Ti,W)C. (C) Spojine, ki sestoje iz enega ali več kovinskih elementov, kombiniranih z ogljikom in z drugimi nekovinskimi elementi, na primer aluminijev borokarbid, cirkonijev karbonitrid, titanov karbonitrid itd. Razmerja elementov v nekaterih izmed teh spojin niso nujno stehiometrična, vendar pa so mehanske zmesi izključene iz te tar. številke (tar. št. 38.24). Ta tar. številka izključuje tudi: (a) binarne spojine ogljika z naslednjimi elementi: s kisikom (tar. št. 28.11), s halogeni (tar. št. 28.12 ali 29.03), z žveplom (tar. št. 28.13), s plemenitimi kovinami (tar. št. 28.43), z dušikom (tar. št. 28.51) in z vodikom (tar. št. 29.01), (b) zmesi kovinskih karbidov - neaglomerirane ali pripravljene zmesi za proizvodnjo plošč, palčic itd, za konice orodij (tar. št. 38.24), (c) zlitine železa in ogljika iz 72. poglavja, kot je npr, belo surovo železo, neglede na njihovo vsebnost ferokarbidov in (d) zmesi aglomeriranih karbidov v ploščah, palčicah ali v podobnih oblikah za konice orodij,(tar. št. 82.09). 28.50 - HIDRIDI, NITRIDI, AZIDI, SILICIDI IN BORIDI, KEMIČNO DOLOČENI ALI NE, RAZEN SPOJIN, KI SO TUDI KARBIDI IZ TAR. ŠT. 28.49 V tej tar. številki so zajete štiri skupine spojin. Vsaka vsebuje dve ali več prvin, od katerih je ena označena z navedenim pojmom (vodik, dušik, silicij ali bor), medtem ko so drugi nekovine ali kovine. (A) HIDRIDI Najpomembnejši hidrid je kalcijev hidrid (CaH2) (hidrolit). Pridobivajo ga z neposrednim spajanjem kalcija in vodika. Je bela masa s kristalnim prelomom, ki se na hladnem razkraja, v stiku z vodo pa sprošča vodik. Uporablja se kot redukcijsko sredstvo v proizvodnji sinteriranega kroma iz kromovega klorida. Obstajajo tudi arzenovi, silicijevi, borovi hidridi, vštevši natrij-borov hidrid litija (in aluminij-litija), nadalje natrijev, kalijev, stroncijev, antimonov, nikljev, titanov, cirkonijev, kositrov, svinčev hidrid itd. Ta tar. številka izključuje spojine vodika z naslednjimi elementi: s kisikom (tar. št. 22.01, 28.45, 28.47 in 28.51), z dušikom (tar. št. 28.11, 28.14 in 28.25), s fosforjem (tar. št. 28.48), z ogljikom (tar. št. 29.01) in z nekaterimi drugimi nekovinami (tar. št. 28.06 ali 28.11). Paladijevi hidridi in hidridi drugih plemenitih kovin spadajo v tar. št. 28.43). (B) NITRIDI (1) Nekovinski nitridid - borov nitrid (BN), lahek, bel prah, visoko ognjeodporen. Je toplotni in električni izolator in se uporablja za oblaganje električnih peči iz za proizvodnjo talilnih posod. - silicijev nitrid (Si3N4) je sivkastobel prah. (2) Kovinski nitridi - aluminijevi, titanovi, cirkonijevi, hafnijevi, vanadijevi in niobijevi nitridi se pridobivajo ali s segrevanjem čistih kovin v dušiku pri temperaturi od 1100 stopinj C do 1200 stopinj C, ali pa s segrevanjem zmesi oksidov in ogljika v toku dušika in amonijakovega plina pri višji temperaturi. Ta tar. številka ne vključuje kombinacij dušika z naslednjimi elementi: s kisikom (tar. št. 28.11), s halogeni(tar. št. 28.12), z žveplom (tar. št. 28.13), z vodikom (tar. št. 28.14) in z ogljikom (tar. št. 28.51). Srebrovi nitridi in nitridi drugih plemenitih kovina spadajo v tar. št. 28.43, torijevi in uranovi nitridi pa v tar. št. 28.44. (C) AZIDI Kovinske azide lahko štejemo za soli dušikovodikove kisline (HN3). (1) Natrijev azid (NaN3) pridobivajo z delovanjem nitrooksida na natrijev amid, ali pa iz hidrazina, etilnega nitrita in natrijevega hidroksida. Je v obliki brezbarvnih kosov. V vodi je topen in se v vlažnem okolju malenkostno razkraja. Nanj zelo močno vpliva ogljikov dioksid iz zraka. Je občutljiv na uderce (kot živosrebrni fulminat), vendar je od njega manj občutljiv na toploto. Uporablja se za proizvodnjo eksploziva in detonatorjev. (2) Svinčev azid (PbN6) pridobivajo iz natrijevega azida in svinčevega acetata. Je v obliki belega kristalnega prahu in je zelo občutljiv na udarce, hranijo ga v vodi. Uporablja se kot eksploziv (namesto živosrebrnega fulminata). (D) SILICIDI (1) Kalcijev silicid - zelo trda, siva kristalna masa, ki se uporablja v metalurgiji, za lokalno proizvodnjo vodika in v proizvodnji dimnih bomb. (2) Kromov silicid - obstaja več vrst kromovega silicida, vse so zelo trde snovi, ki se uporabljajo kot brusi. (3) Bakrov silicid (razen baker-silicijevih pred zlitin iz tar. št. 74.05) - ponavadi v obliki krhkih ploščic, uporablja se kot redukcijsko sredstvo za rafinacijo bakra, ki lajša njegovo oblikovanje in povečuje njegovo trdnost ter odpornost na trganje. Zmanjšuje nagnjenost bakrovih zlitin k rjavenju in se uporablja tudi v proizvodnji silicijeve bronze in nikelj- bakrovih zlitin. (4) Magnezijevi in manganovi silicidi. Ta tar. številka ne vključuje kombinacije silicija z naslednjimi elementi: s kisikom (tar. št. 28.11), s halogenimi elementi (tar. št. 28.12), z žveplom (28.13), in s fosforjem (tar. št. 28.48). Ogljikovi silicidi (silikonski karbidi) se uvrščajo v tar. št. 28.49, platinini silicidi in islicidi drugih plemenitih kovin pa v tar. št. 28.43. Ta tar. številka ne vključuje tudi fero-zlitin in predzlitin, ki vsebujejo silicij (tar. št. 72.02 ali 74.05) in aluminij-silicijevih zlitin (76. poglavje) (glej predhodno točko (A) v zvezi s spojinami silicija in vodika). (E) BORIDI (1) Kalcijev borid (CaB6) - pridobivajo ga z elektrolizo zmesi boratov in kalcijevega klorida. je temen kristalni prah in močno redukcijsko sredstvo, ki se uporablja v metalurgiji. (2) Aluminijev borid - pridobivajo ga v električnih pečeh in je kristalna masa, ki se uporablja v steklarski industriji. (3) Titanovi, cirkonijevi, vanadijevi, niobijevi, tantalovi, molibdenovi in volframovi boridi se pridobivajo s segrevanjem zmesi kovinskega prahu in čistega borovega prahu v vakuumu pri temperaturi med 1800 stopinj C in 2200 stopinj C, ali pa z obdelavo kovin, uparjenih s pomočjo bora. Ti proizvodi so zelo trdi in so dobri elektroprevodniki. Uporabljajo se za izdelavo trdo sinteriranih spojin. (4) Magnezijevi, antimonovi, manganovi, železovi boridi itd. Ta tar. števlika ne vključuje spojin bora z naslednjimi elementi ( s kisikom (tar. št. 28.10, s halogenimi elementmi (tar. št. 28.12), z žveplom (tar. št. 28.13), s plemenitimi kovinami (tar. št. 28.43), s fosforjem (tar. št. 28.48) in z ogljikom (tar. št. 28.49). (glej predhodne ročke (A), (B) in (C) glede kombinacij z vodikom, dušikom ali sicilijem). Ta tar. številka izključuje tudi baker-borove predzlitine (glej komentar k tar. številki 74.05). 28.51 - DRUGE ANORGANSKE SPOJINE (VKLJUČNO Z DESTILIRANO ALI ELEKTRONEPREVODNO VODO IN VODO PODOBNE ČISTOČE); UTEKOČINJEN ZRAK (Z IZLOČENIMI ALI NEIZLOČENIMI ŽLAHTNIMI PLINI); STISNJENI ZRAK; AMALGAMI, RAZEN AMALGAMOV PLEMENITIH KOVIN (A) DESTILIRANA IN ELEKTRONEPREVODNA VODA IN VODA PODOBNE ČISTOČE Ta tar. številka obsega le destilirano, redestilirano in elektroosmozno vodo, elektroneprevodno vodo in vodo podobne čistoče, vševši vodo, mehčano z ionskimi izmenjevalci. Iz te tar. številke je izključena naravna voda tudi, če je filtrirana, sterilizirana, prečiščena ali mehčana (tar. št. 22.01). Če je pripravljena kot zdravilo v odmerkih ali pakiranjih za prodajo na drobno, spada v tar. št. 30.04. (B) RAZNE ANORGANSKE SPOJINE Anorganski kemični proizvodi, ki niso ne navedeni in ne zajeti v predhodnih tar. številkah, so vključeni v to tar. številko (vštevši nekatere ogljikove spojine, navedene v opombi št. 2 k temu poglavju). Ta tar. številka obsega: (1) Cianogene in halogen cianove spojine (npr. cianogen klorid - CNCl), cianamid in njegove kovinske derivate (razen kalcijevega cianamida - tar. št. 31.02 ali 31.05). (2) Nekovinske oksisulfide (arzenove, ogljikove, silicijeve) in nekovinske hidrosulfide (fosforjeve, ogljikove itd). Tiofozgen (CSCl2) (tiokarbonilklorid, ogljikov diklorsulfid) pridobivajo z delovanjem klora na ogljikov disulfid. Je rdeča tekočina, ki je zadušljiva in izzove solzenje, v vodi se topi in se uporablja v organskih sintezah. (3) Alkalne amide. Natrijev amid (NaNH2) pridobivajo z delovanjem amonijaka na zlitino svinca in natrija, ali pa s spuščanjem amonijaka v plinastem stanju nad raztaljenim natrijem. Je kristalna masa roza ali zelene barve, ki v vodi razpade. Uporablja se v organskih sintezah, v proizvodnji azidov, cianidov itd. V to tar. številko se uvrščajo tudi kalijevi amidi in amidi drugih kovin. (4) Aminomerkuriklorid (HgNH2Cl) pridobivajo z delovanjem amonijaka na raztopino merkuriklorida. Je bel prah, ki na svetlobi preide v sivkastega ali rumenkastega. V vodi ni topen, je pa strupen. Uporablja se v pirotehniki in v medicini. (5) Fosfonijev jodid lahko dobijo z medsebojnim delovanjem fosforja, joda in vode - je redukcijsko sredstvo. (C) TEKOČI ZRAK IN STISNJEN ZRAK V trgovanju se zrak, spremenjen v tekoče stanje (ca -160oC), pojavlja v jeklenkah ali v medeninastih kontejnerjih z vakuumskim plaščem. Lahko povzroči nevarne opekline in spreminja mehke materiale v krhke. Uporablja se za pridobivanje kisika, dušika in inertnih plinov s frakcijsko destilacijo. Zaradi naglega izhlapevanja se v laboratorijih uporablja kot hladilno sredstvo. Zmešan z lesnim ogljem in z drugimi proizvodi tvori močan eksploziv, ki se uporablja v rudarstvu. Ta tar. številka vključuje tudi: (1) tekoči zrak, iz katerega so izločeni redki plini in (2) stisnjeni (komprimirani) zrak. (D) Amalgami, razen amalgamov plemenitih kovin Živo srebro tvori amalgame z več navadnimi kovinami (alkalijske in zemeljskoalkalne kovine, cink, kadmij, antimon, aluminij, kositer, baker, svinec, bizmut itd.). Amalgame je mogoče dobiti: - z neposrednim delovanjem kovine na živo srebro, - z elektrolizo kovinskih soli z uporabo živosrebrove katode, ali pa - z elektrolizo živosrebrne soli, pri čemer je katoda kovina. Amalgami, dobljeni z elektrolizo in ki so destilirani pri nizki temperaturi, se uporabljajo za proizvodnjo pirofornih kovin z večjo reakcijsko močjo od onih, dobljenih pri visokih temperaturah. Uporabljajo se v metalurgiji plemenitih kovin. (1) Amalgami alkalijskih kovin razkrajajo vodo in pri tem razvijajo manjšo toploto kot čiste kovine - zaradi tega so boljša redukcijska sredstva od čistih kovin. Natrijev amalgam se uporablja za proizvodnjo vodika. (2) Aluminijev amalgam uporabljajo kot redukcijsko sredstvo v organskih sintezah. (3) Bakrov amalgam se, z dodatkom majhne količine kositra, uporablja v zobarstvu. Bakrovi amalgami so kovinski cementi, ki se s segrevanjem mehčajo, so primerni za oblikovanje in za popravke porcelana. (4) Cinkov amalgam uporabljajo v baterijah, da bi preprečili korozijo. (5) Kadmijem amalgam se izkorišča v zobarstvu in v proizvodnji volframove žice iz sintrane kovine. (6) Antimon-kositrov amalgam se uporablja za &quot;bronzanje&quot; sadre. Ta tar. številka izključuje amalgame, ki vsebujejo plemenite kovine - z navadnimi kovinami ali ne (tar. št. 28.43). 29. POGLAVJE ORGANSKI KEMIČNI PROIZVODI OPOMBE: 1. Če v poimenovanjih tarifnih številk ni določeno drugače, obsegajo tarifne številke tega poglavja samo: (a) izločene kemično določene organske spojine, bodisi da vsebujejo nečistoče ali ne; (b) mešanice dveh ali več izomerov iste organske spojine (bodisi da vsebujejo nečistoče ali ne), razen mešanic izomerov acikličnih ogljikovodikov (razen stereoizomerov), bodisi da so nasičeni ali ne (27. poglavje); (c) proizvode iz tar. št. 29.36 do vključno 29.39 ali sladkorne etre in sladkorne estre in njihove soli iz tar. št. 29.40 ali proizvode iz tar. št. 29.41, kemično določene ali nedoločene; (d) proizvode, navedene pod (a), (b) in (c) te opombe, raztopljene v vodi; (e) proizvode, navedene pod (a), (b) in (c) te opombe, raztopljene v drugih topilih, ki so dodani samo zaradi varnosti ali transporta, če proizvod zaradi topila, ki mu je dodano, ne postane bolj primeren za posebno kot pa za splošno rabo; (f) proizvode, navedene pod (a), (b), (c), (d) ali (e) te opombe, z dodanimi stabilizatorji, vključno z dodanimi sredstvi proti skepljanju, potrebnimi za njihovo ohranjanje ali transport; (g) proizvode, navedene pod (a), (b), (c), (d), (e) ali (f) te opombe, z dodanim sredstvom zoper prašenje ali snovmi, ki dajejo barvo ali vonj, da bi jih bilo lažje spoznati ali zaradi varnosti, če proizvodom zaradi teh dodatkov ne zožimo namena uporabe; (h) naslednje proizvode, razredčene do standardne moči, za izdelavo azo-barvil: diazonijeve soli, &quot;kuplerji&quot;, ki se uporabljajo za te soli, in amine, ki se lahko diazotirajo, in njihove soli. 2. V to poglavje ne spadajo: (a) proizvodi, ki se uvrščajo v tar. št. 15.04, ali surovi glicerin iz tar. št. 15.20; (b) etilalkohol (tar. št. 22.07 ali 22.08); (c) metan ali propan (tar. št. 27.11); (d) ogljikove spojine, navedene v 2. opombi k 28. poglavju; (e) sečnina (tar. št. 31.02 ali 31.05); (f) barvila rastlinskega ali živalskega izvora (tar. št. 32.03), sintetična organska barvila, sintetični organski proizvodi vrst, ki se uporabljajo kot fluorescenčna belilna sredstva ali kot luminofori (tar. št. 32.04), ter barve ali druga barvila v oblikah ali pakiranjih za prodajo na drobno (tar. št. 32.12); (g) encimi (tar. št. 35.07); (h) metaldehid, heksametilentetramin in podobne snovi, pripravljene v različnih oblikah (npr.: tablete, paličice in podobne oblike), ki se uporabljajo kot gorivo, utekočinjena ali plinasta goriva v tekočem stanju, ki se uporabljajo v vžigalnikih za cigarete ali podobnih vžigalnikih, v posodah s prostornino do 300 cm3 (tar. št. 36.06); (ij) proizvodi, pripravljeni kot polnila za aparate za gašenje požara in pripravljene protipožarne bombe ali granate iz tar. št. 38.13; proizvodi za brisanje črnila v pakiranjih za prodajo na drobno iz tar. št. 38.24; (k) optični elementi, npr. iz etilendiamintartrata (tar. št. 90.01). 3. Proizvodi, ki bi se lahko uvrstili v dve ali več tarifnih številk iz tega poglavja, se uvrstijo v zadnjo po vrsti teh tarifnih številk. 4. V tar. št. 29.04 do 29.06, 29.08 do 29.11 in 29.13 do 29.20 zajema katera koli tarifna številka, ki se nanaša na halogenske, sulfonske, nitro- ali nitrozo- derivate, tudi katere koli kombinacije ter derivatov, kot so: sulfohalogenski, nitrohalogenski, nitrosulfonski in nitrosulfohalogenski derivati. Nitro- in nitrozo- skupine se ne štejejo za &quot;dušikove funkcije&quot; iz tar. št. 29.29. V tar. št. 29.11, 29.12, 29.14, 29.18 in 29.22 je &quot;kisikova funkcija&quot; omejena samo na funkcije (značilnih organskih skupin, ki vsebujejo kisik), navedene v tar. št. 29.05 do 29.20. 5. (a) Estri organskih spojin s kislinsko funkcijo, ki se uvrščajo v l. do VII. podpoglavje z organskimi spojinami istih podpoglavij, se uvrščajo s tisto spojino, ki je uvrščena v zadnjo tarifno številko danega podpoglavja. (b) Estri etilalkohola ali glicerina z organskimi spojinami s kislinsko funkcijo iz I. do VII. podpoglavja se uvrščajo v isto tarifno številko kot ustrezne spojine s kislinsko funkcijo. (c) V skladu s 1. opombo v VI. oddelku in 2. opombo v 28. poglavju se: (1) anorganske soli organskih spojin, kot so spojine s kislinsko, fenolno ali enolno funkcijo ali organske baze iz I. do X. podpoglavja ali tar. št. 29.42, se uvrščajo v tarifno številko ustrezne organske spojine; (2) soli, dobljene z reakcijo med organskimi spojinami iz I. do X. podpoglavja ali tar. št. 29.42, se uvrščajo v ustrezno tarifno številko po bazi ali kislini (vključno spojine s fenolno ali enolno funkcijo), iz katerih so dobljene, in ki je zadnja po vrsti v tem poglavju. (d) Alkoholati kovin se uvrščajo v isto tarifno številko kot ustrezni alkoholi, razen v primeru etanola in glicerina (tar. št. 29.05). (e) Halogenidi karboksilnih kislin se uvrščajo v isto tarifno številko kot ustrezne kisline. 6. Spojine iz tar. št. 29.30 in 29.31 so organske spojine, katerih molekule vsebujejo poleg vodikovega, kisikovega ali dušikovega atoma tudi atome drugih nekovin ali kovin (kot so: žveplo, arzen, živo srebro ali svinec), neposredno vezane na ogljikove atome. Tar. št. 29.30 (organske žveplove spojine) in tar. št. 29.31 (druge organsko-anorganske spojine) ne obsegajo sulfo derivatov ali halogenskih derivatov (vključno kombiniranih derivatov), ki imajo poleg vodika, kisika in dušika samo neposredno na ogljik vezane atome žvepla ali halogenih elementov, ki jim dajejo lastnosti sulfo derivatov ali halogenskih derivatov (ali kombiniranih derivatov). 7. Tar. št. 29.32, 29.33 in 29.34 ne obsegajo epoksidov s tremi atomi v obroču, ketonperoksidov, cikličnih polimerov aldehidov ali tioaldehidov, anhidridov polibaznih karboksilnih kislin, cikličnih estrov polihidroksilnih alkoholov ali fenolov s polibaznimi kislinami in amidov polibaznih kislin. Te določbe se uporabljajo le takrat, ko hetero-atomi na položaju v obroču nastanejo iz postopka ciklizacije ali tukaj navedenih funkcij. Opomba k podštevilki 1. V kateri koli tarifni številki tega poglavja se derivati kemičnih spojin (ali skupine kemičnih spojin) uvrščajo v isto podštevilko kot ta spojina (ali skupina spojin), če niso bolj specifično zajeti v kateri koli drugi podštevilki in če ni podštevilke s poimenovanjem &quot;drugo&quot; v vrsti ustreznih podštevilk. SPLOŠNA DOLOČILA Splošno pravilo je, da je to poglavje omejeno na kemično določene spojine, skladno z določili opombe št. 1 k temu poglavju (A) Kemijsko določene spojine (opomba št. 1 k temu poglavju) Ločeno kemijsko določena spojina je snov, ki sestoji iz ene molekulske vrste (na primer: kovalentne ali ionske), katere sestavo določa stalno razmerje elementov in, ki jo je moč ponazoriti z določenim strukturnim diagramom. V kristalnem stanju ustreza molekulska vrsta ponavljajoči se osnovni celici Ločeno kemično določene spojine, ki vsebujejo še druge snovi, poljubno dodane med ali po sintezi (vključno tudi prečiščevanje), so iz tega poglavja izključene. Skladno s tem je na primer: izključen preparat iz saharina, pomešanega z laktozo z namenom, da bi bil preparat uporaben kot sladilo (glej komentarska pojasnila k tar. št. 29.25). Kemično določene spojine, ki so uvrščene v to poglavje, lahko vsebujejo nečistoče (opomba 1(a)). Izjema je poimenovanje tar. št. 29.40, ki se, v razmerju do sladkorjev, omejuje le na kemično čiste sladkorje. Pojem &quot;nečistoče&quot; označuje izključno le substance, katerih povezava s čisto spojino nastane le in neposredno pri procesu pridobivanja (vštevši prečiščevanje). Te substance lahko nastanejo zaradi katerihkoli dejavnikov, ki so vplivali na proces, in so predvsem naslednje: (a) nereagirane izhodiščne snovi, (b) nečistoče, prisotne že v izhodiščnih snoveh, (c) reagenti, uporabljeni v procesu pridobivanja spojine (vštevši v procesu prečiščevanja) in (d) vzporedni proizvodi. Omeniti pa je treba, da take substance ne štejejo za nečistoče v prav vseh primerih, dovoljenih z opombo 1(a) k temu poglavju. Če so te substance namenoma puščene v proizvodu z namenom, da bi ga napravile še posebno primernega za neko vrsto uporabe, potem te substance ne štejejo za dovoljene nečistoče. Primer: proizvod sestoji iz metilacetata z metanolom, ki je v metilacetatu namerno puščen, da bi povečal njegovo primernost kot razredčilo - tak proizvod je iz tega poglavja izključen in se uvršča v tar. št. 38.14. Za nekatere spojine (npr. za etan, benzen, fenol, piridin) obstajajo posebna merila čistoče, podana v komentarjih k tar. številkam 29.01, 29.02, 29.07 in 29.33. Kemično določene spojine, uvrščene v to poglavje, so lahko raztopljene v vodi. Skladno z istimi pravili, ki so uporabljena v splošnih določilih 28. poglavja, tudi to poglavje vključuje nevodne raztopine in spojine (ali njihove raztopine) z dodanimi stabilizatorji, agensi zoper prah in z barvili. Primer: stiren, inhibiran s terciarnim butilkateholom ostane uvrščen v tar. številki 29.02. Splošna določila k 28. poglavju, ki se nanašajo na dodajanje stabilizatorjev, agensov zoper prah in barvil, se uporabljajo mutatis mutandis tudi na kemične spojine iz tega poglavja. Po istih pravilih, ki veljajo za barvila, lahko te spojine vsebujejo tudi dodatne vonjave (npr. metilbromid iz tar. št. 29.03, kateremu so dodane majhne količine kloropikrina). To poglavje tudi vključuje zmesi izomerov iste organske spojine (če vsebujejo nečistoče ali ne). To določilo velja samo za zmesi spojin, ki imajo isto kemično funkcijo (ali funkcije), vendar obstajajo v svoji naravni obliki ali se pridobivajo tekom iste sinteze. Vendar pa to poglavje ne vključuje zmesi izomerov acikličnih ogljikovodikov (razen stereoizomera) - če so nasičeni ali ne (27. poglavje). (B) Razlika med spojinami iz 28. in 29. poglavja Glej del (B) splošnih določil k 28. poglavju. Organsko-anorganske spojine, razen tistih, ki so navedene v opombi št. 2 k 28. poglavju, se uvrščajo v 29. poglavje. (C) Proizvodi, ki ostanejo uvrščeni v 29. poglavje, čeprav niso kemično določene spojine V nadaljevanju so navedene nekatere izjeme pravila, da se 29. poglavje omejuje la na kemično določene spojine. Te izjeme vključujejo proizvode, ki so razvrščeni v naslednje tar. številke: tar. številka proizvod 29.09 ketonski peroksidi 29.12 ciklični polimeri aldehidov; paraformaldehid 29.19 laktofosfati 29.23 lecitini in drugi fosfoaminolipidi 29.34 nukleinske kisline in njihove soli 29.36 provitamini in vitamini (vštevši koncentrate in medsebojne zmesi, v topilu ali ne) 29.37 hormoni 29.38 glikozidi in njihovi derivati 29.39 rastlinski alkaloidi in njihovi derivati 29.40 sladkorni etri in skadkorni estri in njihove soli 29.41 antibiotiki. To poglavje vključuje tudi diazonijeve soli (glej del (A) komentarja k tar. št. 29.27), kuplerje, ki se uporabljajo za te soli in amine, ki se lahko diazotirajo, in njihove soli, razredčene z npr. nevtralnimi solmi do standardne moči. Namenjene so za proizvodnjo azo-barv. Lahko so trdne ali tekoče. (D) Izključitve nekaterih kemično določenih organskih spojin iz 29. poglavja (opomba št. 2 k temu poglavju) (1) Nekatere kemično določene spojine so iz 29. poglavja izključene tudi, če so kemično čiste. Razen tistih, ki spadajo v 28. poglavje (glej del (B) splošnih določil k temu poglavju), spadajo k tej skupini še: (a) saharoza (tar. št. 17.01); laktoza, maltoza, glukoza in fruktoza (tar. št. 17.02), (b) etilni alkohol (tar. št. 22.07 ali 22.08), (c) metan in propan (tar. št. 27.11), (d) sečnina (tar. št. 31.02 ali 31.05), (e) barvila živalskega ali rastlinskega porekla (npr. klorofil) (tar. št. 32.03) in (f) sintetična barvila (vštevši pigmentna barvila) in sintetični organski proizvodi, znani kot agensi za beljenje (npr. nekateri stilbenovi derivati) (tar. št. 32.04). (2) Nekatere druge kemično določene spojine, ki bi lahko bile uvrščene v 29. poglavje, so lahko izključene iz tega poglavja, v kolikor so pripravljene v določene oblike ali ki bi bili izpostavljeni določenim postopkom, ki bi njihove kemične sestave ne spremenili. Ti primeri vključujejo: (a) proizvode, primerne za terapevtsko ali profilaktično uporabo in pripravljene v odmerke ali pakiranja za prodajo na drobno (tar. št. 30.04), (b) proizvode, ki se uporabljajo kot luminoforji, npr. salicialdizin, katerega lahko obdelujejo tako, da postane luminiscenčen (tar. št. 32.04), (c) barve in druga barvila, pripravljena v oblikah in pakiranjih za prodajo na drobno (tar. št. 32.12), (d) parfumerijske, kozmetične in toaletne pripravke (npr. aceton), pripravljene v pakiranjih za prodajo na drobno (tar. št. od 33.03 do 33.07), (e) proizvode, primerne za uporabo kot lepila, pripravljene v oblikah in pakiranjih, katerih neto teža ne presega 1 kg (tar. št. 35.06), (f) trdna goriva (npr. metalaldehid in heksametilenetramin), pripravljena v oblikah za uporabo kot goriva in tekoča goriva (npr. tekoči butan), ki se uporabljajo v vžigalnikih za cigarete in v podobnih vžigalnikih in v posodah prostornine manj kot 300 kub. centimetrov (tar. št. 36.06), (g) hidrokinon in druge nezmešane proizvode za fotografske potrebe, pripravljene v odmerke za prodajo na drobno in v končni obliki za fotografsko uporabo (tar. št. 37.07), (h) dezinfekcijska sredstva, insekticidi itd., pripravljeni, kot je opisano v tar. št. 38.08, (i) proizvode (npr. ogljikov tetraklorid), pripravljene kot polnila za aparate za gašenje požarov ali pripravljene za granate za gašenje požarov (tar. št. 38.13), (j) sredstva za odstranjevanje črnil (npr. kloramini iz tar. št. 29.35, razredčeni v vodi), pripravljeni v pakiranjih za prodajo na drobno (tar. št. 38.24) in (k) optične elemente (npr. etilendiamin tartarat) (tar. št. 90.01). (E) Proizvodi, ki bi se lahko razvrstili v dve ali več tarifnih številk 29. poglavja (opomba št. 3 k temu poglavju) Taki proizvodi se uvrščajo v zadnjo izmed tar. številk, ki bi utegnila veljati. Primer: askorbinska kislina bi lahko štela za lakton (tar. št. 29.32) ali kot vitamin (tar. št. 29.36) - glede na to mora biti uvrščena v tar. številko 29.36. Podobno je alilsterol, ki je ciklični alkohol (tar. št. 29.06), pa tudi steroid z nemodificirano gonansko strukturo in se uporablja predvsem zaradi njegovega hormonskega učinka (tar. št. 29.37) - zaradi tega se uvršča v tar. številko 29.37. Vendar pa je treba omeniti, da (kot izjemo tega pravila) zadnji stavek besedila tar. številke 29.40 izrecno izključuje proizvode iz tar. št. 29.37, 29.38 in 29.39. (F) Halogenirani, sulfo, nitro ali nitrozo-derivati in njihove kombinacije (opomba št. 4 k temu poglavju) Nekatere tar. številke 29. poglavja vključujejo določila za halogene, sulfo, nitro in nitrozo-derivate. Šteti je treba, da so s tem zaobsežene katerekoli kombinacije teh derivatov, na primer sulfohalogenirani, nitrohalogenirani, nitrosulfonirani, nitrosulfohalogenirani in drugi derivati. Nitro in nitrozne skupine ni šteti za dušikove funkcije pri uporabi tar. št. 29.29. Halogenirani, sulfo, nitro ali nitrozo-derivati so dobljeni z zamenjavo enega ali več vodikovih atomov v prvotni spojini z enim ali več halogenimi, sulfo (-SO3H), nitro (-NO2) ali nitrozo (-NO) skupinami ali s katerokoli njih kombinacijo. Da bi se takšni derivati lahko uvrstili v to poglavje, morajo ostati vse funkcionalne skupine (npr. aldehidna, karboksilna kislina, amini) nedotaknjene. (G) Razvrščanje estrov, soli in nekaterih halogenidov (opomba št. 5 s temu poglavju) (1) Estri. Estri, dobljeni iz organskih spojin s kislinskimi funkcijami, ki spadajo v pododdelke I do VII in iz organskih spojin iz teh pododdelkov, se uvrščajo s tisto spojino, ki je uvrščena v tar. številko zadnja po vrsti teh pododdelkov. Primeri: (a) Dietilen glikolacetat (ester, dobljen z reakcijo ocetne kisline iz tar. št. 29.15 z dietilen glikolom iz tar. št. 29.09) tar. št. 29.15 (b) Metil benzen sulfat (ester, dobljen z reakcijo benzen sulfonske kisline iz tar. št. 29.04 z metilnim alkoholom iz tar. št 29.05) tar. št. 29.05 (c) Butil hidrogenftalat (ester karboksilne kisline, v kateri je zamenjan vodik iz samo ene COOOH skupine) tar. št. 29.17 (d) Butil ftalilbutil glikolat (ester, dobljen z reakcijo ftalne kisline iz tar. št. 29.17 in glikolne kisline iz tar. št. 29.18 z butilnim alkoholom iz tar. št. 29.05) tar. št. 29.18 To pravilo ne more veljati za estre spojin s kislinskimi funkcijami z etilnim alkoholom ali glicerinom, saj se te spojine ne uvrščajo v 29. poglavje. Take estre je treba uvrstiti po kislinah, iz katerih so dobljeni. Primer: Etilacetat (ester, dobljen z reakcijo ocetne kisline iz tar. št. 29.15 z etilnim alkoholom iz tar. št. 22.07 ali 22.08) tar. št. 29.15 Treba je tudi omeniti, da se sladkorni estri in njihove soli uvrščajo v tar. št. 29.40. (2) Soli. Skladno z opombo št. 1 k IV. pododdelku in opombo št. 2 k temu poglavju velja naslednje: (a) Anorganske soli organskih spojin, kot so spojine s kislinsko, fenolno in enolno funkcijo, ali pa organske baze iz pododdelkov I do X ali iz tar. številke 29.42, se uvrščajo v ustrezno tar. številko glede na organsko spojino. Te soli se dobijo z naslednjimi reakcijami: (i) Organskih spojin s kislinsko, fenolno ali enolno funkcijo z anorganskimi bazami. Primer: Natrijev metoksioksibenzoat je dobljen z delovanjem metoksibenzojeve kisline iz tar. št.29.18 na natrijev hidroksid in se uvrsti v tar. št. 29.18. Soli te vrste so lahko dobljene tudi z delovanjem estra kislin maloprej naštetih vrst, z anorganskimi bazami. Primer: n-Butilni bakrov ftalat (sol, dobljena z delovanjem butil vodik ftalata iz tar. št. 29.17 na bakrov hidroksid) tar. št. 29.17 (ii) organskih baz z anorganskimi kislinami Primer: Dietilamin hidroklorid (sol, dobljena z delovanjem dietilamina iz tar. št. 29.21 s solno kislino iz tar. št. 28.06) tar. št. 29.21 (b) Soli, dobljene med organskimi spojinami iz pododdelkov I do X ali iz tar. št. 29.42, se uvrščajo v ustrezno tar. številko baze ali kisline (vštevši spojine s fenolno ali enolno funkcijo), iz katerih so dobljene, in to vselej v zadnjo od tistih, ki se v poglavju vrstijo po zaporedju. Primera: Anilin acetat (sol, dobljena z delovanjem ocetne kilsine iz tar. št. 29.15 na anilin iz tar. št. 29.21) tar. št. 29.21 Metilamin fenoksiacetat (sol, dobljena z delovanjem metilamina iz tar. št. 29.21 na fenoksi ocetno kislino iz tar. št. 29.18) tar. št. 29.21 (3) Halogenidi karbonskih kislin. Taki halogenidi se uvrščajo v isto tar. številko kot ustrezne kisline. Primer: izobutril klorid se uvršča (kot izobuterna kislina, kateri ustreza) v tar. št. 29.15. (H) Uvrščanje derivatov Uvrščanje derivatov kemičnih spojin na ravni tarifnih številk mora slediti uporabi Temeljnih pravil. Opomba št. 3 k temu poglavju se uporablja, če bi se nek derivat lahko uvrščal v dve ali več tarifnih številk. Znotraj katerekoli izmed tarifnih številk tega poglavja se derivati uvrščajo na podlagi Opombe k tarifnim podštevilkam št. 1. (IJ) Spojeni sistemi obročev Spojen sistem obročev je tisti, v katerem sta vsaj dva obroča s samo eno skupno vezjo in s samo dvema skupnima atomoma Takšni sistemi se pojavljajo v molekulah policikličnih spojin (t.j. policikličnih ogljikovodikov, heterocikličnih spojin, v katerih sta spojena dva ciklična obroča s skupno stranjo z dvema sosednjima atomoma. Primeri: < glej prilogo - Slike: stran 1 > V kompleksnih sistemih obročev je lahko spoj na več kot eni strani katerega koli obroča. Policiklične spojine, v katerih imata dva obroča samo dva skupna atoma, imenujemo &quot;orto spoji&quot;. Na drugi strani pa imenujemo policiklične spojine , v katerih ima en obroč samo dva skupna atoma z vsakim izmed dveh ali več obroči zveznega niza obročev, &quot;orto in peri spoji&quot;. Naslednji primeri prikazujejo ta dva tipa spojenih sistemov obročev: < glej prilogo - Slike: stran 2 > Po drugi trani pa spodnji primer kaže mostni kinolin (ne spojen). < glej prilogo - Slike: stran 3 > I. PODODDELEK OGLJIKOVODIKI IN NJIHOVI HALOGENSKI, SULFO-, NITRO- IN NITROZO-DERIVATI 29.01 ACIKLIČNI OGLJIKOVODIKI 2901.10 - Nasičeni - Nenasičeni: 2901.21 -- etilen 2901.22 -- propen (propilen) 2901.23 -- buten (butilen) in njegovi izomeri 2901.24 -- buta-1,3-dien in izopren 2901.29 -- drugo Aciklični ogljikovodiki so spojine, ki vsebujejo samo ogljik in vodik, ki v svoji strukturi nimajo obroča. Lahko se razvrstijo v dve skupini: (A) Nasičeni aciklični ogljikovodiki (B) Nenasičeni aciklični ogljikovodiki (A) NASIČENI ACIKLIČNI OGLJIKOVODIKI Nasičeni aciklični ogljikovodiki tvorijo homologno vrsto, katero lahko predstavlja splošna formula (CnH2n+2). V velikih količinah se nahajajo v naravi in so najpomembnejše sestavine nafte. Osnovni ogljikovodik je metan (CH4) z enim atomom ogljika. Vendar se metan, prav tako pa tudi propan (C3H8) s tremi atomi ogljika, uvrščata v tar. št. 27.11 tudi, če sta kemično čista. Nasičeni ogljikovodiki, ki spadajo v to tar. številko, vključujejo: (1) Etan (C2H6) z dvema atomoma ogljika; V to tar. številko se uvršča le etan čistoče najmanj 95 vol. %, proizvod - etan nižje čistoče se uvršča v tar. št. 27.11. (2) Butan (C4H10) s štirimi atomi ogljika (3) Pentan (C5H12) s petimi ogljikovimi atomi (4) Heksan (C6H14) s šestimi ogljikovimi atomi (5) Heptan (C7H16) s sedmimi ogljikovimi atomi (6) Oktan (C8H18) z osmimi ogljikovimi atomi (7) Nonan (C9H20) z devetimi ogljikovimi atomi (8) Dekan (C10H22) z desetimi ogljikovimi atomi (9) Pentadekan (C15H32) s petnajstimi ogljikovimi atomi (10) Triakontan (C30H62) s tridesitimi ogljikovimi atomi (11) Heksakontan (C60H122) s šestdesetimi ogljikovimi atomi Ti nasičeni ogljikovodiki so v vodi netopni. Pri normalni temperaturi in pritisku so ogljikovodiki, ki vsebujejo do štiri atome ogljika, v plinastem stanju; ogljikovodiki z do petnajst ogljikovimi atomi so v tekočem stanju, ogljikovodiki z večjim številom ogljikovih atomov pa so ponavadi v trdnem stanju. En ali več vodikovih atomov v teh molekulah lahko zamenjajo alkilni radikali (npr. metil, etil, propil); na ta način ima izobutan (dimetilpropan, trimetilpropan) isto molekularno formulo kot običajni butan. Najpomembnejša ogljikovodika iz te tar. številke v industriji in v trgovini sta etan in butan, ki se nahajata kot spremljajoča plina v naravni nafti in v naravnem plinu. Da se lahko ta dva nasičena ogljikovodika uvrstita v to tar. številko, morata biti v obliki kemično določenih spojin, dobljenih ali z rafinacijo nafte ali naravnega plina, ali pa s sintezo (glede meril za čistočo etana glej predhodno besedilo pod (1). Vendar pa ta tar. številka izključuje surovi butan, surove naftne pline in podobne surove plinaste ogljikovodike iz tar. št. 27.11. (B) NENASIČENI ACIKLIČNI OGLJIKOVODIKI Ti nenasičeni aciklični ogljikovodiki vsebujejo po dva, štiri, šest itd. atomov vodika manj, kot pa nasičeni aciklični ogljikovodiki z istim številom ogljikovih atomov. Iz tega izhaja prisotnost dvojnih ali trojnih vezi. (1) Monoetilenski ogljikovodiki. Monoetilenski ogljikovodiki tvorijo homologno vrsto, predstavljeno s splošno formulo (CnH2n). Nahajajo se v proizvodih, pridobljenih s termičnim razstavljanjem številnih organskih spojin (svetleči plin, proizvodi crackiranja nafte itd.), lahko pa so tudi proizvedeni s sintezo. (a) Prvi členi teh vrst, pretežno v plinskem stanju, so: (i) Etilen (eten) (C2H4) - brezbarvni plin, šibkega vonja po etru in močnimi anestetskimi lastnostmi. Uporablja se v proizvodnji mnogih organskih spojin (npr. etilen-oksida, etil- benzena, sintetičnega etanola, polietilena itd.). Da ga lahko uvrstimo v to tar. številko, mora biti čistoče najmanj 95 vol. %, računano na anhidrirani proizvod. Etilen manjše čistoče se uvršča v tar. št. 27.11). (ii) Propen (propilen) (C3H6) - brezbarven, zelo vnetljiv plin, dušljivec. Da ga smemo uvrstiti v to tar. številko, mora biti čistoče najmanj 90 vol. %, računano na anhidrirani proizvod. Propilen manjše čistoče se uvršča v tar. št. 27.11. (iii) Buteni (butileni) (C4H8) Da jih smemo uvrstiti v to tar. številko, morajo biti ti nasičeni ogljikovodiki v obliki kemično določenih spojin. Vendar pa ta tar. številka izključuje vse surove ogljikovodike iz tar. št. 27.11. V običajnem trgovanju se ti proizvodi pojavljajo v tekoči obliki in pod pritiskom. (b) Monoetilenski ogljikovodiki, ki vsebujejo od 5 do 15 atomov ogljika, so tekoči. Najpomembnejši med njimi so: (i) Penteni (amileni), (ii) Hekseni, (iii) Hepteni in (iv) Okteni. (c) Členi vrste, ki vsebujejo več kot 15 atomov ogljika, so v trdnem stanju. (2) Polietilenski ogljikovodiki. Polietilenski ogljikovodiki tvorijo vrste z dvema ali več dvojnimi vezmi in vključujejo: (a) propadien (alen) (C3H4), (b) buta-1,2-dien (1,2-butadien, metilalen) (C4H6), (c) buta-1,3-dien (1,3-butadien) (C4H6) - brezbarven in zelo vnetljiv plin in (d) izopren ali 2-metilbuta-1,3-dien (C5H8) - brezbarvna, zelo vnetljiva tekočina. (3) Acetilenske vrste. Acetilenski ogljikovodiki vsebujejo ali eno trojno vez (monoacetileni s splošno formulo CnH2n-2), ali pa več kot eno trojno vez (poliacetileni). Najpomembnejši proizvod je acetilen (C2H2), brezbarvni plin značilnega vonja. Iz njega je moč s sintezo dobiti številne proizvode (npr. ocetno kislino, aceton, izopren, kloroocetno kislino, etanol). Prevaža se vselej v acetonovi raztopini in pod pritiskom, v jeklenkah, napolnjenih z diatomitom in se ga kljub temu uvršča v to tar. številko (glej opombo 1(e) k temu poglavju). Drugi členi te vrste so: (a) Propin (alilen, metilacetilen) in (b) Butin ali etilacetilen. (4) Etil-acetilenski ogljikovodiki. V svojih molekulah vsebujejo etilenske in acetilenske vezi. Najpomembnejša med njimi sta vinilacetilen (acetilen, v katerem je en atom vodika zamenjan z vinilno skupino) in metilvinilacetilen (v katerem sta oba vodikova atoma zamenjana - eden z vinilno skupino, drugi z metilno skupino). 29.02 CIKLIČNI OGLJIKOVODIKI - Cikloalkani, cikloalkeni in cikloterpeni: 2902.11 -- cikloheksan 2902.19 -- drugi 2902.20 - Benzen 2902.30 - Toluen - Ksileni: 2902.41 -- o-ksilen 2902.42 -- m-ksilen 2902.43 -- p-ksilen 2902.44 -- izomeri ksilenov v mešanici 2902.50 - Stiren 2902.60 - Etilbenzen 2902.70 - Kumen 2902.90 - Drugi Ciklični ogljikovodiki so spojine, ki vsebujejo samo ogljik in vodik in imajo najmanj en obroč v svoji strukturi. Lahko jih razdelimo v tri kategorije: (A) Ciklani in cikleni (B) Cikloterpeni (C) Aromatski ogljikovodiki (A) CIKLANI IN CIKLENI Ciklani in cikleni so ogljikovodiki, ki ustrezajo splošni formuli CnH2n, če so nasičeni (monociklični ciklani), in splošni formuli CnH2n-x (v kateri je lahko x = 2, 4, 6 itd.), kadar so policiklični ciklani ali kadar so nenasičeni (cikleni). (1) Monociklični ciklani vključujejo polimetilen in naftenske ogljikovodike, ki so nahajajo v nekaterih naftah, kot npr.: (a) Ciklopropan (C3H6) - plin, (b) Ciklobutan (C4H8) - plin, (c) Ciklopentan (C5H10) - tekočina in (d) Cikloheksan (C6H12) - tekočina. (2) Policiklični ciklani vključujejo: (a) Dekahidronaftalin (C10H18) - brezbarvna tekočina, katero uporabljajo za barve in lake, za politure itd. (b) Spojine s premoščeno vezjo, kot 1,4,4a,5,6,7,8,8a- oktahidroekso-1,4-endo-5,8-dimetanonaftalen (C12H16), iz katerega pridobivajo pesticid HEOD (dieldrin). (c) Spojine &quot;kletkaste&quot; strukture, kot je npr. pentaciklo(5.2.1.02.6.03.9.05.8) dekan (C10H12), iz katerega se izpelje formula dodekaklorpentaciklo(5.2.02.6.03.9.05.8) dekan. (3) Cikleni vključujejo: (a) ciklobuten (C4H6) - plin, (b) ciklopenten (C5H8) - tekočina, (c) cikloheksen (C6H10) - tekočina, (d) ciklooktatetraen (C8H8) - tekočina in (e) azilen (C10H8) - v trdnem stanju. Vendar pa ta tar. številka ne vključuje sintetičnih karotenov, ki se uvrščajo v tar. št. 32.04. (B) CIKLOTERPENI Cikloterpeni ne odstopajo od osnovne kemične strukture ciklena in imajo splošno formulo (C5H8)n, pri čemer je število n lahko 2 ali več. Pojavljajo se v rastlinskem svetu v obliki dišečih in hlapljivih tekočin, kot so npr.: (1) Pinen, ki je sestavina terpentinskega alkohola borovega olja, cimetovega olja itd. Je brezbarvna tekočina. (2) Kamfen, ki se nahaja v muškatovem olju, v semenih grenke pomaranče itd. (3) Limonen, ki se nahaja v olju citrusovih sadežev; dipenten, ki je mešani optični izomer limonena. Surovi dipenten je iz te tar. številke izključen (tar. št. 38.05). Ta tar. številka izključuje tudi eterična olja (tar. št. 33.01), smolno, lesno in sulfatno olje, pridobljeno z destilacijo ali kako drugače iz iglavcev (tar. št. 38.05). (C) AROMATSKI OGLJIKOVODIKI Te spojine nastajajo iz benzena, ki sestoji iz 6 atomov ogljika in 6 atomov vodika, razvrščenih v 6CH skupin, ki tvorijo šestčlenski obroč, znan kot benzenovo ali aromatsko jedro. (I) Ogljikovodiki z enim benzenovim obročem - vključujejo benzen in njegove homologe. (a) Benzen (C6H6) se nahaja v plinu kamenega premoga, v nekaterih naftah in v tekočih proizvodih suhe destilacije številnih organskih spojin, bogatih z ogljikom (kameni premog, lignit itd.). Pridobivajo ga tudi sintetično. V čistem stanju je brezbarvna in gibka tekočina, ki lomi svetlobo in je hlapljiva ter vnetljiva. Je aromatičnega vonja. Lahko topi smole, masti, eterična olja, kavčuk itd. Iz benzena se s sintezo pridobivajo številni proizvodi (je kancerogena snov!). V to tar. številko ga smemo uvrstiti, če je po teži 95%-ne ali večje čistoče. Benzeni manjše čistoče so izključeni (tar. št. 27.07). (b) Toluen (metilbenzen) (C6H5CH3) je derivat benzena, v katerem je en atom vodika zamenjan z metilno skupino. Pridobivajo ga z destilacijo lahkega olja iz katrana kamenega premoga, ali pa s cikliranjem acikličnih ogljikovodikov. Je brezbarvna, gibka tekočina, ki lomi svetlobo in je vnetljiva in aromatičnega vonja, podobnega benzenovemu. V to tar. številko ga smemo uvrstiti, če je po teži 95%-ne čistoče ali večje. Tolueni manjše čistoče so izključeni (tar. št. 27.07). (c) Ksilen (dimetilbenzen) (C5H4(CH3)2) je derivat benzena, v katerem sta dva atoma vodika zamenjana z dvema metilnima skupinama. Obstajajo trije izomeri: orto-ksilen, meta-ksilen in para- ksilen. Ksilen je bistra in vnetljiva tekočina, ki se nahaja v lahkem olju katrana kamenega premoga. Da lahko ksilen uvrstimo v to tar. številko, mora vsebovati po teži 95 % ali več ksilenovega izomera, pri čemer izomeri štejejo skupaj. Ksilen manjše čistoče je iz te tar. številke izključen (tar. št. 27.07). (d) Drugi aromatski ogljikovodiki sestoje iz benzenovega obroča in ene ali več stranskih verig - odprtih ali zaprtih. Obsegajo: (1) Stiren (C6H5.CH=CH2) - oljnata, brezbarvna tekočina, ki se uporablja predvsem za proizvodnjo plastičnih mas (polistirena) in sintetičnega kavčuka. (2) Etilbenzen (C6H5.C2H5) - brezbarvna, vnetljiva in gibka tekočina, ki se nahaja v katranu kamenega premoga in se ponavadi pridobiva iz benzena ali etilena. (3) Kumen (C6H5.CH(CH3)2) - brezbarvna tekočina, ki se nahaja v nekaterih naftah. Uporablja se za proizvajanje fenolov, acetona, alfa-metilstirena in etilena. (4) p-Cimen (CH3.C6H4.CH(CH3)2) - v obilju se nahaja v nekaj eteričnih oljih. Je brezbarvna tekočina prijetnega vonja. Surovi p-cimen je izključen (tar. št. 38.05). (5) Tetrahidronaftalin (tetralin) (C10H12) - pridobivajo ga s katalitskim hidrogeniranjem naftalina. Je brezbarvna tekočina vonja, podobnega terpenovemu. Uporablja se kot razredčilo. (II) Ogljikovodiki z dvema ali več nekondenziranimi benzenovimi obroči. (a) Difenil (C6H5.C6H5) je v obliki svetlikastih belih kristalov prijetnega vonja. Uporablja se predvsem za pridobivanje klorovih derivatov (plastifikatorjev), kot hladilna tekočina (čist ali zmešan z difenil-etrom) in kot moderator v jedrskih reaktorjih. (b) Difenilmetan (C6H5.CH2.C6H5) je ogljikovodik z dvema benzenovima prstanoma, vezana na metilensko skupino (CH2). Kristalizira v brezbarvne iglice, je močnega vonja, ki spominja na geranij. Uporablja se v organskih sintezah. (c) Trifenilmetan (CH(C6H5)3) je metan, pri katerem so trije vodikovi atomi zamenjani s tremi benzenovimi obroči. (d) Terfenili so mešani izomeri terfenila, katere uporabljajo kot hladilna sredstva in kot moderatorje v jedrskih reaktorjih. (III) Ogljikovodiki z več kondenziranimi benzenovimi obroči. Ti ogljikovodiki vsebujejo dva ali več benzenovih obročev, ki so med seboj sprijeti, na primer: (a) Naftalin (C10H8), ki nastane s kondenzacijo dveh benzenovih prstanov. Nahaja se v katranu premoga, v nafti, v premogovem plinu, lignitovem katranu itd. Kristalizira v fine bele luskine in je značilnega vonja. Da ga smemo uvrstiti v to tar. številko, mora biti njegova kristalizacijska točka najmanj 79,4 stopinj C. Naftalin manjše čistoče je iz te tar. številke izključen (tar. št. 27.07). (b) Fenatren (C14H10), ki nastane s kondenzacijo treh benzenovih prstanov. Je eden izmed proizvodov destilacije katrana kamenega premoga. Je v obliki finih, brezbarvnih in fluoroscenčnih kristalov. V to tar. številko se uvršča samo, če je kemično določena spojina v čistem ali v trgovsko čistem stanju. Surovega se uvršča v tar. št. 27.07. (c) Antracen (C14H10) prav tako nastane s kondenzacijo treh benzenovih obročev. Nahaja se v katranu kamenega premoga. Je v obliki brezbarvnih kristalov rumenkastega prahu s škrlatnomodro fluoroscenco. Da ga smemo uvrstiti v to tar. številko, mora biti 90%-ne ali večje čistoče. Antracen manjše čistoče je izključen (tar. št. 27.07). Ta tar. št. vključuje še naslednje ogljikovodike: (1) Acenafen, (2) Metilantracene, (3) Fluoren, (4) Fluoranten in (5) Piren. Ta tar. številka izključuje tiste dodecilbenzene in nonilnaftaline, ki so mešani alikilarin-ogljikovodiki (tar. št. 38.17). 29.03 HALOGENSKI OGLJIKOVODIKI DERIVATI - Nasičeni klorirani derivati acikličnih ogljikovodikov 2903.11 -- monoklormetan (metilklorid) in monokloretan (etilklorid) 2903.12 -- diklormetan (metilenklorid) 2903.13 -- kloroform (triklormetan) 2903.14 -- ogljikov tetraklorid 2903.15 -- 1,2-dikloretan (etilendiklorid) 2903.16 -- 1,2-diklorpropan (propilen-diklorid) in diklorbutani 2903.19 -- drugi - Klorirani derivati nenasičenih acikličnih ogljikovodikov: 2903.21 -- vinilklorid (kloretilen) 2903.22 -- trikloretilen - C2HCl3 2903.23 -- tetraklor etilen (perkloretilen) - C2Cl4 2903.29 -- drugi 2903.30 - Fluorirani, bromirani ali jodirani derivati acikličnih ogljikovodikov - Halogenirani derivati acikličnih ogljikovodikov, ki vsebujejo dva ali več različnih halogenskih elementov 2903.41 - - triklorofluorometan - (CFC - 11) 2903.42 - - diklorodifluorometan - (CFC - 12) 2903.43 - - triklorotrifluoroetani - (CFC - 113) 2903.44 - - diklorotetrafluoroetani in klorpentafluoretan 2903.45 - - drugi perhalogenirani derivati, samo z fluorom in klorom 2903.46 - - bromoklorodifluorometan, bromotrifluorometan in dibromtetrafluoroetani 2903.47 - - drugi perhalogenirani derivati 2903.49 - - drugi - Halogenirani derivati ciklanskih, ciklenskih in cikloterpenskih ogljikovodikov: 2903.51 -- 1,2,3,4,5,6-heksaklorcikloheksan 2903.59 -- drugi - Halogenirani derivati aromatičnih ogljikovodikov: 2903.61 -- klorbenzen, o-diklorbenzen in p-diklorbenzen 2903.62 -- heksaklorbenzen in DDT (1,1,1-trikloro-2,2 bis (p- klorfenil)etan) 2903.69 -- drugi Te spojine se dobijo z zamenjavo enega ali več atomov vodika v strukturni formuli z enakim številom atomov halogenov (fluora, broma, joda in klora). (A) NASIČENI KLORIRANI DERIVATI ACIKLIČNIH OGLJIKOVODIKOV (1) Klorometan (metilklorid) je brezbarvni plin, katerega ponavadi prevažajo v tekočem stanju v jeklenkah. Uporablja se kot hladilno sredstvo, za anastezijo in v organskih sintezah. (2) Diklormetan (metilenklorid) je toksična, brezbarvna in hlapljiva tekočina, ki se uporablja v organskih sintezah. (3) Kloroform (triklormetan) je brezbarvna, hlapljiva tekočina značilnega vonja, in se je uporabljal kot anestetik, kot topilo in v organskih sintezah. (4) Ogljikov tetraklorid je brezbarvna tekočina, ki se uporablja za gašenje požarov in kot topilo za žveplo, olje, mast, lak, smole, nafto itd. (5) Kloretan (etilklorid) se pojavlja v plinastem ali utekočinjenem stanju v posebnih kontejnerjih. Uporablja se kot anestetik. (6) 1,2-Dikloretan (etilendiklorid) je brezbarvna in toksična tekočina. Uporabljajo jo kot topilo. (7) 1,2-Diklorpropan (propilen diklorid) je brezbarvna in stabilna tekočina. Je vonja, podobnega vonju kloroforma. Uporabljajo ga v organskih sintezah in kot topilo za masti, olja, voske, gumo in smole. (8) Diklorbutani. Ta tar. številka izključuje: (a) kloroparafine, v kolikor so zmesi kloriranih derivatov. Kloroparafini so trdne snovi z lastnostmi umetnih voskov in se uvrščajo v tar. št. 34.04, medtem ko se tekoči kloroparafini uvrščajo v tar. št. 38.24, in (b) proizvode, pripravljene kot polnila za aparate za gašenje požarov ali kot granate za gašenje požarov (tar. št. 38.13). (B) NENASIČENI KLORIRANI DERIVATI ACIKLIČNIH OGLJIKOVODIKOV (1) Vinil klorid (kloretilen) je plin z vonjem po kloroformu. Pojavlja se v tekočem stanju v jeklenih posodah. Uporabljajo ga za proizvodnjo polivinilklorida iz tar. št. 39.04. (2) Triklor etilen je brezbarvna tekočina z vonjem po kloroformu. Je topilo za lake, olja in masti, uporablja pa se v organskih sintezah. (3) Tetraklor etilen (perkloretilen) je brezbarvna tekočina. Uporablja se kot topilo pri suhem čiščenju. (4) Viniliden klorid. (C) FLUORIRANI, BROMIRANI ALI JODIRANI DERIVATI ACIKLIČNIH OGLJIKOVODIKOV (1) Bromometan (metilbromid) se pojavlja v plinastem stanju ali utekočinjen v posebnih kontejnerjih. Uporablja se za gašenje požarov in kot hladilno sredstvo. (2) Bromoetan (etilbromid) je tekočina z vonjem, podobnim vonju kloroforma. Uporabljajo ga v organskih sintezah. (3) Bromoform je brezbarvna tekočina značilnega vonja, ki se uporablja kot pomirjevalo. (4) Alilbromid. (5) Jodometan (metiljodid) in jodoetan (etiljodid) sta tekočini, ki se uporabljata v organskih sintezah. (6) Dijodometan (metilenjodid). (7) Jodoform se pojavlja v obliki rumenega prahu ali rumenih kristalov značilnega vonja, uporabljajo ga v medicini kot antiseptik. (8) Aliljodid (3-jodopropen). Ta tar. številka izključuje proizvode, pripravljene kot polnjenja za aparate za gašenje požarov ali kot granate za gašenje požarov iz tar. št. 38.13. (D) HALOGENIRANI DERIVATI ACIKLIČNIH OGLJIKOVODIKOV, KI IMAJO DVA ALI VEČ RAZLIČNIH HALOGENOV Trgovino s triklorofluormetanom (CFC-11), diklorodifluormetanom (CFC-12), triklorotrifluoretanom (CFC-113), diklorotetrafluoroetanom (CFC-114), kloropentafluoroetanom (CFC - 115), bromoklorodifluorometanom - HALON 1211, bromotrifluoroetanom in dibromotetrafluoroetanom - HALON 2402 nadzira Montrealski protokol o snoveh, ki načenjajo ozonski plašč. Ta tar. številka izključuje proizvode, pripravljene kot polnjenja za aparate za gašenje požarov ali kot granate za gašenje požarov (tar. št. 38.13). (E) HALOGENIRANI DERIVATI CIKLANSKIH, CIKLENSKIH IN CIKLOTERPENSKIH OGLJIKOVODIKOV (1) 1,2,3,4,5,6-Heksaklorocikloheksan - bel ali rumenkast prah ali luskine. Je zelo močan insekticid. (2) Halogenirani derivati ciklopropana ali ciklobutana. (3) Oktaklorotetrahidro-4.7-endometilenindan - prav tako močan insekticid. (4) Halogeni derivati ogljikovodikov celičaste strukture, kot je npr. dodekaklorpentaciklon (5.2.1.02.6.03.9.05.8) dekan. (5) Halogeni derivati cikloterpena, kot sta npr. klorokamfen in bornilklorid. (F) HALOGENIRANI DERIVATI AROMATSKIH OGLJIKOVODIKOV (1) Klorobenzen je vnetljiva tekočina šibko aromatičnega vonja. Uporablja se v organskih sintezah, pa tudi kot topilo za lake, smole in bitumne. (2) o-Diklorobenzeni - brezbarvne tekočine. (3) m-Diklorbenzen - brezbarvna tekočina. (4) p-Diklorbenzen - v obliki belih kristalov. Uporablja se kot insekticid in kot vmesni proizvod v proizvodnji barv. (5) Heksaklorbenzen - v obliki belih kristalov, ki se v vodi ne topijo. (6) 1,1,1-Trikloro-2,2-di(p-klorfenil)etan in diklorodifeniltrikloretan (DDT) sta v obliki brezbarvnih kristalov. Ima insekticidne lastnosti. (7) Benzilklorid - brezbarvna tekočina prijetnega vonja. Je močan solzivec. Uporabljajo ga v organskih sintezah. (8) Monofluoronaftalini - v obliki gibke tekočine (a) ali hlapljivih kristalov (b). Imajo vonj po naftalinu in se uporabljajo v organskih sintezah, kot plastifikatorji itd. (9) 1,4-Dihidronaftalin - v obliki odsevnih brezbarvnih kristalov. Oktaklornaftalin - v obliki odsevnih rumenkastih kristalov. Uporabljata se kot insekticida. Tekoči poliklornaftalini se v to tar. številko uvrščajo le, v kolikor niso zmesi. Če so v trdnem stanju ali če so zmesi in imajo lastnosti umetnih voskov, so iz te tar. številke izključeni (tar. št. 34.04). (10) Bromostiren. Ta tar. številka izključuje poliklordifenile, ki so zmesi kloriranih derivatov. Če so v trdnem stanju in z lastnostmi umetnih voskov, spadajo v tar. št. 34.04, v tekočem stanju pa v tar. št. 38.24. 29.04 SULFO-, NITRO- ALI NITROZO- DERIVATI OGLJIKOVODIKOV, HALOGENIRANI ALI NEHALOGENIRANI 2904.10 - Derivati, ki vsebujejo samo sulfo- skupine, njihove soli in etil estri 2904.20 - Derivati, ki vsebujejo samo nitro- ali nitrozo- skupine 2903.90 - Drugi (A) SULFO-DERIVATI To so ogljikovodiki, pri katerih je en ali več atomov vodika zamenjanih z ustreznim številom sulfonskih skupin (-SO3H). Ponavadi jih imenujejo sulfonske kisline. Ta tar. številka vključuje tudi soli in etil estre sulfonskih kislin (glej opombo 5(b) k temu poglavju). (1) Sulfo-derivati acikličnih ogljikovodikov: (a) etilensulfonska kislina in (b) etansulfonska kislina (2) Sulfo-derivati cikličnih ogljikovodikov: (a) benzensulfonske kisline, (b) toluensulfonske kisline (katere včasih zmotno imenujejo benzilsulfonske kisline), (c) ksilensulfonske kisline, (d) benzendisulfonske kisline in (e) naftalinsulfonske kisline. (B) NITRO-DERIVATI To so ogljikovodiki, pri katerih je en ali več vodikovih atomov zamenjanih z ustreznim številom nitro skupin (-NO2). (1) Nitro-derivati acikličnih ogljikovodikov: (a) nitrometan, (b) nitroetan, (c) nitropropan in (d) trinitrometan. (2) Nitro-derivati cikličnih ogljikovodikov: (a) nitrobenzen (mirbanino olje) - v obliki odsevnih rumenih kristalov ai rumenkaste oljnate tekočine z vonjem po grenkem mandlju. Uporablja se v parfumeriji, v proizvodnji mil, v organskih sintezah in kot denaturant itd., (b) m-dinitrobenzen - v obliki brezbarvnih iglic ali kosmov. Uporablja se v proizvodnji eksploziv, (c) nitrotoluen (orto, meta in para), (d) 2,4-dinitrotoluen - v obliki kristalov, ki se uporabljajo v proizvodnji eksploziva, (e) 2,4,6-trinitrotoluen - močan eksploziv, (f) 5-terciarnibutil-2,4,6-trinitrometaksilen (ksilenov mošus) - uporablja se v parfumeriji in (g) nitroksilen, 3-terciarnibutil-2.6-dinitro-para-cimen (cimenov mošus), nitronaftalen itd. C) NITROZO-DERIVATI To so ogljikovodiki, pri katerih je en ali več atomov vodika zamenjanih z ustreznim številom nitrozo skupin (-NO), na primer: (1) Nitrozobenzen in (2) Nitrozotoluen (orto, meta in para). (D) SULFOHALOGENIRANI DERIVATI To so ogljikovodikovi derivati, katerih molekule vsebujejo eno ali več sulfonskih skupin (-SO3H), ali pa njihove soli ali etil estre ter je enega ali več halogenov, ali druge halosulfonske skupine. Sem sodijo: (1) Klor-, brom- in jodobenzensulfonske kisline (orto, meta, para), (2) Klor-, brom- in jodobenzendisulfonske kisline, (3) Klornaftalinsulfonske kisline in (4) Toulenparasulfonilklorid (p-toulensulfonil klorid). (E) NITROHALOGENIRANI DERIVATI To so derivati ogljikovodikov, katerih molekule vsebujejo eno ali več nitro skupin (NO2) in enega ali več halogenov, na primer: (1) Trikloronitrometan ali kloropikrin, (2) Jodotrinitrometan (jodopikrin), (3) Kloronitrometan, (4) Bromonitrometan, (5) Jodonitrometan, (6) Kloronitrobenzen in (7) Kloronitratoluen. (F) NITROSULFONIRANI DERIVATI To so derivati, katerih molekule vsebujejo eno ali več nitro skupin (-NO2) in eno ali več sulfo skupin (-SO3H) ali njihove soli ali etil estre. (1) Nitrobenzensulfonske in di- in trinitrobenzensulfonske kisline, (2) Nitrotoluensulfonske in di- in trinitrotoluensulfonske kisline, (3) Nitronaftalinsulfonske kisline in (4) Dinitrostilbensulfonske kisline. (G) NITROSULFOHALOGENIRANI IN DRUGI SESTAVLJENI DERIVATI To so derivati spojin vrst, ki zgoraj niso navedene, na primer takšnih z eno ali več nitro skupinami (-NO2), sulfo skupinami (- SO3H) ali njihovimi solmi ali etil estri ter z enim ali več halogeni. Značilni primeri so sulfonirani derivati klornitrobenzenov, klornitrotoluenov itd. II. PODODDELEK ALKOHOLI IN NJIHOVI HALOGENSKI, SULFO-, NITRO- ALI NITROZO- DERIVATI 29.05 ACIKLIČNI ALKOHOLI IN NJIHOVI HALOGENSKI, SULFO-, NITRO - ALI NITROZO - DERIVATI - Nasičeni enohidroksilni alkoholi: 2905.11 -- metanol (metilalkohol) 2905.12 -- propan-1-ol (propilalkohol) in propan-2-ol (izopropil- alkohol) 2905.13 -- butan-1-ol (n-butilalkohol) 2905.14 -- drugi butanoli 2905.15 -- pentanol (amilalkohol) in njegovi izomeri 2905.16 -- oktanol (oktilalkohol) in njegovi izomeri 2905.17 -- dodekan-1-ol (laurialkohol), heksadekan-1-ol (cetilalkohol) in oktadekan- 1-ol (stearilalkohol) 2905.19 -- drugi - Nenasičeni enohidroksilni alkoholi: 2905.22 -- aciklični terpenski alkohol 2905.29 -- drugi - Dioli: 2905.31 -- etilenglikol (etandiol) 2905.32 -- propilenglikol (propan-1,2-diol) 2905.39 -- drugi - Drugi večhidroksilni alkoholi: 2905.41 -- 2-etil-2-(hidroksimetil)propan-1,3-diol (trimetilolpropan) 2905.42 -- pentaeritriol 2905.43 -- manitol 2905.44 -- D-glucitol (sorbitol) 2905.45 -- glicerin 2905.49 -- drugi 2905.50 - Halogenski, sulfo-, nitro- ali nitrozo- derivati acikličnih alkoholov Aciklični alkoholi so derivati acikličnih ogljikovodikov, ki nastanejo z zamenjavo enega ali več vodikovih atomov s hidroksilno skupino. To so kisikove spojine, ki reagirajo s kislinami in pri tem tvorijo spojine, znane kot estri. Alkoholi so lahko primarni (vsebujejo značilno skupino - CH2OH), sekundarni (z značilno skupino CH.OH, ali pa terciarni, ki vsebujejo značilno skupino C.OH. Ta tar. številka vključuje aciklične alkohole in njihove halogenske, sulfo, nitro, nitrozo, sulfohalogene, nitrohalogenske, nitrosulfo ali nitrosulfohalogenske derivate (npr. monoklorhidrini glicerina in etilenglikola). Aldehidbisulfitske spojine in ketonbisulfitske spojine se uvrščajo kot sulfoderivati alkohola (npr. aldehid natrijevega bisulfita, formaldehid natrijevega bisulfita, baldrijanov aldehid natrijevega bisulfita in aceton natrijevega bisulfita). Ta tar. številka vključuje tudi alkoholate kovin iz alkoholov iz te tar. številke in iz etanola ali glicerina. Ta tar. številka izključuje etanol (etilni alkohol), kemično čist ali ne (glej komentar k tar. št. 22.07 ali 22.08). (A) NASIČENI MONOHIDROKSILNI ALKOHOLI (1) Metanol (metilni alkohol) pridobivajo s suho destilacijo lesa ali s sintezo. Čisti metanol je gibka, brezbarvna in vnetljiva tekočina značilnega vonja. Uporablja se v organskih sintezah, kot topilo, v industriji barvil in v proizvodnji eksploziva, farmacevtskih proizvodov itd. Lesna nafta (surovi metilni alkohol), dobljena s suho destilacijo lesa, je iz te tar. številke izključena (tar. št. 38.07). (2) Propanol (propilni alkohol) in propandiol (izopropilni alkohol) sta brezbarvni tekočini. Slednjega pridobivajo s sintezo iz propilena in se uporablja v proizvodnji acetona in metakrilata, kot topilo itd. (3) Butanol (n-butilni alkohol) in drugi butanoli (4 izomeri) so brezbarvne tekočine. Uporabljajo se v organskih sintezah in kot topila. (4) Pentanol (amilni alkohol) in njegovi izomeri. Obstaja osem različnih izomerov. Fermentacijski amilni alkohol pridobivajo pretežno iz patoke (znan tudi kot olje melase, patočno olje, krompirjevo olje itd. - tar. št. 38.24).; patoka je zadnje, kar priteče iz kotla pri kuhanju žganja) in ki se dobi pri rektifikaciji etilnega alkohola. Amilni alkoholi se lahko pridobivajo tudi s sintezo plinastih ogljikovodikov, ki nastajajo pri crackiranju nafte. (5) Heksanoli in heptanoli (heksilni in heptilni alkohol). (6) Oktanol (oktilni alkohol) in njegovi izomeri. (7) Dodekanol (laurilni alkohol), heksadekanol (cetilni alkohol) in oktadekanol (stearilni alkohol). Ta tar. številka ne vključuje mastnih alkoholov čistoče, manjše od 90 %, računane na težo suhega proizvoda (tar. št. 38.23). (B) NENASIČENI MONOHIDROKSILNI ALKOHOLI Ti alkoholi vključujejo: (1) Alilni alkohol, (2) Etilpropalilni alkohol (2-etil-2-heksen-1-ol), (3) Oleilni alkohol in (4) Aciklične terpenske alkohole, npr. fitol. Terpenski alkoholi se skoraj popolnoma pretvarjajo v hidroaromatske spojine in se nahajajo v nekaterih eteričnih oljih. Taki alkoholi so npr. geraniol, citronelol, linalol, rodinol in nerol in se uporabljajo v parfumeriji. (C) DIOLI IN DRUGI POLIHIDROKSILNI ALKOHOLI (I) Dioli (1) Etilenglikol (etandiol) je brezbarvna tekočina v obliki sirupa, katere vonj rahlo nadražuje. Uporablja se v proizvodnji nitroglikola (eksploziva), kot topilo za lake, kot sredstvo zoper zmrzovanje in v organskih sintezah. (2) Propilenglikol (propan-1,2-diol) - brezbarvna, viskozna in higroskopična tekočina. (II) Drugi polihidroksilni alkoholi (1) Glicerol (propan-1,2,3-triol). Glicerol, znan tudi kot glicerin je lahko dobljen s prečiščevanjem surovega glicerina (t.j. z destilacijo, ionsko izmenjavo) ali pa sintetično iz propilena. Glocerol je sladkega okusa, večinoma je brez barve in vonja, včasih pa je lahko tudi bledo rumenkast. Za uvrstitev v to tar. št. mora biti glicerol čistoče 95% ali več, računano na maso suhega proizvoda. Glicerol manjše čistoče (surovi glicerol) je iz te tar. Številke izključen (tar. št. 15.20). (2) 2-Etil-2-(hidroksimetil)propan-1,3-diol (trimetilpropan) - uporablja se v proizvodnji lakov in alkidnih smol, sintetičnih sušljivih olj, uretanskih pen in premazov. (3) Pentaeritritol - bel kristalni prah, ki se uporablja v proizvodnji eksploziva in plastičnih mas. (4) Manitol - v obliki belega kristalnega prahu ali zrnc. Nahaja se v rastlinskem svetu (sok Fraxinus ornusa) in se pridobiva s sintezo. Uporabljajo ga kot laksativ (za čiščenje) in v proizvodnji eksploziva (manitol heksanitrat). (5) D-glucitol (sorbitol) - v obliki belega kristalnega in higroskopičnega prahu. Uporablja se v parfumeriji, v proizvodnji askorbinske kisline (ki se uporablja v medicini) in kot površinsko aktivno sredstvo, kot nadomestek za glicerin, kot vlažilec (sredstvo za uravnavanje vlažnosti). aD2O = 0-1,5 stopinj(optična sučnost) za kristalizirajoči aD2O = 1,5-3 stopinj (optična sučnost) za nekristalizirajoči (tar. št.38.24) ph.EUR (6) Pentantriol, heksantriol itd. Ta tar. številka izključuje sorbitol iz tar. št. 38.24. (D) HALOGENSKI, SULFO-, NITRO- ALI NITROZO-DERIVATI ACIKLIČNIH SPOJIN (1) Kloral hidrat (CCl3H(OH)2 (2,2-trikloro-etan-1,1-diol). Je v obliki brezbarvnih toksičnih kristalov. Uporablja se kot hiptonično sredstvo in v organskih sintezah. (2) Trikloro-terciarni-butilni alkohol, ki se uporablja v medicini in (3) Etklorvinol - psihotropna substanca (glej spisek na koncu 29. poglavja). 29.06 CIKLIČNI ALKOHOLI IN NJIHOVI HALOGENSKI, SULFO-, NITRO-ALI NITROZO-DERIVATI - Ciklanski, ciklenski ali cikloterpenski: 2906.11 -- mentol 2906.12 -- cikloheksanol, metilcikloheksanoli in dimetilcikloheksanoli 2906.13 -- steroli in inozitoli 2906.14 -- terpinoli 2906.19 -- drugi - Aromatski: 2906.21 -- benzilalkohol 2906.29 -- drugo (A) CIKLANSKI ALI CIKLOTERPENSKI ALKOHOLI IN NJIHOVI HALOGENSKI, SULFO-, NITRO- ALI NITROZO-DERIVATI (1) Mentol - sekundarni alkohol, ki je glavna sestavina mete in je v obliki kristalov. Uporablja se kot antiseptik, za lokalno anestezijo in pri boleznih dihalnih poti. (2) Cikloheksanol, metil in dimetilcikloheksanoli - so značilnega vonja po kafri. Uporabljajo se kot topila za lake. Dimetilcikloheksanol se uporablja v proizvodnji mil. (3) Steroli - aciklični alkoholi, nasičeni ali nenasičeni, po strukturi pa tako, kot so dobljeni iz ogljikovodikov perihidro- 1,2-ciklopentanofenantrenske hidroksilne skupine, vezane na tretji ogljik, z metilno skupino na 10. in 13. ogljik in za bočno verigo iz 8 do 10 ogljikovih atomov, vezanih na 17. ogljik. Steroli so v obilju v živalskem svetu (zoosteroli) in v rastlinskem svetu (fitosteroli). Najpomembnejši med njimi je holesterol, katerega pridobivajo iz hrbteničnega mozga živine in iz volnene masti. Dobivajo ga tudi iz žolča, predstavlja pa tudi vzporedni proizvod pri ekstakciji lecitina iz jajčnega rumenjaka. Je v obliki odsevnih in brezbarvnih ploščic, ki se v vodi ne tope. Ta tar. številka izključuje ergosterol, ki se nahaja v gobah in v rženih rožičkih in je provitamin, iz katerega pridobivajo vitamin D2 z ultravijoličnim sevanjem. Tako ergosterol kot vitamin D2 se uvrščata v tar. št. 29.36. (4) Inozitoli - sestavine telesnih tkiv. Obstaja devet različnih izomernih oblik inozitola. Pojavlja se v obliki belih kristalov in so zelo razširjeni v rastlinskem in živalskem svetu. (5) Terpineoli - zelo pomembni alkoholi, ki se uporabljajo kot osnove za parfume, kot je npr. parfum &quot;španski bezeg&quot; itd. Nahajajo se v naravi v prostem stanju, ali pa esterificirani v številnih eteričnih oljih (npr. v kardamonovem, v olju sladke pomaranče, pomarančinega cveta, semen grenke pomaranče, sladkega majarona, muškata, terpentina, rdečega lovorja, kafre itd.). Komercialni terpineol je ponavadi zmes izomerov, vendar ostaja uvrščen v to tar. številko (glej opombo št. 1(b). Je brezbarvna, oljnata tekočina, katero včasih uporabljajo kot baktericid. Trdni izomer se uporablja v medicini, lahko pa tudi kot baktericid. (6) Terpin - pridobivajo ga sintetično in je v obliki belih kristalov. Terpinov hidrat pridobivajo iz terpentina in je v obliki brezbarvnih kristalov. Je aromatičen. Uporabljajo ga v medicini in za proizvodnjo terpineola. (7) Borneol (borneova kafra) - alkohol, ki ustreza ketonski kafri. Videz in vonj sta podobna videzu in vonju naravne kafre. Je kristalna in bela, včasih rjavkasta masa, ki pri sobni temperaturi hlapi. (8) Izoborneol - v obliki listastih kristalov in predstavlja prehodno stanje pri spreminjanju alfapinena v kafro. (9) Sanatol - glavna sestavina olja sandalovca. (B) AROMATSKI ALKOHOLI IN NJIHOVI HALOGENSKI, SULFO-, NITRO- ALI NITROZO-DERIVATI Aromatski alkoholi vsebujejo hidroksilno skupino (-OH) in se ne vežejo na aromatske obroče, temveč na bočne verige. (1) Benzilni alkohol (fenilmetanol, fenilkarbinol) se nahaja v prostem stanju ali estrificiran v jasminovem in tuberozinem olju, pa tudi v stiraksu in tolubalzamu. Je brezbarvna tekočina prijetnega, aromatičnega vonja. Uporabljajo jo v organskih sintezah, v proizvodnji lakov, barvil, umetnih vonjav itd. (2) 2-Feniletanol (feniletilni alkohol) - tekočina, glavna sestavina rožnega olja. (3) 3-Fenilpropanol (fenilpropilni alkohol) - nahaja se v stiraksu, v benzoinski gumi s Sumatre in v olju kitajskega cimeta. Je gosta in brezbarvna tekočina s šibkim vonjem po hijacintah. (4) Cinamilni alkohol - nahaja se v tekočem stiraksu in v peru- balzamu. Kristalizira v iglice z vonjem po hijacintah. (5) Difenilmetanol (difenilkarbinol, benzhidrol) - kristalizira v iglice. (6) Trifenilmetanol (trifenilkarbinol) - je v kristalni obliki. Predstavlja sorodno snov neke pomembne skupine barv, iz katere sta tudi aurin, rosanilin itd. V smislu te tar. skupine se spojine aldehid-bisulfitov in spojine keton-bisulfitov uvrščajo kot sulfonirani derivati alkohola. Ta tar. številka vključuje alkoholate kovin cikličnih alkoholov. III. PODODDELEK FENOLI, FENOLNI ALKOHOLI IN NJIHOVI SULFO-, NITRO- ALI NITROZO-DERIVATI 29.07 FENOLI; FENOLNI ALKOHOLI - Monofenoli: 2907.11 -- fenol (hidroksibenzen) in njegove soli 2907.12 -- krezoli in njihove soli 2907.13 -- oktilfenol, nonilfenol in njihovi izomeri; njihove soli 2907.14 -- ksilenoli in njihove soli 2907.15 -- naftoli in njihove soli 2907.19 -- drugi - Polifenoli: 2907.21 -- rezorcin in njegove soli 2907.22 -- hidrokinon (kinol) in njegove soli 2907.23 -- 4,4-izopropilidendifenol (bisfenol-A, difenilolpropan) in njegove soli 2907.29 -- drugo 2907.30 - Fenol alkoholi Fenoli nastanejo z zamenjavo enega ali več vodikovih atomov benzenovega obroča s hidroksilno skupino (-OH). Zamenjava enega vodikovega atoma daje monohidroksilne fenole (monofenoli), zamenjava dveh ali več vodikovih atomov daje polihidroksilne fenole (polifenoli). Ta zaporedna zamenjava se lahko odraža na enem ali večih benzenovih obročev. V prvem primeru nastanejo mononuklearni fenoli, v drugem pa polinulearni fenoli. Hidroksilna skupina se lahko vnese tudi v benzenove homologe; iz toluena tako dobivajo fenolov homolog, znan kot kreozol, iz ksilola pa ksileol. Ta tar. številka vključuje soli in alkoholate kovin fenolov in fenolnih alkoholov. (A) MONONUKLEARNI MONOFENOLI (1) Fenol (hidroksibenzen) (C6H5.OH) pridobivajo s frakcijsko destilacijo katrana premoga, ali pa s sintezo. Je v obliki belih kristalov značilnega vonja, ki na svetlobi prehajajo v rdečkaste. Lahko so tudi v raztopini. Fenol je antiseptično sredstvo, ki se uporablja v farmaciji. Uporabljajo ga tudi v proizvodnji eksploziva, sintetičnih smol, plastičnih materialov, mehčalcev in barv. Da bi se uvrstil v to tar. številko, mora biti 90%-ne ali večje čistoče. Fenol manjše čistoče je izključen (tar. št. 27.07). (2) Krezoli (CH3-C6H4-OH). Ti fenoli nastajajo iz toluena in se nahajajo v različnih razmerjih v olju katrana kamenega premoga. Ortokrezol je bel kristalni prah značilnega vonja po fenolu, je nestabilen in s staranjem prehaja v rjav prah. Metakrezol je brezbarvna ali rumenkasta oljnata tekočina, ki močno lomi svelobo in ima vonj po kreozotu. Parakrezol je brezbarvna kristalna masa, ki na svetlobi prehaja v rdečkasto, nato pa v rjavkasto. Ima vonj po fenolu. Da smemo mešane krezole uvrstiti v to tar. številko, morajo vsebovati po teži najmanj 95 % krezola, pri čemer vsi izomeri krezola štejejo skupaj. Krezoli manjše čistoče se uvrščajo v tar. št. 27.07. (3) Oktilfenol, nonilfenol in njihovi izomeri. (4) Ksilenoli ((CH3)2-C6H3-OH) so fenolni derivati ksilena. Znanih je šest izomerov, ki se dobivajo iz katrana kamenega premoga. Da smemo posamezne ali mešane ksinelole uvrstiti v to tar. številko, morajo vsebovati po teži najmanj 95 % ksinelola, pri čemer štejejo vsi njegovi izomeri skupaj. Ksineloli manjše čistoče so iz te tar. številke izključeni (tar. št. 27.07). (5) Timol (5-metil-2-izopropilfenol) se nahaja v olju materine dušice. Je v obliki brezbarvnih kristalov z vonjem po materini dušici. Uporablja se v medicini, v parfumeriji itd. (6) Karvakrol (2-metil-5-izopropilfenol) je izomer timola, katerega pridobivajo iz origanovega olja. Je viskozna tekočina ostrega vonja. (B) POLINUKLEARNI MONOFENOLI (1) Naftoli (C10H7-OH) se pridobivajo iz naftalina. Obstajata dva izomera: (a) a-Naftol - v obliki brezbarvnih, odsevnih kristalnih iglic, v obliki sivih kosov ali belega prahu neprijetnega vonja, ki spominja na fenol. Je toksičen in ga uporabljajo v organskih sintezah (barve...). (b) b-Naftol - v obliki odsevnih, brezbarvnih kosmov ali kristalnega prahu, ki je lahko bel ali blede roza barve. Njegov vonj rahlo spominja na fenol. Uporablja se za iste namene kot alfanaftol, poleg tega pa še v medicini in kot antioksidant za gumo itd. (2) o-Fenilfenol. (C) POLIFENOLI (1) Resorcinol (metadihidroksilbenzen) je dihidroksilni fenol. V vodi kristalizira v ploščice ali iglice. Je brezbarven, vendar v stiku z zrakom prehaja v rjavo barvo. Ima šibak vonj po fenolu. Uporablja se v proizvodnji sintetičnih barv in eksploziva, v medicini in v fotografiji. (2) Hidrokinon (kinol, paradihidroksibenzen) je v obliki majhnih, odsevnih, kristalnih kosmičev. Uporabljajo ga v proizvodnji organskih barv, v medicini in v fotografiji ali pa kot antioksidanta, predvsem v proizvodnji gume. (3) 4,4-Izopropildendifenil (bisfenol-A, difenilpropan) - v obliki belih luskin. (4) Pirokatehol (ortodihidroksibenzen) se pojavlja v obliki brezbarvnih, odsevnih, kristalnih iglic ali ploščic, šibkega vonja po fenolu. Uporablja se za pripravo farmacevtskih in fotografskih proizvodov itd. (5) Heksilrezorcinol. (6) Heptilrezorcinol. (7) 2,5-Dimetil-kinon (2,5-dimetilhidrokinon). (8) Pirogalol se pojavlja v majhnih luskinah ali v obliki odsevnega, belega, kristalnega prahu, ki je lahek in brez vonja. V stiku z zrakom in svetlobo zlahka preide v rjavo barvo in je toksičen. Uporabljajo ga za proizvodnjo barv, kot sredstvo za jedkanje, v fotografiji itd. (9) Fluroglucinol se pojavlja v obliki velikih kristalov, ki fluorescirajo v vodni raztopini. Uporablja se kot reagens v kemičnih analizah, v medicini, v fotografiji itd. (10) Hidroksihidroksinon (1,2,4-trihidroksibenzen) - drobceni brezbarvni kristali ali prah, ki na svetlobi potemni. (11) Dihidroksinaftalin (C10H6.(OH)2). Ta pojem označuje skupino desetih spojin, ki se dobijo z zamenjavo dveh vodikovih atomov v obroču naftalinove molekule z dvema hidroksilnima skupinama. Nekatere med temi spojinami se uporabljajo v proizvodnji barv. (D) FENOL ALKOHOLI Fenol alkoholi nastanejo iz benzenovega obroča tako, da se en vodikov atom zamenja s fenolno hidroksilno skupino, drugi vodikov atom, ki ni v benzenovem obroču, pa z alkoholno hidroksilno skupino. Glede na to imajo fenol alkoholi značilnosti tako alkoholov kot fenolov. Najpomembnejši med njimi je salinegin (salicilni alkohol) (OH.C6H4CH2.OH), ki nastopa v obliki belih kristalov in se uporablja v medicini kot sredstvo proti bolečinam in proti vročini (antipiretik). 29.08 HALOGENSKI, SULFO-, NITRO- ALI NITROZO-DERIVATI FENOLOV IN FENOL ALKOHOLOV 2908.10 - Derivati, ki vsebujejo samo halogenske skupine in njihove soli 2908.20 - Derivati, ki vsebujejo samo sulfo skupine, njihove soli in estri 2908.90 - Drugo Pridobivajo se iz fenola in fenolnih alkoholov z zamenjavo enega ali več vodikovih atomov s halogensko, sulfonsko skupino (-SO3H) ali z nitrozno skupino (-NO), ali pa tudi s katerokoli kombinacijo. (A) HALOGENSKI DERIVATI (1) o-Klorofenol - tekočina močnega vonja (2) m-Klorofenol - brezbarvni kristali (3) p-Klorofenol - kristalna masa neprijetnega vonja Vsi trije proizvodi se uporabljajo v organskih sintezah (npr. v barvah). (4) p-kloro-m-kreozol (paraklorometakrezol) - dezinfekcijski proizvod brez vonja, slabo topen v vodi, vendar se zlahka emulgira z milom. (5) Klorokinol (klorohidrokinol). (B) SULFO-DERIVATI (1) Fenolsulfonske kisline (HO-C6H4-SO3H) - pridobivajo se s sulfoniranjem fenolov. (2) Naftosulfonske kisline - pridobivajo jih z neposrednim sulfoniranjem naftena ali z drugimi postopki s pomočjo sinteze. Pomenijo pomembno skupino spojin, ki se uporablja za proizvodnjo barv in vključujejo: (a) 1-Naftol-4-sulfonsko kislino (Neville-Wintherjeva kislina) - je v obliki prozornih kosmov ali v obliki rumenkastobelega prahu. (b) 2-Naftol-6-sulfonsko kislino (Schaefferjeva kislina) - v obliki rozastobelega prahu (c) 2-Naftol-7-sulfonsko kislino (F-kislina) - v obliki belega prahu (d) 1-NAftol-5-sulfonsko kislino - nestabilni kristali (e) 2-Naftol-8-sulfonsko kislino (kroceinska kislina) - v obliki rumenkastobelega prahu. (C) NITRO-DERIVATI (1) Orto-meta-in para nitro-fenoli (HO-C6H4-NO2) - v obliki rumenkastih kristalov, ki se uporabljajo za proizvodnjo organskih barvil in farmacevtskih proizvodov. (2) Dinitro-fenoli (HO.C6H3.(NO2)2) - v obliki kristalnega prahu, uporabljajo se za proizvodnjo eksploziva, žveplenih barv itd. (3) Trinitro-fenol - pikrinska kislina (HO.C6H2.(NO2)3) - v obliki odsevnih rumenih kristalov brez vonja. Kristali so toksični in se uporabljajo za zdravljenje opeklin, pa tudi kot eksploziv. Njegove soli so znane kot pikrati. (4) Dinitro-ortokrezoli. (5) Trinitroksilenoli. (D) NITROZO-DERIVATI (1) Orto-meta in para-nitrozo-fenoli. Dejstvo, da lahko nitrozo- fenoli reagirajo v tavtomerni obliki hinonoksima, ne vpliva na njihovo razvrščanje v to tar. številko. (2) Nitrozo-naftoli. IV. PODODDELEK ETRI, PEROKSIDI ALKOHOLOV, PEROKSIDI ETROV, PEROKSIDI KETONOV, EPOKSIDI S TRIČLENIM OBROČEM, ACETALI IN POLACETALI IN NJIHOVI HALOGENSKI, SULFO-, NITRO- ALI NITROZO-DERIVATI 29.09 ETRI, ETER-ALKOHOLI, ETER-FENOLI, ETER-ALKOHOL-FENOLI, PEROKSIDI ALKOHOLOV, PEROKSIDI ETROV, PEROKSIDI KETONOV (KEMIČNO DOLOČENI ALI NEDOLOČENI) IN NJIHOV HALOGENSKI, SULFO-, NITRO-ALI NITROZO- DERIVATI - Aciklični etri in njihovi halogenski, sulfo-, nitro- ali nitrozo-derivati: 2909.11 -- dietileter 2909.19 -- drugo 2909.20 - Ciklanski, ciklenski ali cikloterpenski etri in njihovi halogenski, sulfo-, nitro- ali nitrozo-derivati 2909.30 - Aromatski etri in njihovi halogenski, sulfo-, nitro- ali nitrozo-derivati - Eter-alkoholi in njihovi halogenski, sulfo-, nitro- ali nitrozo-derivati 2909.41 -- 2,2-oksidietanol (dietilenglikol, digol) 2909.42 -- monometil etri etilenglikola ali dietilenglikola 2909.43 -- monobutil etri etilenglikola ali dietilenglikola 2909.44 -- drugi monoalkalni etri etilenglikola ali dietilenglikola 2909.49 -- drugo 2909.50 - Eter-fenoli, eter-alkohol-fenoli in njihovi halogenski, sulfo-, nitro- ali nitrozo-derivati 2909.60 - Peroksidi alkoholov, peroksidi etrov, peroksidi ketonov in njihovi halogenski, sulfo-, nitro- ali nitrozo-derivati (A) ETRI Etre lahko štejemo za alkohole ali fenole, v katerih je en vodikov atom zamenjan z ogljikovodikovim radikalom (alkil ali aril). Njihova splošna formula je (R-O-R'), pri čemer sta lahko R in R' ista ali različna. Etri so zelo stabilne in nevtralne snovi. Če radikali pripadajo aciklični vrsti, so tudi etri aciklični, ciklični radikali pa tvorijo ciklične etre. Prvi eter v aciklični vrsti je plinast, drugi etri pa so hlapljive tekočine značilnega etrovega vonja. Višji členi so tekočine, včasih tudi trdne snovi. (I) Simetrični aciklični etri (1) Dietileter (C2H5.OC2H5) je brezbarvna tekočina, ki lomi svetlobo in je značilnega močnega vonja. Je zelo hlapljiva in vnetljiva. Uporablja se za anestezijo in v organskih sintezah. (2) Di(kloretil)eter ali diklordietileter, (3) Diizoprolileter, (4) Dibutileter in (5) Diamileter (dipentileter). (II) Nesimetrični aciklični etri (1) Etilmetileter, (2) Etilizopropileter, (3) Butiletileter in (4) Pentiletileter. (III) Ciklanski, ciklenski ali cikloterpenski etri (IV) Aromatski etri (1) Anizol (C6H5.OCH) (metilfenileter) je brezbarvna tekočina prijetnega vonja, ki se uporablja v organskih sintezah (npr. za sintetične vonjave in kot topilo ter zdravilo zoper gliste). (2) Fenetol (etilfenileter) (C6H5.OC2H5). (3) Difenileter (C6H5.OC6H5) je v obliki brezbarvnih kristalnih iglic z vonjem po geraniju, uporablja se v parfumeriji. (4) 1,2-difenoksietan (etilenglikoldifenileter). (5) Anetol, ki se nahaja v janeževem olju. Pojavlja se v obliki majhnih kristalov pri temperaturi pod 20 stopinj C, pri višjih temperaturah pa je to gibka tekočina, ki močno diši po janeževem olju. (6) Dibenzil eter. (7) Nitrofenetoli - nitrirani derivati fenetola. o-onitrofenetol je rumeno olje, p-nitrofenetol pa je v obliki kristalov. (8) Nitroanizoli - nitrirani derivati anizola. Ortonitroanizol je tekoč, medtem ko so para- in meta-nitroanizoli listasti kristali. Trinitroanizol je zelo močan eksploziv. (9) 2-Terciarni butil-5-metil-4,6-dinitroanizol je v obliki rumenih kristalov z vonjem po ambrinem olju in naravnem mošusu (Ambette musk). (10) Betanaftil metil- in etil etri (umetno neroli-olje) sta v obliki brezbarvnega kristalnega prahu z vonjem, podobnim vonju olja pomarančnih cvetov. (11) Metil etri metakrezola in butilmetakrezoli. (12) Fenil tolil etri. (13) Ditolil etri. (14) Benzil etil etri. (B) ETER-ALKOHOLI Eter-alkoholi nastanejo iz polihidroksilnih skupin ali iz fenolnih alkoholov z zamenjavo vodika iz hidroksilne skupine fenola (če gre za fenolne alkohole), ali pa iz ene izmed hidroksilnih skupin alkohola (če gre za hikroksilne alkohole) z alkilnim ali arilnim radikalom. (1) 2,2-Oksidietanol (dietilenglikol, diogol) je brezbarvna tekočina, ki se uporablja v organskih sintezah, kot topilo za gume in smole, za proizvodnjo eksploziva in plastičnih materialov itd. (2) Monometil, monoetil, monobutil in drugi monoalkiletri etilenglikola ali dietilenglikola, (3) Monofeniletri etilenglikola ali dietilenglikola, (4) Anizilni alkohol ter (5) Gvaetolin (INN) (glicerin mono(2-etoksifenil)eter); gvajafenizin (INN) (glicerin mono(2-metoksifenil)eter). (C) ETER-FENOLI IN ETER-ALKOHOL-FENOLI Te spojine nastanejo iz dihidroksilnih fenolov ali iz fenolnih alkoholov z zamenjavo vodikovega atoma iz hidroksilne skupine alkohola (če gre za fenolne alkohole) ali pa ene izmed hidroksilnih skupin fenola (če gre za dihidroksilne fenole) z alkilnim ali arilnim radikalom. (1) Gvajakol se nahaja v katranu bukovega lesa. Je glavna komponenta lesnega kreozota. Pojavlja se v obliki brezbarvnih kristalov značilnega, aromatičnega vonja. Če je gvajakol enkrat stopljen, potem kot tekočina tudi ostane. Uporablja se v medicini in v organskih sintezah. (2) Sulfogvajakol (INN) (kalijev gvajakolsulfonat) je fin prah, ki se na veliko uporablja v medicini. (3) Eugenol pridobivajo iz nageljnovih žbic in je brezbarvna tekočina z vonjem po nageljnovih žbicah. (4) Izoeugenol pridobivajo sintetično iz eugenola. Je sestavina muškatnega olja. (5) Pirokateholmonoetileter (gvaetol) se nahaja v olju švedskega bora. Pojavlja se v obliki brezbarvnih kristalov aromatičnega vonja. (D) PEROKSIDI ALKOHOLOV, PEROKSIDI ETROV IN PEROKSIDI KETONOV To so spojine vrst RO.OH in RO.OR, pri čemer je &quot;R&quot; organski radikal. Predstavnika teh skupin sta npr. etilhidroperoksid in dietilperoksid. Ta tar. številka vključuje tudi perokside ketonov (kemično določene ali nedoločene), kot je npr. cikloheksanon peroksid (1- hidroperoksicikloheksil 1-hidroksicikloheksil-peroksid). Ta tar. številka vključuje še halogenske, sulfo-, nitro- ali nitrozo-derivate etrov, eter-alkoholov, eter-fenolov, eter- alkohol- fenolov ali etrovih peroksidov, ketonovih peroksidov ter kombinacije teh derivatov (npr. nitrosulfo-, sulfohalogenski, nitrohalogenski in nitrosulfohalogenski derivati). 29.10 EPOSKIDI, EPOKSIALKOHOLI, EPOKSIFENOLI IN EPOKSIETRI S TRIČLENIM OBROČEM IN NJIHOVI HALOGENSKI, SULFO-, NITRO- ALI NITROZO- DERIVATI 2910.10 - Oksiran (etilen oksid) 2910.20 - Metiloksiran (propilen oksid) 2910.30 - 1-kloro-2,3-epoksipropan (epiklorhidrin) 2910.90 - Drugo Če odvzamemo eno molekulo vode organskim spojinam (dioli, glikoli) z dvema hidroksilnima skupinama, dobimo stabilne notranje etre. Če etilenglikolu odvzamemo eno molekulo vode, dobimo oksiran (etilenoksid ali epoksietan): < glej prilogo - Slike: stran 4 > Epoksid, dobljen iz propilenglikola (t.j. iz etilenglikola, v katerem je en vodikov atom zamenjan z metilnim radikalom (CH3)), pomeni spojino, znano kot metiloksiran (1,2-epoksiprolan ali propilenoksid): < glej prilogo - Slike: stran 4 > Epoksid, dobljen iz etilenglikola, v katerem je en vodikov atom zamenjan s fenilnim radikalom (C6H5), je znan kot stiren oksid (a-b-epoksietilbenzen): < glej prilogo - Slike: stran 4 > Ta tar. številka vključuje samo spojine s tričlenimi obroči, kot so na primer: (1) Oksiran (etilen oksid) - brezbarvni plin pri sobni temperaturi in tekočina pri temperaturi pod 12 stopinj C. Pridobivajo ga s katalitsko oksidacijo etilena, nastalega iz krekiranja plinov. Je insekticid in fungicid. Uporabljajo ga za konzerviranje sadja in drugih živil, uporablja pa se tudi v organskih sintezah, v proizvodnji mehčalcev in površinsko aktivnih proizvodov (etoksilati). (2) Metil oksiran (propilen oksid) - brezbarvna tekočina z vonjem po etru. Uporablja se kot topilo za celulozne nitrate in acetate, za gume in smole ter kot insekticid. Uporabljajo se tudi v organskih sintezah (mehčala in površinsko aktivni proizvodi itd.). (3) Stiren oksid. Ta tar. številka vključuje še: (A) Epoksialkohole, epoksifenole in epoksietre - vsebujejo alkoholne, fenolne in etrske funkcionalne skupine (poleg epoksidnih, seveda). (B) Halogenske, sulfo-, nitro- ali nitrozo-derivate in katerokoli kombinacijo ter derivatov (npr. nitrosulfo-, sulfohalogenski, nitrohalogenski in nitrosulfohalogenski derivati). Halogenski derivati vključujejo tudi 1-kloro-2,3-epoksipropan (epiklorohidrin) - zelo hlapljivo in nestabilno tekočino. Ta tar. številka izključuje epokside s štiričlenimi obroči (tar. št. 29.32). 29.11 ACETALI IN HEMIACETALI, Z DRUGIMI KISIKOVIMI FUNKCIJAMI ALI BREZ NJIH IN NJIHOVI HALOGENSKI - SULFO-, NITRO- ALI NITROZO- DERIVATI (A) ACETALI IN HEMIACETALI Acetale lahko štejemo za dietre (ponavadi hipotetčinega) hidratov aldehidov in ketonov. Hemicetali so monoetri, v katerih je tudi ogljikov atom soseden atomu etrovega kisika in tudi nosi hidroksilno skupino. &quot;Acetali in polacetali z drugimi kisikovimi funkcijami&quot; so acetali in polacetali, ki vsebujejo eno ali več kisikovih funkcij (npr. alkoholno funkcijo), o katerih je bilo govora v prejšnjih tar. številkah. (1) Metilal (CH2(OCH3)2) je dimetileter predpostavljenega formaldehidovega hidrata. Je brezbarvna tekočina z vonjem, podobnim vonju etra. Uporablja se kot topilo, za anestezijo in v organskih sintezah. (2) Dimetilacetal (CH3.CH.(OCH3)2) je dimetileter hipotetičnega (predpostavljenega) acetaldehidovega hidrata. Uporablja se kot anestetik. (3) Dietilacetal (CH3.CH.(OCH3)2) prav tako nastane iz predpostavljenega acetaldehidovega hidrata. Je brezbarvna tekočina z vonjem po etru. Uporablja se kot topilo in kot anestetik. Ta tar. številka izključuje polivinilacetale (tar. št. 39.05). (B) HALOGENSKI, SULFO-, NITRO- ALI NITROZO-DERIVATI ACETALOV IN HEMIACETALOV To so spojine, ki nastanejo s popolno ali delno zamenjavo enega ali več vodikovih atomov v acetalu s halogenimi skupinami (npr. kloralni alkoholat, kloropropilacetal), s sulfonsko skupino (- SO2H), z nitro skupinami (-NO2) ali z nitroznimi skupinami (-NO). Ta tar. številka vključuje tudi katerokoli kombinacijo teh derivatov (npr. nitrohalogenske, nitrosulfonske ali nitrosulfohalogenske derivate). V. PODODDELEK SPOJINE Z ALDEHIDNO FUNKCIJO 29.12 ALDEHIDI, Z DRUGIMI KISIKOVIMI FUNKCIJAMI ALI BREZ NJIH; CIKLIČNI POLIMERI ALDEHIDOV; PARAFORMALDEHID - Aciklični aldehidi brez drugih kisikovih funkcij: 2912.11 -- metanal (formaldehid) 2912.12 -- etanal (acetaldehid) 2912.13 -- butanal (butiraldehid, normalni izomeri) 2912.19 -- drugi - Ciklični aldehidi brez drugih kisikovih funkcij: 2912.21 -- benzaldehid 2912.29 -- drugi 2912.30 -- Aldehid - alkoholi - Aldehid-etri, aldehid-fenoli in aldehidi z drugimi kisikovimi funkcijami: 2912.41 -- vanilin (4-hidroksi-3-metoksibenzaldehid) 2912.42 -- etilvanilin (3-etoksi-4-hidroksibenzaldehid) 2912.49 -- drugi 2912.50 - Ciklični polimeri aldehidov 2912.60 - Paraformaldehid To so spojine, dobljene z oksidacijo primarnih alkoholov. Vsebujejo naslednjo značilno skupino: < glej prilogo - Slike: stran 5 > Ponavadi so to brezbarvne tekočine močnega in prodornega vonja. Mnogi med aromatskimi aldehidi zelo hitro oksidirajo na zraku in se pri tem spremenijo v kisline. Pojem &quot;aldehidi z drugimi kisikovimi funkcijami&quot; označuje aldehide, ki vsebujejo tudi eno ali več kisikovih funkcij, o katerih je bilo govora v prejšnjih pododdelkih (alkoholne, fenolne, etrske in druge funkcije). (A) ALDEHIDI (I) Nasičeni aciklični aldehidi (1) Metanal (formaldehid) (H.CHO) pridobivajo s katalitsko oksidacijo metanola. Je brezbarven plin prodornega vonja, ki je v vodi zelo topen. Njegove vodne raztopine koncentracije do 40% so znane kot formalin ali formol. Ta raztopina je brezbarvna tekočina prodornega in zadušljivega vonja. Te raztopine lahko kot stabilizator vsebujejo metanol. Metanal se uporablja za več namenov: v organskih sintezah (barvila, eksplozivi, farmacevtski proizvodi, sintetična strojila, plastične mase itd.), kot antiseptik, kot sredstvo za odstranjevanje vonjav in kot redukcijsko sredstvo. (2) Etanal (acetaldehid) (CH3.CHO) pridobivajo z oksidacijo etanola, ali iz acetilena. Je gibka, brezbarvna tekočina ostrega vonja po sadju, je alkalna, zelo hlapljiva in vnetljiva. Meša se z vodo, alkoholom in z etrom. Uporablja se v organskih sintezah, v proizvodnji umetnih plastičnih mas, lakov, v medicini in kot antiseptik. (3) Butanal (butiraldehid) (CH3.CH2.CH2.CHO) je brezbarvna tekočina, ki se meša z vodo, alkoholom in z etrom. Uporablja se v proizvodnji plastičnih mas, vonjav in pospeševalcev pri vulkanizaciji gume. (4) Heptanal (heptaldehid, enantol) (CH3.(CH2)5.CHO) pridobivajo z destilacijo ricinusovega olja. Je brezbarvna tekočina prodornega vonja. (5) Oktanal (karpilaldehid) (C8H16O); nonal (pelargonaldehid) (C9H18O); dekanal (kapraldehid) (C10H20O); andekanal (undecilni aldehid) (C11H22O); dodekanal (lauraldehid) (C12H24O) itd. Uporabljajo se kot parfumerijske surovine. (II) Nenasičeni aciklični aldehidi. (1) Propenal (akrilaldehid, akraldehid, akrolein) (CH2=CH.CHO). Propenal pridobivajo s kurjenjem mastnih snovi. Je tekočina značilnega grenkega in nadražujočega vonja in se uporablja v organskih sintezah. (2) 2-Butenal (krotonaldehid) (CH3.CH=CH.CHO) - pridobivajo ga iz prvega destilata neprečiščenega alkohola. Je brezbarvna tekočina prodornega vonja. (3) Citral - tekočina prijetnega vonja, ki se nahaja v eteričnem olju mandarin, citron, posebno pa v mastnem limonovem olju. (4) Citronaldehid - nahaja se v citronovem olju. (III) Ciklanski, ciklenski in cikloterpenski aldehidi. (1) Felandral ali tetrahidrokuminaldehid - nahaja se v olju navadnega komarčka in evkaliptusa. (2) Ciklositrali A in B - pridobivajo jih iz citrala. (3) Perilaldehid - se nahaja v eteričnih oljih Perilla mankinensis. (4) Safranal. (IV) Aromatski aldehidi. (1) Benzaldehid (C6H5.CHO) je brezbarvna tekočina, ki močno lomi svetlobo in je značilnega vonja po grenkih mandljih. Uporablja se v organskih sintezah, v medicini itd. (2) Cinamaldehid (C6H5.CH=CH.CHO) - rumenkasta, oljnata tekočina močnega vonja po cimetu. Uporablja se v parfumeriji. (3) Alfa-amilcinamaldehid. (4) 3-para-kumenil-2-metilpropionaldehid. (5) Fenilacetalaldehid (C6H5.CH2.H2O) - tekočina z izrazitim vonjem po hiacinti, ki se uporablja v parfumeriji. (B) ALDEHID-ALKOHOLI To so spojine, ki vsebujejo funkcije aldehidov in funkcije alkoholov. (1) Aldol (CH3.CH(OH).CH2.CHO) pridobivajo z aldolno kondenzacijo acetaldehida. Je brezbarvna tekočina, ki v mirovanju polimerizira v kristalno maso (paradol). Uporablja se v organskih sintezah, za proizvodnjo plastičnih mas in v flotaciji rud. (2) Hidroksicitronelaldehid (C10H20O2) je brezbarvna, sirupasta tekočina izrazitega vonja po šmarnicah. (3) Glikolaldehid (CH2(OH)-CHO) - kristalizira v brezbarvne kristale. (C) ALDEHID-ETRI, ALDEHID-FENOLI IN DRUGI ALDEHIDI Z DRUGIMI KISIKOVIMI FUNKCIJAMI Aldehid-etri so etri, ki vsebujejo aldehidno skupino (-CHO). Aldehid-fenoli so spojine, ki vsebujejo fenolno hidroksilno in aldehidno skupino (-CHO). Najpomembnejši aldehid-fenoli in aldehid-etri so: (1) Vanilin (4 - hidroksi - 3 - metoksibenzaldehid). Je metileter iz 3,4-dihidroksibenzaldehida (protokatehinaldehid). Nahaja se v vaniliji in je v obliki odsevnih iglic ali belega kristalnega prahu. (2) Etilvanilin (3-etoksi-4-hidroksibenzaldehid) - je v obliki finih belih kristalov. (3) Salicilaldehid (ortohidroksibenzaldehid) (HO.C6H4.CHO) je brezbarvna oljnata tekočina značilnega vonja po grenkih mandljih. Uporablja se v proizvodnji sintetičnih vonjav. (4) 3,4-dihidroksibenzaldehid (protokatehinaldehid) ((HO)2.C6H3.CHO) - pojavlja se v obliki odsevnih, brezbarvnih kristalov. (5) Anizaldehid (CH3O.C6H4.CHO) (para-metoksibenzaldehid). Nahaja se predvsem v janeževem olju in v olju navadnega komarčka in je brezbarvna tekočina. Uporablja se v parfumeriji pod imenom &quot;glogova esenca&quot; (aubepin). (D) CIKLIČNI POLIMERI ALDEHIDOV (1) Trioksan (trioksimetilen) je trdni polimer aldehidov. Je bela kristalna substanca, topna v vodi, alkoholu in v etru. (2) Paraldehid je polimer etanola. Je brezbarvna tekočina prijetnega vonja, podobnega etrovemu in je zelo vnetljiva. Uporabljajo ga v organskih sintezah, kot uspavalno in dezinfekcijsko sredstvo v medicini itd. (3) Metaldehid je prav tako polimer etanala. Pojavlja se v obliki belega kristalnega prahu, ki v vodi ni topen. Ta tar. številka vključuje samo metaldehid v obliki kristalov ali prahu. Metaldehid v obliki tablet, palčk ali podobnih oblik, ki se uporabljajo kot trdno gorivo, je iz te tar. številke izključen (tar. št. 36.06) (glej opombo 2(a) k 36. poglavju). (E) PARAFORMALDEHID Ta polimer (HO.(CH2O)n.H) pridobivajo z vparjevanjem vodne raztopine formaldehida. Je trdna, bela, kosmičasta ali praškasta substanca z izrazitim vonjem po formaldehidu. Uporablja se za pridobivanje plastičnih mas, vodoodpornih lepil, farmacevtskih proizvodov, uporablja pa se tudi kot dezinfektor in konzervans. Ta tar. številka izključuje spojine aldehidnega bisulfita, ki se uvrščajo kot sulfo-derivati alkohola (od tar. št. 29.05 do 29.11). 29.13 HALOGENSKI, SULFO-, NITRO- ALI NITROZO- DERIVATI PROIZVODOV IZ TAR. ŠT. 29.12 Ti derivati se dobijo iz aldehidov z zamenjavo enega ali več vodikovih atomov (razen vodikov iz aldehidne skupine) z eno ali večimi halogenskimi ali nitro - skupinami (-NO2), s sulfo- skupinami (-SO3H) ali z nitroznimi skupinami (-NO), ali pa s katerokoli medsebojno kombinacijo. Najpomembnejši je kloral (trikloracetaldehid) (CCl3-CHO). Je brezvodna in brezbarvna, gibka tekočina prodornega vonja in se uporablja kot uspavalno sredstvo. Ta tar. številka izključuje kloralhidrat (CCl3.CH(OH)2) (2,2,2- trikloretan-1,1-diol), ki se urvšča v tar. št. 29.05. Ta tar. številka izključuje še spojine aldehidnega bisulfita, ki se uvrščajo kot sulfo-derivati alkohola (od tar. št. 29.05 do 29.11). VI. PODODDELEK SPOJINE S KETONSKO IN KINONSKO FUNKCIJO 29.14 KETONI IN KINONI, Z DRUGIMI KISIKOVIMI FUNKCIJAMI ALI BREZ NJIH IN NJIHOVI HALOGENSKI - SULFO-, NITRO- ALI NITROZO- DERIVATI - Aciklični ketoni brez drugih kisikovih funkcij: 2914.11 -- aceton 2914.12 -- butanon (metil etil keton) 2914.13 -- 4-metilpentan-2-on (metil izobutil keton) 2914.19 -- drugi - Ciklanski, ciklenski in cikloterpenski ketoni brez drugih kisikovih funkcij: 2914.21 -- kafra 2914.22 -- cikloheksanon in metilcikloheksanoni 2914.23 -- jononi in metiljononi 2914.29 -- drugi - Aromatski ketoni brez drugih kisikovih funkcij 2914.31 - fenilaceton (fenilpropan-2-on) 2914.39 - drugo 2914.40 - Ketonski alkoholi in ketonski aldehidi 2914.50 - Ketonski fenoli in ketoni z drugimi kisikovimi funkcijami - Kinoni: 2914.61 -- antrakinon 2914.69 -- drugi 2914.70 - Halogenski, sulfo-, nitro- in nitrozni derivati Pojem &quot;ketoni in kinoni z drugimi kisikovimi funkcijami&quot; označuje ketone in kinone, ki vsebujejo tudi eno ali več kisikovih funkcij, o katerih je bilo govora v prejšnjih pododdelkih (alkoholne, etrske, fenolne, aldehidne in druge funkcije). (A) KETONI To so spojine, ki vsebujejo skupino (=C=O), t.j. takoimenovano karbonilno skupino in bi lahko bile predstavljene s splošno formulo (R-CO-R'), pri čemer sta R in R' alkilni in arilni radikal (metil-, etil-, propil-, fenil- itd.). Ketoni lahko imajo dve tavtomerni obliki: (-CO-) (prava ketonska oblika) in obliko (=C(OH)- (enolna oblika). Obe spadata v to tar. številko. (I) Aciklični ketoni (1) Aceton (propanon) (CH3.CO.CH3) se pridobiva iz proizvodov suhe destilacije lesa (metilni alkohol iz surovega oceta piroligninske kisline), vendar pa ga pretežno dobivajo s pomočjo sinteze. Je brezbarvna tekočina prijetnega vonja po etru. Uporabljajo ga v številnih organskih sintezah, za proizvodnjo plastičnih mas, kot topilo za acetilen, za acetilno celulozo in smole itd. (2) Butanon (metil etil keton) (CH3-CO-C2H5) je brezbarvna tekočina, katero pridobivajo iz vzporednih proizvodov destilacije alkohola iz melase sladkorne pese, pa tudi z oksidacijo sekundarnega butilnega alkohola. (3) 4-Metilpentadion (metil izobutil keton) ((CH3)2.CH.CH2.CO.CH3) je tekočina prijetnega vonja. Uporablja se kot topilo za celulozni nitrat, kot topilo za gume in smole itd. (4) Mezitiloksid - brezbarvna tekočina, ki se dobi s kondenzacijo dveh molekul acetona. (5) Foroni - spojine, ki se dobijo s kondenzacijo treh molekul acetona. (6) Psevdojononi - sestavljeni ketoni, ki so tekoči, rumenkasti in vonja po vijolicah. Uporabljajo se v parfumeriji. (8) Diacetil (CH3.CO.CO.CH3) je zelenkastorumena tekočina prodornega vonja po hinonu. Uporablja se za aromatiziranje masla in margarine. (9) Acetilaceton (CH3.COOCH.CH2.COCH3) - brezbarvna tekočina prijetnega vonja, ki se uporablja v organskih sintezah. (II) Ciklanski, ciklenski in cikloterpenski ketoni. (1) Kafra (C10H16O). Ta tar. številka vključuje tako naravno kot sintetično kafro. Prvo pridobivajo iz drevesa Lauruscamphora, ki uspeva na Kitajskem in na Japonskem. Sintetično kafro dobivajo iz pinena, terpentinskega alkohola. Obe sta brezbarvni kristalni in prozorni masi, mehkega otipa in značilnega vonja. Tako naravna kot sintetična kafra se uporabljata v medicini kot antiseptika, v proizvodnji celuloida in kot insekticid za molje. Takoimenovana Bornejska kafra ali borneol ni keton, temveč alkohol. Pridobivajo ga z redukcijo kafre in je iz te tar. številke izključen (tar. št. 29.06). (2) Cikloheksanon (C6H10O) se dobi s sintezo. Je tekočina z vonjem, podobnim vonju acetona in je močno topilo za acetilno celulozo ter naravne in umetne smole. (3) Metilcikloheksanoni so tekočine, netopne v vodi. (4) Jononi (C13H20O) se pridobivajo s kondenzacijo citrala z acetonom. Mednje sodijo: (a) a- jonon - brezbarvna tekočina z vonjem, podobnim vonju po vijolicah in (b) b- jonon - brezbarvna tekočina z manj izrazitim vonjem po vijolicah kot a- jonon. Oba jonona se uporabljata v parfumeriji. (5) Metil jononi - brezbarvne do jantarjevo rumenkaste tekočine. (6) Fenkon (C10H16O) - nahaja se v oljih navadnega komarčka in kleka. Je bistra in brezbarvna tekočina vonja po kafri. Uporablja se kot kafrin nadomestek. (7) Iron - nahaja se v eteričnih oljih, ki se pridobivajo iz korenov nekaterih vrst peronik. Je brezbarvna, oljasta tekočina z vonjem po peronikah. Če je zelo razredčen, je njegov vonj blizu vonju po vijolicah. Uporabljajo ga v parfumeriji. (8) Jasmon (C11H16O) - dobivajo ga iz jasminovih cvetov in je svetlorumeno olje z močnim vonjem po jasminu. Uporablja se v parfumeriji. (9) Karvon (C10H14O) - pojavlja se v kimovem, janeževem in metinem olju. Je brezbarvna tekočina močnega, aromatičnega vonja. (10) Ciklopentanon (adipoketon) (C4H8CO) - nahaja se v destilacijskih proizvodih lesa. Je tekočina z vonjem, podobnim vonju po meti. (11) Menton (C10H18O) - se nahaja v meti in v drugih eteričnih oljih. Pridobivajo ga sintetično - z oksidacijo metanola. Je nestabilna, brezbarvna tekočina, ki lomi svetlobo in ima vonj po meti. (III) Aromatski ketoni. (1) Metilnaftil keton (2) Benzilidenaceton (C6H5.CH=CH.CO.CH3) - v obliki brezbarvnih kristalov z vonjem po sladkem grahu. (3) Acetofenon (CH3.CO.C6H5) - oljnata, brezbarvna ali rumena tekočina prijetnega in aromatičnega vonja. Uporablja se v parfumeriji in v organskih sintezah. (4) Propiofenon. (5) Metilacetofenon (CH3.C6H4.CO.CH3) - brezbarvna ali rumenkasta tekočina prijetnega vonja. (6) Butildimetilacetofenon. (7) Benzofenon (C6H5.CO.C6H5) - v obliki brezbarvnih ali bledorumenih kristalov prijetnega vonja po etru. Uporablja se v proizvodnji sintetičnih vonjav in za organske sinteze. (8) Benzantron - v obliki rumenkastih iglic. (B) KETONSKI ALKOHOLI To so spojine, katerih molekule vsebujejo ketonske in alkoholne funkcije. (1) 4-Hidroksi-4-metilpentandion (diacetonski alkohol) - brezbarvna tekočina. (2) Acetol (acetilkarbinol) (CH3.CO.CH2OH) - brezbarvna tekočina prodornega vonja. Uporablja se kot topilo za celulozne lake in smole. (C) KETONSKI ALDEHIDI Ketonski aldehidi so spojine, katerih molekule vsebujejo ketonske in aldehidne funkcije. (D) KETONSKI FENOLI To so spojine, katerih molekule vsebujejo ketonske in fenolne funkcije. (E) KINONI Kinoni so diketoni, dobljeni iz aromatskih spojin s pretvorbo iz dveh CH skupin v =C=O skupine s katerokoli potrebno zamenjavo dvojnih vezi. (1) Antrakinon (C6H4.(CO)2.C6H4) - v obliki rumenih kroglic, ki z mletjem dajejo rumen prah. Uporabljajo se za proizvodnjo barv. (2) Parabenzokinon (kinon) (C6H4O2) - v obliki rumenih kristalov prodornega vonja. (3) 1,4-Naftakinon (C10H6.O2) - rumene iglice. (4) 2-Metilantrakinon - bele iglice. (5) Acanaftekinon - rumene iglice. (6) Fenantrakinon - rumene iglice. (F) KINONSKI ALKOHOLI, KINONSKI FENOLI, KINONSKI ALDEHIDI IN DRUGI KINONI Z DRUGIMI KISIKOVIMI FUNKCIJAMI Kinonski alkoholi, kinonski fenoli in kinonski aldehidi so spojine, ki neodvisno od njihove kinonske funkcije imajo v svojih molekulah tudi alkoholno, fenolno in aldehidno funkcijo (odvisno od primera). (1) a- Hidroksiantrakinon. (2) Kvinizarin. (3) Krisazin. (G) HALOGENSKI, SULFO-, NITRO- ALI NITROZNI DERIVATI KETONOV, KINONOV KETONSKIH ALKOHOLOV ITD.; KINONSKI ALKOHOLI ITD. (1) Bromova kafra (C10H15OBr) - v obliki iglic močnega vonja po kafri. Uporablja se kot pomirjevalo. (2) 4'-Ter-butil-2',6'dimetil-3'-5'-dinitroacetofenon (mošusov keton). (3) Kafro-sulfonska kislina. Ta tar. številka vključuje tudi kombinacije halogenskih, sulfo-, nitro- ali nitroznih derivatov (npr. sulfohalogenski, nitrohalogenski, nitrosulfo- ali nitrosulfohalogenski derivati). Iz te tar. številke so izključena organska barvila (32. poglavje), pa tudi spojine ketonskih bisulfitov, ki se uvrščajo kot sulfonirani derivati alkohola v tar. številke od 29.05 do 29.11. VII. PODODDELEK KARBONSKE KISLINE IN NJIHOVI ANHIDRIDI, HALOGENIDI, PEROKSIDI IN PEROKSIKISLINE, NJIHOVI HALOGENSKI, SULFO-, NITRO- ALI NITROZO-DERIVATI SPLOŠNA DOLOČILA Ta pododdelek vključuje karbonske kisline, ki vsebujejo značilno funkcijo (-COOH), imenovano &quot;karboksilna skupina&quot;. Ta pododdelek teoretično vključuje tudi ortokisline (R.C(OH)3), saj jih lahko štejemo za hidrirane karbonske kisline (R.COOH+H2O=R.C.(OH)3). Praktično pa te kisline ne obstajajo v prostem stanju, vendar dajejo stabilne estre (ortoestre, ki štejejo za estre hidriranih karbonskih kislin). Karbonske kisline imajo lahko eno ali več karboksilnih skupin (monokarbonske ali polikarbonske kisline - odvisno je od primera). Če odvzamemo hidroksilno skupino (-OH), ostane acilni radikal, ki ga je moč predstaviti s formulo (R.CO-), pri čemer je R alkilni ali arilni radikal (metil-, etil-, fenil- itd.). Acilni radikali nastopajo v formulah anhidridov, halogenidov, peroksidov, perkislin, estrov in soli. Sulfonske kisline, ki imajo skupino (-SO3H) so povsem različne od karbonskih kislin. Sulfonske kisline so iz tega pododdelka izključene in se uvrščajo kot sulfo-derivati v razne pododdelke. Ta pododdelek vključuje samo tiste, ki predstavljajo sulfonirane derivate kemikalij iz tega rezdelka. (A) ANHIDRIDI KISLIN Anhidridi kislin nastanejo z odvzemom molekul vode - bodisi iz dveh molekul enobazne kisline, bodisi iz ene molekule dvobazne kisline. Zanje je značilna skupina (-CO.O.OC-). (B) HALOGENIDI KISLIN Halogenide (npr. kloridi in bromidi) predstavlja splošna formula (R.CO.hal.), torej so predstavljeni kot acilni radikali, kombinirani s klorom, bromom ali s kakšnim drugim halogenom. (C) PEROKSIDI KISLIN Peroksidi kislin so spojine, v katerih sta dva acilna radikala vezana z dvema kisikovima atomoma. Njihova splošna formula je (R.CO-O-O-OC.R). (D) PERKISLINE Splošna formula perkilsin je (R.CO.O.OH). (E) ESTRI KISLIN Estri karbonskih kislin nastanejo z zamenjavo vodikovega atoma karboksilne skupine (-COOH) z alkilnim ali arilnim radikalom. Lahko jih ponazarja splošna formula v obliki (R.CO.OR1), pri čemer sta R in R1 alkilni in akrilni radikal (metil, etil, fenil itd.). (F) SOLI KISLIN Soli karboksilnih kislin nastanejo z zamenjavo vodikovega atoma iz karboksilne skupine (-COOH) z nekim neorganskim kationom -npr. z natrijem, kalijem, amonijakom itd. Lahko jih predstavimo s splošno formulo (R.CO.OM), pri čemer je R alkilni, arilni ali alkarilni radikal, M pa kovinski ali drugi anorganski kation. (G) Halogeni, sulfo-, nitro- ali nitrozo-derivati kislin V halogenskih, sulfo-, nitro- ali nitroznih derivatih spojin, opisanih maloprej v točkah od (A) do (F), ostanejo funkcionalne skupine s kisikom nedotaknjene, vendar se en ali več vodikovih atomov v radikalih R ali R1 zamenjajo s halogenimi prvinami -s sulfo- (-SO3H), z nitro- (-NO2) ali z nitrozno (-NO) skupinami ali katerokoli njihovo kombinacijo. 29.15 NASIČENE ACIKLIČNE MONOKARBONSKE KISLINE IN NJIHOVI ANHIDRIDI, HALOGENIDI, PEROKSIDI IN PERKISLINE; NJIHOVI HALOGENSKI, SULFO-, NITRO- ALI NITROZO-DERIVATI - Mravljinčna kislina, njene soli in estri: 2915.11 -- mravljinčna kislina 2915.12 -- soli mravljinčne kisline 2915.13 -- estri mravljinčne kisline - Ocetna kislina in njene soli; anhidrid ocetne kisline: 2915.21 -- ocetna kislina 2915.22 -- natrijev acetat 2915.23 -- kobaltovi acetati 2915 24 - - anhidrid ocetne kisline 2915.29 -- drugi - Estri ocetne kisline: 2915.31 -- etilacetat 2915.32 -- vinilacetat 2915.33 -- n-butilacetat 2915.34 -- izobutilacetat 2915.35 -- 2-etoksietilacetat 2915.39 -- drugi 2915.40 - Mono-, di- ali triklorocetna kislina, njene soli in estri 2915.50 - Propionska kislina, njene soli in estri 2915.60 - Maslene kisline, valerijanske kisline, njihove soli in estri 2915.70 - Palmitinska kislina, stearinska kislina, njune soli in estri 2915.90 - Drugo Ta tar. številka vključuje nasičene aciklične monokarbonske kisline in njihove anhidride, halogenide, perokside in peroksikisline, estre in soli, pa tudi halogenske, sulfo-, nitro- ali nitrozo-derivate (všetvši sestavljene spojine) katerihkoli proizvodov. (I) Mravljinčna kislina (H-COOH), njene soli in estri (a) Mravljinčna kislina se nahaja v naravi in se pridobiva tudi sintetično. Je gibka, brezbarvna tekočina, ki se v stiku z zrakom rahlo kadi. Je jedka in prodornega vonja. Uporablja se v barvanju, strojenju, koagulaciji lateksa, v medicini kot antiseptik in v organskih sintezah. (b) Najpomembnejše soli mravljinčne kisline so: (1) Natrijev formijat (H.COO.Na), ki se pojavlja v obliki belega prahu, ki je lahko topen. Uporablja se v medicini, v strojenju in v organskih sintezah. (2) Kalcijev formijat ((H.COO)2Ca) - v obliki kristalov. (3) Aluminijev formijat ((H.COO)3Al) - pojavlja se v obliki belega prahu, ki se uporablja v tekstilni industriji za jedkanje in nepremočljivost. Obstaja tudi bazni kalcijev formijat, ki je ponavadi pripravljen v vodni raztopini. (4) Nikljev formijat ((H.COO)2Ni) - uporablja se kot katalizator za hidrogeniranje olja. (c) Najpomembnejši estri mravljinčne kisline so: (1) Metilformijat (H.COOCH3) - brezbarvna tekočina prijetnega vonja. (2) Etilformijat (H.COO2H5) - brezbarvna, gibka, hlapljiva in vnetljiva tekočina, vonja po rumu. (3) Benzil-, bornil-, citronelil-, geranil-, linalil-, mentil-, feniletil-, rodinil- in terpenil-formijati - uporabljajo se predvsem v parfumeriji. (II) Ocetna kislina (CH3.COOH), njene soli in estri. (a) Ocetno kislino pridobivajo predvsem s suho destilacijo lesa, ali pa sintetično. Je zelo kisla tekočina značilnega in prodornega vonja po kisu. S hlajenjem kristalizira v brezbarvne kristale (glacialna ocetna kislina). Je topilo za fosfor, žveplo in številne organske snovi. Komercialna ocetna kislina je bledorumenkaste barve in ima pogosto poleg vonja po kisu tudi vonj po katranu. Uporablja se v tekstilni industriji, v strojenju, kot sredstvo za koagulacijo lateksa, za proizvodnjo acetatov, sintetičnih mehčal, farmacevtskih proizvodov itd. (b) Najpomembnejše soli ocetne kisline so: (1) Natrijev acetat (CH3.COO.Na) - pojavlja se v obliki brezbarvnih kristalov, ali pa kot brezvoden v obliki belega ali bledorumenega prahu. Uporablja se za jedkanje in za številne kemične pripravke. (2) Kobaltov acetat ((CH3.COO)2Co) - topni vijoličastordeči kristali z vonjem po ocetni kislini. (3) Kalcijev acetat ((CH3.COO)2Ca) - v obliki brezbarvnih kristalov, če je v čisti obliki. (4) Bazični bakrov acetat (CH3.COO.Cu.OH). Nastopa v obliki iglic ali v obliki majhnih kristalnih luskinic modre barve, ki v stiku z zrakom razpadejo in postanejo zelenkaste. (5) Nevtralni bakrov acetat ((CH3.COO)2Cu) - zelenkastomoder prah ali v obliki majhnih kristalov, ki na zraku razpadejo v belkast prah. (6) Svinčev acetat (nevtralni) ((CH3.COO)2Pb) ali bazični svinčev acetat Pb(C2H3O2)2.2PbO. Nevtralni acetat se pojavlja v obliki brezbarvnih ali bledorumenih ali modrih toksičnih kristalov. Bazični acetat je bel prah velike sipne gostote, ki se uporablja v medicini kot reagent za kemične analize. (7) Litijevi in kalijevi acetati - uporabljajo se v medicini, kromov, aluminijev in železov acetat pa kot sredstva za jedkanje. (c) Najpomembnejši estri ocetne kisline so naslednji: (1) Metil acetat (CH3.COO.CH3), ki sodi med proizvode suhe destilacije lesa. Je tekočina z vonjem po sadju. Uporablja se za pripravo umetnih sadnih esenc in kot topilo za masti, smole in nitro-celuloze itd. (2) Etil acetat (CH3.COO.C2H5) je brezbarvna, zelo gibka in zelo vnetljiva tekočina z vonjem po sadju. Kot nečistočo lahko vsebuje etanol. Uporablja se kot topilo za nitrocelulozo, lake itd. Uporablja se tudi v medicini kot sredstvo proti krčem in kot analgetik. (3) Vinil acetat (CH3.COO.CH=CH2) je brezbarvna tekočina značilnega vonja. Kot monomer ga uporabljajo v proizvodnji polivinilacetata (plastična masa iz tar. št. 39.05). (4) n-Propil in izopropil acetati - uporabljajo se za izdelavo umetnih sadnih esenc in kot topilo. (5) n-Butil acetat - brezbarvna tekočina, ki se uporablja za izdelavo umetnih sadnih esenc in kot topilo. (6) Izobutil acetat - brezbarvna tekočina, ki se uporablja za izdelavo sadnih esenc in kot topilo. (7) n-Propil acetat (n-amil acetat) in 3-metilbutil acetat (izoamil acetat) - uporablja se za proizvodnjo sadnih esenc. (8) 2-Etoksietil acetat. (9) Benzil, terpenil, linalil, geranil, citronelil, anizil, paratolil, cinamil, feniletil, bornil in izobornil acetati - vse se uporabljajo v parfumeriji. (10) Glicerinski acetati (mono-, di- in triacetin). Ta tar. številka vključuje tudi ocetni anhidrid ((CH3CO)2.O). Je brezbarvna tekočina zelo nadražljivega vonja in je jedka. Uporabljajo jo v kemičnih sintezah. (III) Mono-, di- in triklorocetna kislina, njene soli in estri. (a) Monoklorocetna kislina (CH2-Cl.COOH) - brezbarvni kristali. (b) Diklorocetna kislina (CH-Cl2-COOH) - brezbarvna tekočina. (c) Triklorocetna kislina (CCl.Cl2.COOH) - brezbarvni kristali nadražujočega vonja. Uporablja se v organskih sintezah in v medicini. (IV) Propionska kislina (CH3.CH2.COOH), njene soli in estri. Propionska kislina je tekočina vonja, podobnega vonju ocetne kisline. (V) Maslene kisline, njihove soli in estri (a) n-Maslena kislina je gosta, oljnata tekočina, neprijetnega vonja po grenkem. Uporablja se za razapnenčanje kož. (b) Izomaslena kislina. (VI) Valerjanove kisline, njihove soli in estri (a) n-Valerjanova kislina je brezbarvna, prosojna in oljnata tekočina neprijetnega vonja po grenkem. (b) Izovalerjanova kislina. (VII) Palmitinska kislina (CH3.(CH2)14.COOH), njene soli in estri (a) Palmitinska kislina se nahaja v masteh kot ester z glicerinom. Pojavlja se v obliki belega prahu, odsevnih kristalov ali brezbarvnih luskic. (b) Njene najpomembnejše soli so naslednje: (1) Kalcijev palmitat - uporablja se v parfumeriji. (2) Aluminijev palmitat - uporablja se za pridobivanje nepremočljivih tkanin, za zgoščevanje olj ali za mazanje. Palmitinske soli, ki so topne v vodi (npr. natrijev, kalijev in amonijev palmitat), so mila, vendar kljub temu ostanejo uvrščene v tej tar. številki, če so pripravljene iz palmitinske kisline iz te tar. št. (VIII) Stearinska kislina (CH3.(CH2)16.COOH), njene soli in estri (a) Stearinska kislina - nahaja se v masteh zaestrena kot glicerid. Je bela, amorfna in podobna vosku. (b) Njene najpomembnejše soli so: (1) Kalcijev stearat - uporablja se za pridobivanje nepremočljivih tkanin. (2) Magnezijev stearat - uporablja se v proizvodnji lakov. (3) Cinkov stearat - se uporablja v medicini, v industriji kavčuka in plastičnih mas ter za izdelavo oljenega platna. (4) Aluminijev stearat - se uporablja za iste namene kot aluminijev palmitat. (5) Bakrov stearat - uporablja se za bronzanje sadre in kot antikorozivno sredstvo. (6) Svinčev stearat - se uporablja kot sikativ (sušilo za oljne lake). Stearinske soli, ki so topne v vodi (npr. natrijev, kalijev in amonijev stearat), so mila, vendar kljub temu ostanejo uvrščeni v to tar. številko, če so pripravljene iz stearinske kisline iz te tar. št. (c) Estri vključujejo tudi etil in butil stearate, katere uporabljajo kot plastifikatorje, pa tudi glikolni stearat, ki služi kot nadomestek za naravni vosek. (IX) Drugi proizvodi iz te tar. številke vključujejo: (a) Etilkloroformijat, katerega včasih imenujejo &quot;etilklorkarbonat&quot; je brezbarvna in nadražujoča tkočina, zadušljivega vonja in vnetljiva. Uporablja se v organskih sintezah. (b) Acetilklorid (CH3.CO.Cl) je brezbarvna tekočina, ki se na zraku kadi in draži oči. Je močnega vonja. (c) Acetilbromid (CH3.CO.Br) ima iste značilnosti kot klorid. Uporablja se v organskih sintezah. (d) Mono-, di- in tribromocetne kisline, njihove soli in estri. (e) n-Heksoično (kaprinsko) in 2-etilmaslene kisline, njihove soli in estre. (f) n-Oktoično (kaprilno) in 2-etilheksoične kisline, njihove soli in estre. Ta tar. številka izključuje: (a) pitne raztopine ocetne kisline v vodi, v katerih je po masi 10 % ali manj ocetne kisline (tar. št. 22.09), (c) soli in estre surove stearinske kisline (v glavnem tar. št. 34.01, 34.04 ali 38.24) in (d) mešanice glicerinovih mono-, di- in triestrov, maščobne emulgatorje (tar. št. 34.04, če imajo značaj umetnih voskov, sicer tar. št. 38.24). (a) maščobne kisline čistoče manjše kot 90 %, računano na težo suhega proizvoda (tar. št. 38.23), 29.16 NENASIČENE ACIKLIČNE MONOKARBOKSILNE KISLINE, CIKLIČNE MONOKARBOKSILNE KISLINE IN NJIHOVI ANHIDRIDI, HALOGENIDI, PEROKSIDI IN PEROKSIKISLINE; NJIHOVI HALOGENSKI, SULFO-, NITRO- ALI NITROZO- DERIVATI - Nenasičene aciklične monokarboksilne kisline, njihovi anhidridi, halogenidi, peroksidi, peroksikisline in njihovi derivati: 2916.11 -- akrilna kislina in njene soli 2916.12 -- estri akrilne kisline 2916.13 -- metakrilna kislina in njene soli 2916.14 -- estri metakrilne kisline 2916.15 -- oleinska, linolna in linoleinska kislina, njihove soli in estri 2916.19 -- drugo 2916.20 - Ciklanske, ciklenske in cikloterpenske monokarboksilne kisline, njihovi anhidridi, halogenidi, peroksidi, peroksikisline in njihovi derivati - Aromatične monokarboksilne kisline, njihovi anhidridi, halogenidi, peroksidi, peroksikisline in njihovi derivati: 2916.31 -- benzojska kislina, njene soli in estri 2916.32 -- benzoilperoksid in benzoilklorid 2916.34 -- fenilocetna kislina in njene soli 2916.35 -- estri fenilocetne kisline 2916.39 -- drugo Ta tar. številka vključuje nenasičene aciklične monokarbonske kisline in ciklične monokarbonske kisline ter njihove anhidride, halogenide, perokside, perkisline, estre in soli, kot tudi halogenske, sulfo-, nitro- ali nitrozo-derivate (vštevši sestavljene derivate) katerihkoli med temi proizvodi. (A) NENASIČENE ACIKLIČNE MONOKARBONSKE KISLINE IN NJIHOVE SOLI, ESTRI IN DRUGI DERIVATI (1) Akrilna kislina (CH2=CH.COOH) je brezbarvna tekočina ostrega vonja. Hitro polimerizira; je monomer za poliakrilne kisline in druge akrilne polimere. (2) Metakrilna kislina - polimeri estrov te kisline tvorijo plastične mase (39. poglavje). (3) Oleinska kislina (C18H34O2) se nahaja v masteh in oljih kot glicerid. Je tekočina brez barve in vonja. Pri okoli 4 stopinj C kristalizira v iglice. Oleinske soli, ki so v vodi topne (npr. natrijev, kalijev in amonijev oleat) so mila, vendar kljub temu ostanejo uvrščene v to tar. številko. (4) Linolna kislina (C18H32O2) se nahaja v lanenem olju kot glicerid. Je kislina za sušenje. (5) Linolenska kislina (C18H30O2). (6) Heptinska in oktinska kislina. (B) CIKLANSKE, CIKLENSKE IN CIKLOTERPENSKE MONOKARBONSKE KISLINE IN NJIHOVE SOLI, ESTRI IN DRUGI DERIVATI (1) Cikloheksankarbonska kislina. (2) Ciklopentenkarbonska kislina. (C) AROMATSKE NASIČENE MONOKARBONSKE KISLINE IN NJIHOVE SOLI, ESTRI IN DRUGI DERIVATI (1) Benzojeva kislina (C6H5COOH) se nahaja v nekaterih smolah in balzamih. Pridobivajo jo tudi sintetično; kristalizira v bele iglice ali v odsevne, bele luskice. Če je v čistem stanju, je brez vonja. Uporabljajo jo kot antiseptik in kot sredstvo pri trohnjenju. Najpomembnejše soli benzojeve kisline so amonijev, kalijev, natrijev in kalcijev benzoat. Najpomembnejši estri so benzil-, naftil-, metil-, geranil-, citrinelil-, linalil- in rodinil- benzoat. Ta tar. številka med drugim vključuje tudi naslednje derivate benzojeve kisline: (a) Benzoil peroksid - je bela, granulirana snov kristalne trdote. Uporablja se v medicini, v industriji gume in plastičnih mas, za beljenje olja, masti, moke itd. (b) Benzoil klorid (C6H5CO.Cl) - v obliki belih kristalov. Je brezbarvna tekočina značilnega vonja in povzroča solzenje. Na zraku je hlapljiva. (c) Nitrobenzojeve kisline (o-, m- in p-) (NO2C6H4.COOH). (d) Nitrobenzoil kloridi (o-, m- in p-) (NO2C6H4CO.Cl). (e) Klorobenzojeve kisline (Cl2C6H3.COOH). (f) Diklorobenzojeve kisline (Cl2C6H3.COOH). (2) Fenilocetna kislina (C6H5CH2COOH) se pojavlja v obliki belih, svetlikajočih kristalnih ploščic z vonjem po cvetju. Uporablja se v parfumeriji in pri izdelavi arom ter pri proizvodnji penicilina G ter fungicidov, pri organskih sintezah in kot prekurzor pri proizvodnji amfetaminov (glej seznam prekurzorjev na koncu 29. poglavja) (3) Fenilpropionska, naftalinkarbonske kisline. (D) AROMATSKE NENASIČENE MONOKARBONSKE KISLINE, NJIHOVE SOLI, ESTRI IN DRUGI DERIVATI Cimetna kislina (C6H5CH=CH.COOH) - nahaja se v cimetovem olju in v Tolu- in Peru-balzamih. Je v obliki brezbarvnih kristalov. Najpomembnejši soli sta: natrijev in kalijev cinamat. Najpomembnejši estri cimetne kisline so: metil-, etil-, benzil-in propil-cinamat. Ta tar. številka izključuje oleinsko kislino čistoče, manjše od 85 %, računano po masi suhega proizvoda, pa tudi maščobne kisline čistoče, manjše od 90 % (računano na težo suhih proizvodov) (tar. št. 38.23). 29.17 POLIKARBOKSILNE KISLINE, NJIHOVI ANHIDRIDI, HALOGENIDI, PEROKSIDI IN PEROKSIKISLINE; NJIHOVI HALOGENSKI, SULFO-, NITRO- ALI NITROZO-DERIVATI - Aciklične polikarboksilne kisline, njihovi anhidridi, halogenidi, peroksidi, peroksikisline in njihovi derivati: 2917.11 -- oksalna kislina, njene soli in estri 2917.12 -- adipinska kislina, njene soli in estri 2917.13 -- azelainska kislina, sebacinska kislina, njune soli in estri 2917.14 -- anhidrid maleinske kisline 2917.19 -- drugo 2917.20 - Ciklanske, ciklenske in cikloterpenske polikarbonske kisline, njihovi anhidridi, peroksidi, perkisline in njihovi derivati - Aromatske polikarboksilne kisline, njihovi anhidridi, halogenidi, peroksidi, peroksikisline in njihovi derivati: 2917.31 -- dibutil ortoftalati 2917.32 -- dioktil ortoftalati 2917.33 -- dinonil in didecil ortoftalati 2917.34 -- drugi estri ortoftalne kisline 2917.35 -- anhidrid ftalne kisline 2917.36 -- tereftalna kislina in njene soli 2917.37 -- dimetiltereftalat 2917.39 -- drugo Ta tar. številka vključuje polikarbonske kisline in njihove anhidride, halogenide, perokside, perkisline, estre in soli, kot tudi halogenske, sulfo-, nitro- ali nitrozo-derivate (vštevši sestavljene derivate) katerihkoli izmed teh proizvodov. (A) ACIKLIČNE POLIKARBONSKE KISLINE IN NJIHOVE SOLI, ESTRI IN DERIVATI (1) Oksalna kislina (HOOC.COOH) se pojavlja v obliki finih, brezbarvnih, prozornih kristalov brez vonja. Kristali so toksični in se uporabljajo za beljenje tekstila in surovih kož, kot sredstvo za jedkanje v tekstilni industriji in v organskih sintezah. Njene najpomembnejše soli so: amonijev-, kalijev-, natrijev-, kalcijev-, železov- in amonijev-ferioksilat. Najpomembnejša estra sta: dietil in dimetil oksalat. (2) Adipinska kislina (HOOC.(CH2)4.COOH), ki kristalizira v brezbarvne iglice. Med drugim se uporablja v proizvodnji plastičnih mas (poliamidi). (3) Azelainska kislina je v obliki rumenkastega ali belega kristalnega prahu. Med drugim se uporablja v industriji plastičnih mas (alkidne smole, poliamidi, poliuretani) in v drugih organskih sintezah. (4) Sebacinska kislina se pojavlja v obliki belih lističev. Med drugim se uporablja kot stabilizator v plastičnih masah (v alkidnih smolah, v maleinskih in drugih poliestrih, v poliuretanih); v proizvodnji plastičnih mas. (5) Malein anhidrid je brezbarvna kristalna masa, ki se uporablja za proizvodnjo plastičnih mas (poliestrov). (6) Maleinska kislina (HOOC.CH=CH.COOH) je v obliki velikih, brezbarvnih kristalov ali v obliki vlitih blokov. Med drugim se uporablja pri proizvodnji nekaterih plastičnih mas (npr. poliestrov). (7) Malonska kislina (HOOC-CH2-COOH) - kristalizira v velike, brezbarvne kosme. Med njenimi najpomembnejšimi estri je dietilni malonat, ki se uporablja v organskih sintezah (npr. za zdravila, kot so barbiturati). (8) Jantarna kislina ali sukcinova kislina (HOOC.(CH2)2.COOH) se pojavlja v obliki brezbarvnih, prosojnih kristalov brez vonja. Uporablja se v organskih sintezah. (B) CIKLANSKE, CIKLENSKE IN CIKLOTERPENSKE POLIKARBONSKE KISLINE, NJIHOVE SOLI, ESTRI IN DRUGI DERIVATI (C) AROMATSKE POLIKARBONSKE KISLINE, NJIHOVE SOLI, ESTRI IN DRUGI DERIVATI (1) Ftal anhidrid (C6H4.(CO)2O) - kristalizira v prosojne, bele iglice, v kristalno maso ali bele luskine. Je zelo močan in voluminozen ter značilnega vonja. Uporablja se v organskih sintezah (plastičnih mas - alkidne smole, mehčal itd.). (2) Benzendikarbonske kisline (o-, m- in p-) (C6H4(COOH)2). Ortobenzendikarbonska kislina se ponavadi imenuje ftalna kislina (ortoftalna kislina). Metabenzendikarbonska kislina se običajno imenuje izoftalna kislina, parabenzendikarbonska kislina pa tereftalna. So v obliki kristalov in se uporabljajo v proizvodnji sintetičnih barvil, plastičnih mas (alkidnih smol) in mehčal. Med estre spadajo dimetil, dietil, dibutil (di-n-butil, diisobutil itd.), dioktil (di-n-oktil, diisooktil, bis(2- etilheksil) itd.), dinonil (di-n-nonil, diisononil itd.), didekil ( (di-n-dekil, diisodekil itd.) in dicikloheksilni ortoftalati ter drugi estri ortoftalne kisline, npr. ftalati estrov etilen glikola, pa tudi dimetil in drugi estri tereftalne kisline. (3) Dikloroftalna in tetrakloroftalna kislina in njuni anhidridi. 29.18 KARBOKSILNE KISLINE Z DODATNO KISIKOVO FUNKCIONALNO SKUPINO IN NJIHOVI ANHIDRIDI, HALOGENIDI, PEROKSIDI IN PEROKSIKISLINE; NJIHOVI HALOGENSKI, SULFO-, NITRO- ALI NITROZO-DERIVATI - Karboksilne kisline z alkoholno funkcionalno skupino ali brez druge kisikove funkcionalne skupine, njihovi anhidridi, halogenidi, peroksidi, peroksikisline in njihovi derivati: 2918.11 -- mlečna kislina, njene soli in estri 2918.12 -- vinska kislina 2918.13 -- soli in estri vinske kisline 2918.14 -- citronska kislina 2918.15 -- soli in estri citronske kisline 2918.16 -- glukonska kislina, njene soli in estri 2918.17 -- fenilglikolna kislina (mandljnova kislina), njene soli in estri 2918.19 -- druge - Karboksilne kisline s fenolno funkcijo ali brez drugih kisikovih funkcij, njihovi anhidridi, halogenidi, peroksidi, peroksikisline in njihovi derivati: 2918.21 -- salicilna kislina in njene soli 2918.22 -- o-acetilsalicilna kislina, njene soli in estri 2918.23 -- drugi estri salicilne kisline in njihove soli 2918.29 -- drugo 2918.30 - Karboksilne kisline z aldehidno ali ketonsko funkcijo ali brez drugih kisikovih funkcij, njihovi anhidridi, halogenidi, peroksidi, peroksikisline in njihovi derivati 2918.90 - Drugo Ta tar. številka vključuje karbonske kisline z dodano kisikovo funkcijo in njihove anhidride, halogenide, perokside, perkisline, estre in soli, pa tudi halogenske, sulfo-, nitro- ali nitrozo- derivate (vštevši sestavljene derivate) iz katerihkoli izmed teh proizvodov. Pojem &quot;dodatna kisikova funkcija&quot; označuje karbonske kisline, ki vseubjejo tudi eno ali več kisikovih funkcij, naštetih v predhodnih pododdelkih (alkoholno, etrsko, fenolno, aldehidno, ketonsko itd.). (A) KARBOKSILNE KISLINE Z ALKOHOLNO FUNKCIONALNO SKUPINO IN NJIHOVE SOLI, ESTRI IN DRUGI DERIVATI Te kisline vsebujejo tako alkoholno funkcionalno skupino (-CH2OH, =CHOH ali (COH), kot tudi karboksilno funkcionalno skupino (- COOH). Ti dve funkcionalni skupini lahko, vsaka glede na svojo naravo, reagirata. Glede na to lahko (tako kot alkoholi) tvorijo etre, estre in druge derivate, kot kisline pa lahko gradijo soli, estre itd. Med najpomembnejšimi kislinami, zajetimi v tej tar. številki, so: (1) Mlečna kislina (CH3.CH(OH).COOH), katero pridobivajo s fermentacijo glukoze ali poprej iz invertiranega sladkorja sladkornega trsa z mlečnim fermentom. Je zelo higroskopična kristalna masa ali gosta, sirupasta tekočina, ki je brezbarvna ali bledorumena. Uporablja se v medicini, za barvanje, za odstranjevanje apnenca s surovih kož itd. Ta tar. številka vključuje tudi mlečno kislino - industrijsko, komercialno ali farmacevtsko. Industrijska mlečna kislina je lahko od rumene do rjavorumene barve in neprijetnega, zelo kislega vonja. Komercialne ali farmacevtske kisline ponavadi vsebujejo 75 % ali več mlečne kisline. Njene najpomembnejše soli so: kalcijev (uporablja se v medicini), stroncijev, magnezijev, cinkov, antimonov, železov, živosrebrni in bizmutov laktat. Med njenimi najpomembnejšimi estri sta etil in butil laktat, ki se uporabljata kot topili za lake. (2) Vinska kislina (HOOC.CH(OH).CH(OH).COOH) se pojavlja v obliki prosojnih in brezbarvnih kristalov. Uporablja se v barvanju, v fotografiji, v proizvodnji pecilnih praškov, v vinarstvu in v medicini. Med njenimi solmi so tudi: (a) Natrijev tartarat, (b) Kalijev tartarat, (c) Rafinirani kisli kalijev tartarat (čisti streš) Surovi vinski kamen - čisti streš je iz te tar. številke izključen - tar. št. 23.07, (d) Kalcijev tartarat - v obliki majhnih kristalov Surovi kalcijev tartarat se iz te tar. številke izključuje - tar. št. 38.24, (e) Antimon-kalijev tartarat (sredstvo za bljuvanje), natrij- kalijev tartarat (Seignettejeva sol) in ferikalijev tartarat. Njeni estri vključujejo: (i) etil tartarate, (ii) butil tartarate in (iii) pentil tartarate. (3) Citronska kislina se nahaja v prostem stanju v sadnem soku plodov citrusa. Pridobivajo jo tudi s fermentacijo glukoze in saharoze v prisotnosti citrovega micelija. Kristalizira v velike, brezbarvne in prosojne prizme, ali pa v bel, kristalni prah brez vonja. Uporabljajo jo za proizvodnjo napitkov, v tekstilni industriji, v vinarstvu, medicini, za pridobivanje citratov itd. Med njene soli spadajo: (a) litijev citrat, (b) kalcijev citrat; Surovi kalcijev citrat je iz te tar. številke izključen (tar. št. 38.24), (c) aluminijev citrat - uporabljajo ga kot sredstvo za jedkanje pri barvanju in (d) železov citrat, ki se uporablja v fotografiji. Najpomembnejša estra citronske kisline sta: (i) trietilcitrat in (ii) tributilcitrat. (4) Glukonska kislina in njene soli. Glukonska kislina se ponavadi pojavlja kot vodna raztopina. Njena kalcijeva sol se uporablja v medicini, za čiščenje in kot dodatek betonu. (5) Glukoheptonska kislina in njene soli (npr. kalcijev glukoheptonat). (6) Fenilglukolna kislina (mandljeva kislina). (7) Jabolčna kislina (HOOC.CH(OH).CH2.COOH) je topna, brezbarvna in kristalna masa. Uporablja se v organskih sintezah, v medicini itd. (B) KARBONSKE KISLINE S FENOLNO FUNKCIJO IN NJIHOVE SOLI, ESTRI IN DRUGI DERIVATI Fenolne kisline so ciklične aromatske kisline, ki imajo v atomu karboksilno skupino (COOH) in eno ali več hidroksilnih skupin (OH). Najpreprostejša fenolna kislina ima formulo (OH.C6H4.COOH). (I) Salicilna kislina (ortohidroksibenzojeva kislina) (OH.C6H4.COOH) kristalizira v bele, voluminozne kosme, ali pa v lahek, bel prah brez vonja. Uporablja se v medicini, pa tudi za pridobivanje azo-barv itd. Njeni najpomembnejši soli sta: (1) Natrijev salicilat - v obliki kristalnega prahu ali belih kosmov brez vonja. Uporablja se v medicini (konzervans). (2) Bizmutov salicilat - v obliki belega prahu brez vonja, uporablja se v medicini. Njeni najpomembnejši estri so: (a) Metil salicilat - sestavina olja zimzelena. Je oljasta brezbarvna tekočina močnega, obstojnega in aromatičnega vonja. Uporablja se v medicini. (b) Fenil salicilat (salol) - kristalizira v brezbarvne kosme šibkega, prijetnega vonja. Uporablja se v medicini kot antiseptik. (c) Etil, naftil, butil, amil, bornil, citronelil, geranil, mentil in rodinil salicilati. (II) o-Acetil salicilna kislina (CH3.COOH6O4.COOH) - kristalni, bel prah brez vonja. Uporablja se v medicini (aspirin). (III) Sulfosalicilna kislina (salicil-sulfonska kislina). (IV) para-Hidroksibenzojeva kislina - kristalna kislina. Njeni najpomembnejši estri so: (a) metil parahidroksibenzonat, (b) etil parahidroksibenzonat in (c) propil parahidroksibenzonat. Ti estri se uporabljajo kot konzervansi. (V) Krezotinske kisline. (VI) Acetilortokrezotinske kisline. (VII) Galna kislina ((OH)3.C6H2.COOH) - pridobivajo jo iz šišk. Je fini, svilen prah, ki je brez barve ali bledorumenkast in ki je brez vonja. Uporablja se za proizvodnjo barv in črnil, v fotografiji, v strojenju kot sredstvo za jedkanje itd. Njene najpomembnejše soli in estri vključujejo: (1) Bazični bizmutov galat - amorfni prah citronsko rumene barve, brez vonja. Je oster in absorbtiven prah, ki se uporablja v medicini. (2) Metil galat - v obliki kristalov, uporablja se kot dezinfekcijsko sredstvo, kot sredstvo za krčenje, pa tudi v oftalmologiji. (3) Propil galat. (VIII) Hidroksinaftenove kisline (IX) Hidroksiantracen-karbonske kisline. (C) KARBOKSILNE KISLINE Z ALDEHIDNO ALI KETONSKO FUNKCIONALNO SKUPINO IN NJIHOVE SOLI, ETRI IN DRUGI DERIVATI (1) Aldehidne kisline z aldehidno skupino (CHO) in kislinsko skupino (COOH). (2) Ketonske kisline s ketonsko skupino (CO) in s kislinsko skupino (COOH). Najpomembnejši ester teh kislin je etil acetoacetat in njegovi natrijevi derivati. (D) DRUGE KARBONSKE KISLINE Z DODATNO KISIKOVO FUNKCIJO IN NJIHOVE SOLI, ESTRI IN DRUGI DERIVATI Janeževa kislina (CH3OC6H4.COOH). Pridobiva se z oksidacijo janeževega aldehida, anetola in olja janeževega semena. Nahaja se v obliki brezbarvnih kristalov šibkega vonja po anetolu. Uporablja se kot antiseptik v medicini in v proizvodnji barv. VIII. PODODDELEK ESTRI ANORGANSKIH KISLIN IN NJIHOVE SOLI, NJIHOVI HALOGENSKI, SULFO-, NITRO- ALI NITROZO-DERIVATI SPLOŠNA DOLOČILA (A) ESTRI ANORGANSKIH KISLIN Te spojine se ponavadi tvorijo pri reakciji alkoholov in fenolov z anorganskimi kislinami. Njihova splošna formula je (R.O.X), pri čemer je R alkoholni ali fenolni radikal, X pa ostanek molekul anorganske kisline, znan kot kisli radikal. Kisli radikal dušikove kisline je (-NO2), žveplove kisline (=SO2), fosforne kisline ( =PO) in ogljikove (=CO). Ta pododdelek izključuje estre, ki se uvrščajo v prihodnje tarifne številke tega poglavja. (B) SOLI ESTROV ANORGANSKIH KISLIN Soli estrov anorganskih kislin je moč dobiti samo iz večbaznih kislin (žveplove, fosforne, silicijeve itd.). Večbazne kisline z več kot eno kislo skupino, ki niso vse zaestrane, lahko tvorijo kisle estre. Z ustreznimi postopki dobivajo iz teh kislih estrov soli estrov anorganskih kislin. Dušična in dušikova kislina pa lahko (ker sta monobazni) dajeta le nevtralne estre. 29.19 ESTRI FOSFORNE KISLINE IN NJIHOVE SOLI, VKLJUČNO Z LAKTOFOSFATI; NJENI HALOGENSKI, SULFO-, NITRO- ALI NITROZO-DERIVATI Ker je fosforna kislina tribazna, daje tri tipe fosforjevih estrov - pač glede na to, ali je zaestrena ena, dve ali tri njene kisle skupine. Ti estri vključujejo: (1) Glicerofosforjevo kislino, ki nastane z nasičevanjem ene izmed primarnih alkoholnih skupin glicerina s fosforjevo kislino. Najpomembnejši med temi estri se uporabljajo v medicini kot toniki: (a) kalcijev glicerofosfat, (b) železov glicerofosfat in (c) natrijev glicerofosfat. (2) Inozitolheksafosforjevo kislino in inozitolheksafosforjefe fosfate. (3) Tributilfosfat - brezbarvna tekočina brez vonja, katero uporabljajo kot mehčalo. (4) Trifenilfosfat - v obliki brezbarvnih kristalov brez vonja. Uporablja se za proizvodnjo plastičnih mas (npr. celuloida), nepremočljivega papirja itd. (5) Tritolilfosfat - v obliki brezbarvne ali rumenkaste tekočine, katero uporabljajo kot mehčalo celuloznih proizvodov in sintetičnih smol, pri flotaciji rud itd. (6) Triksililfosfat. (7) Trigvajacilfosfat. (8) Laktofosfate (npr. kalcijev laktofosfat - kemično določen ali kemično nedoločen). 29.20 ESTRI DRUGIH ANORGANSKIH KISLIN (RAZEN ESTROV VODIKOVIH HALOGENIDOV) IN NJIHOVE SOLI; NJIHOVI HALOGENSKI, SULFO-, NITRO- ALI NITROZO-DERIVATI 2920.10 - Estri tiofosforjeve kisline (fosfortioati) in njihove soli; njihovi halogenski, sulfo-, nitro- in nitrozo- derivati 2920.90 - Drugo Ta tar. št. vključuje estre anorganskih kislin, razen: (a) &quot;Estrov&quot; halogenskih derivatov vodika (ponavadi tar. št. 29.03) in (b) Estrov, zaobseženih v prihajajočih tar. številkah tega poglavja (npr. &quot;estrov&quot; izocianove kisline - izocianatov (tar. št. 29.29) in &quot;estrov&quot; vodikovega sulfida (ponavadi tar. št. 29.30)). Estri, katere ta tar. številka vključuje, so naslednji: (A) Tiofosforjevi estri (fosforjevi tiojati) in njihove soli, vštevši natrijev 0,0-dibutil in 0,0-ditiolilditiofosfat). (B) Estri žveplove kisline in njihove soli. Estri žveplove kisline so lahko nevtralni ali kisli. (1) Kisli metilsulfat (CH3.O.SO2.OH) - oljnata tekočina. (2) Dimetilsulfat ((CH3.O)2.SO2) je brezbarvna ali bledorumena tekočina šibkega vonja po meti; je toksična, korozivna, izzove solzenje in draži dihalne organe. Uporablja se v organskih sintezah. (3) Kisli etilsulfat (C2H5.O.SO2.OH) - sirupasta tekočina. (4) Dietilsulfat ((C2H5.O)2.SO2) - tekočina z vonjem po meti. (C) Estri dušikove (HNO3) in dušične kisline (HNO2). Estri dušične kisline so tekočine aromatičnega vonja, npr. metil, etil, propil, butil in pentil nitriti. Estri dušikove kisline so gibke tekočine prijetnega vonja. Z naglim segrevanjem se talijo. To so: metil, etil, propil, pentil nitrati. Nitroglicerin, tetranitropentaeritritol (pentrit) in nitroglikol se uvrščajo v to tar. številko, če niso zmešani; v kolikor se dobavljajo v obliki pripravljenih eksplozivov, se iz te tar. številke izključujejo in se uvrščajo v tar. št. 36.02. (D) Estri karbonske in perkarbonske kisline in njihove soli. Estri karbonske kisline so lahko kisli ali nevtralni. (1) Digvajacilkarbonat - v obliki lahkega, belega, kristalnega prahu šibkega vonja po gvajakolu. Uporablja se v medicini in kot posrednik pri sintezi vonjav. (2) Tetraetilortokarbonat (C(OC2H5)4). (3) Dietilkarbonat (CO(OC2H5)2). (4) Bis(4-ter-butilcikloheksil) peroksidikarbonat. Etilklorkarbonat (ali etilklorformijat) je iz te tar. številke izključen (tar. št. 29.15). (E) Estri silicijeve kisline in njihove soli (tetraetilsilikat itd.). Ta tarifna številka ne vključuje alkoholatov ali estrov kovinskih hidroksidov s kislo funkcijo, na primer: titanovega tetra-n- butoksida (znanega tudi kot tetrabutilni titanat) (tar. št. 29.05) IX. PODODDELEK SPOJINE Z DUŠIKOVO FUNKCIJO SPLOŠNA DOLOČILA Ta pododdelek vključuje spojine z dušikovo funkcijo (npr. amine, imide), vendar ne vključuje spojin z nitro- ali nitrozo- skupino kot edino dušikovo funkcijo. 29.21 SPOJINE Z AMINO FUNKCIJO - Aciklični monoamini in njihovi derivati; njihove soli: 2921.11 -- metilamin, di- ali tri- metilamin in njihove soli 2921.12 -- dietilamin in njegove soli 2921.19 -- drugo - Aciklični poliamini in njihovi derivati; njihove soli: 2921.21 -- etilendiamin in njegove soli 2921.22 -- heksametilendiamin in njegove soli 2921.29 -- drugo 2921.30 - Ciklanski, ciklenski in cikloterpenski mono- ali poliamini in njihovi derivati; njihove soli - Aromatski monoamini in njhovi derivati; njihove soli 2921.41 -- anilin in njegove soli 2921.42 -- derivati anilina in njihove soli 2921.43 -- toluidini in njihovi derivati; njihove soli 2921.44 -- difenilamin in njegovi derivati; njihove soli 2921.45 -- 1-naftilamin (alfa naftilamin), 2-naftilamin (beta naftilamin) in njuni derivati; njune soli 2921.49 -- drugo - Aromatski poliamini in njihovi derivati; njihove soli 2921.51 -- o-, m-, p-fenilendiamini, diaminotolueni in njihovi derivati; njihove soli 2921.59 -- drugo Amini so organske dušikove spojine z amino funkcijo (to je funkcija, nastala iz amonijaka, v katerem so en, dva ali trije atomi vodika respektivno zamenjani z enim, dvema ali tremi alkilnimi ali arilnimi radikali - metil, etil, fenil itd.). Če je zamenjan le en vodikov atom iz amonijaka, nastane primarni amin (R.N.H2). Z zamenjavo dveh vodikovih atomov dobimo sekundarni amin (R-NH-R), z zamenjavo vseh treh pa terciarni amin. < glej prilogo - Slike: stran 6 > Nitrozoamini, ki lahko reagirajo v tautomerni obliki kinoniminoksima, so vključeni v to tar. številko. Ta tar. številka vključuje tudi soli (npr. nitrate, acetate, citrate) in substituirane derivate, kot so npr. halogenski, sulfo-, nitro-ali nitrozo- derivati), vendar pa izključuje substituirane derivate s kisikovo funkcijo iz tar. št. od 29.05 do 29.20 in njihove soli (tar. št. 29.22). Iz te tar. številke so izključeni tudi derivate substitucij, pri katerih je bil en ali več vodikovih atomov aminske funkcije zamenjan z enim ali več halogeni, sulfo (-SO3H), nitro (-NO2) ali nitrozo (-NO) skupinami ali s katerokoli njih kombinacijo. Amini, ki se lahko diazotirajo, in njihove soli iz te tar. številke, ki se uporabljajo za proizvodnjo azo-barv in so razredčene do standardne moči, so prav tako uvrščene v to tar. številko. (A) ACIKLIČNI MONOAMINI IN NJIHOVI DERIVATI; NJIHOVE SOLI (1) Metilamin (CH3.NH2) - brezbarven, vnetljiv plin močnega vonja po amonijaku. Uporablja se za hranjenje organskih barv, v industriji strojenja itd. (2) Dimetilamin ((CH3)2.NH) je metilaminu podoben. Uporabljajo ga v organskih sintezah in kot pospeševalec vulkanizacije. (3) Trimetilamin ((CH3)3.N) je podoben metilaminu. Uporablja se v organskih sintezah. (4) Etilamin (5) Dietilamin (6) Alilzopropilamin (B) ACIKLIČNI POLIAMINI IN NJIHOVI DERIVATI; NJIHOVE SOLI (1) Etilendiamin (NH2.CH2.CH2.NH2) je alkalna in brezbarvna tekočina, s šibkim vonjem po amonijaku in njegovih soleh. (2) Heksaetilendiamin (NH2.(CH2)6.NH2) in njegove soli - v obliki kristalov, iglic ali podolgovatih ploščic značilnega vonja. Na kožo učinkuje toksično in povzroča resne poškodbe. Uporablja se za proizvodnjo sintetičnih vlaken (poliamidi). (C) CIKLANSKI, CIKLENSKI IN CIKLOTERPENSKI MONO- IN POLIAMINI IN NJIHOVI DERIVATI; NJIHOVE SOLI Ta skupina vključuje cikloheksilamin, dimetilaminocikloheksan itd. (D) AROMATSKI MONOAMINI IN NJIHOVI DERIVATI; NJIHOVE SOLI (1) Anilin (C6H5.NH2) (fenilamin) in njegove soli. Anilin je brezbarvna, oljnata tekočina šibkega aromatičnega vonja. Veliko jo uporabljajo pri hranjenju barv, farmacevtskih proizvodov itd. Derivati anilina, ki se veliko uporabljajo kot posredniki za barve, vključujejo: (a) halogene derivate: kloraniline, (b) sulfo-derivate: meta- in paraaminobenzosulfonske kisline (npr. sulfanilska kislina), (c) nitro-derivate: nitroanilini itd., (d) nitrozo derivati, v katerih je bil en ali več vodikovih atomov (razen tistih iz aminske funkcije) zamenjan z eno ali več nitroznih skupin (npr. z nitrozoanilinom, metilnitrozoanilinom), (e) sulfohalogenske, nitrohalogenske in nitrosulfo-derivate, (f) alkilne derivate: K-metilanilin in N,K-dimetilanilin; N- etilanilin in N.N-dietilanilin in (2) Toluidini. (3) Difenilamin ((C6H5)2.NH) - sekundarni amin, ki kristalizira v brezbarvne lističe. Uporablja se v organskih sintezah (barve itd.). (4) 1-Naftilamin (alfa naftilamin) (C10H7-NH2) - kristalizira v bele iglice, vendar se utegne pojaviti tudi v obliki mase ali kristalnih luskin bele ali rjave barve. Je prijetnega in prodornega vonja. Na svetlobi spremeni barvo v bledovijoličasto. Uporablja se v organskih sintezah, za flotacijo bakrovih rud itd. (5) 2-Naftilamin (beta naftilamin) (C10H7NH2) se pojavlja v obliki belega prahu ali bisernastih luskin. Je brez vonja in se uporablja v organskih sintezah. Ta proizvod je kancerogen in je treba z njim previdno rokovati. (6) Ksilidini. (7) Amfetamini (INN) (Amphetamine). (E) Aromatski poliamini in njihovi derivati; njihove soli (1) o-, m- in p-Fenilendiamini (C6H4.(NH2)2): (a) o-Fenilendiamin - brezbarvni monociklični kristali, ki na zraku potemnijo. (b) m-Fenilendiamin - v obliki brezbarvnih iglic, ki se na zraku rdeče obarvajo. (c) p-Fenilendiamin - kristali, barve od bele do škrlatne. (2) Diaminotolueni (CH3-C6H3.NH2)2. (3) N-Alkiltolilendiamini, na primer N,N- dimetilparafenilendiamin. (4) N-Alkiltolilendiamini, na primer N,N-dietil-3,4- toluendiamin. (5) Benzidin (NH2.C6H4.C6HC.NH2) - v obliki odsevnih, belih, kristalnih luskinic prijetnega vonja. Uporablja se za hranjenje barvil in v analitični kemiji. (6) Poliamini - nastanejo iz di- in trifenilmetana in njunih homologov. Njuna derivata sta tetrametil- in tetraetildiaminodifenilmetan. (7) Amino- in diaminodifenilamini. (8) Diaminostilben. Nekatere snovi iz te tar. številke, ki po mednarodnih instrumentih štejejo za psihotropne, so naštete v seznamu na koncu 29. poglavja. KOMENTAR K TAR. PODŠTEVILKAM Tar. podštevilke od 2921.42 do 2921.49 Ogljikovodikovi derivati aromatskih monoaminov so derivati, dobljeni z zamenjavo enega ali obeh vodikov iz aminodušika samo z alkilno ali cikloalkilno skupino. Zato so izključeni substituenti z enim ali več aromatskimi jedri, ne glede na to, ali so ta jedra vezana na aminodušik z alkilno verigo. Tako se npr. ksilidin mora uvrščati v tar. podšt. 2921.49 kot eden izmed &quot;drugih&quot; aromatskih monoaminov, in ne kot derivat anilina (tar. podšt. 2921.42) ali kot derivat toluidina (tar. podšt. 2921.43). 29.22 AMINOSPOJINE S KISIKOVO FUNKCIJO - Aminoalkoholi, njihovi etri in estri, razen tistih, ki vsebujejo več kot eno kisikovo funkcijo; njihove soli: 2922.11 -- monoetanolamin in njegove soli 2922.12 -- dietanolamin in njegove soli 2922.13 -- trietanolamin in njegove soli 2922.19 -- drugo - Aminonaftoli in drugi aminofenoli, njihovi etri in estri, razen tistih, ki vsebujejo več kot eno kisikovo funkcijo; njihove soli: 2922.21 -- aminohidroksinaftalensulfonske kisline in njihove soli 2922.22 -- anizidini, dianizidini, fenetidini in njihove soli 2922.29 -- drugo 2922.30 - Aminoaldehidi, aminoketoni in aminokinoni, razen tistih, ki vsebujejo več kot eno kisikovo funkcijo; njihove soli - Aminokisline in njihovi estri, razen tistih, ki vsebujejo več kot eno kisikovo funkcijo; njihove soli: 2922.41 -- lizin in njegovi estri; njegove soli 2922.42 -- glutaminska kislina in njene soli 2922.42 -- antranilna kislina (2-aminobenzojska kislina) in njene soli 2922.49 -- drugo 2922.50 - Fenoli aminoalkoholov; fenoli amino-kislin in druge aminospojine s kisikovo funkcijo Pojem &quot;amino spojine s kisikovo funkcijo&quot; označuje amino spojine, ki imajo poleg aminske funkcije tudi eno ali več kisikovih funkcij, kot je definirano v Opombi 4 k 29. poglavju (alkoholne, etrske, fenolne, acetalne, aldehidne, ketonske funkcije itd.). Ta tarifna številka vključuje tudi amino spojine, ki so substituirani derivati aminov s kisikovimi funkcijami iz tar. št. od 29.05 do 29.20 in njihove estre ter soli. Amini, ki se lahko diazotirajo, in njihove soli iz te tarifna številke, ki jih uporabljajo v proizvodnji azo-barv in, ki so razredčene do standardne moči, so prav tako vključene v to tarifno številko. Iz te tar. številke pa so izključene organske barve (32. poglavje). (A) AMINO-ALKOHOLI, NJIHOVI ETRI IN ESTRI; NJIHOVE SOLI Te spojine vsebujejo eno ali več alkoholnih hidroksilnih skupin in eno ali več amino skupin, vezanih na ogljikove atome. V teh spojinah so kot kisikova funkcija samo alkoholi, njihovi etri ali estri, ali pa kombinacije teh funkcij. Katerakoli kisikova funkcija, ki bi jo morda bilo moč najti v neparentnem segmentu, pripeto na parentni amino-alkohol, ne vpliva na uvrščanje. (1) Monoetanolamin (NH2(CH2CH2OH)). Je precej viskozna, brezbarvna tekočina, ki se uporablja za proizvodnjo farmacevtskih proizvodov, mil itd. (2) Dietanolamin (NH(CH2CH2OH)2). Je v obliki brezbarvnih kristalov ali svetle tekočine. Uporablja se za absorbiranje kislih plinov, pri strojenju za mehčanje kož in v organskih sintezah. (3) Trietanolamin (N(CH2CH2OH)3). Je viskozna tekočina, ki se uporablja kot osnova v industriji mila in emulgatorjev za apretiranje tekstila. (4) (2-benzoiloksi-2-metilbutil) dimetilamonijev klorid. Je v obliki kristalnega belega prahu. Uporablja se kot lokalni anestetik.. (5) Meklofenoksat (6) Arnolol. (7) Sarpogrelat (8) Ariletanolamini (9) Tetrametil- in tetraetildiaminobenzhidrol (10) Aminoetilnitrat (B) AMINO-NAFTOLI IN DRUGI AMINO-FENOLI, NJIHOVI ETRI IN ESTRI; NJIHOVE SOLI To so fenolne spojine, v katerih je en ali več vodikovih atomov zamenjanih z amino skupino (-NH2). V teh spojinah je kot kisikova funkcija samo fenolna funkcija, njeni etri ali estri ali kombinacije teh funkcij. Katerikoli kisikova funkcija, ki bi jo morda bilo moč najti v neparentnem segmentu, pripeto na parentni amino-alkohol, ne vpliva na uvrščanje. (1) Aminohidroksinaftalinsulfonske kisline, na primer: (a) 7-Amino-1-naftol-3-sulfonska kislina (gama kislina) (b) 8-Amino-1-naftol-3,6-disulfonska kislina (H kislina) (2) o-, m- in p- Aminofenoli (3) Amino o-, m- in p- krezoli (4) Diaminofenoli Etri aminofenolov vključujejo: (a) Anizidine, (b) Dianizidine (bianizidine), (c) Fenetidine, (d) Krezidine in (e) 5-Nitro-2-propoksianilin (2-amino-4-nitrofenol-n- propileter). Hidroksi derivati difenilanina in njihove soli, so tudi vključeni v to tarifno številko. (C) AMINO-ALDEHIDI, AMINO-KETONI IN AMINO-KINONI; NJIHOVE SOLI Te spojine imajo amino skupino poleg aldehidne skupine (-CHO), ketonske skupine (=C=O) ali kinonske skupine (glej komentarska pojasnila k tarifni številki 29.14). (1) Aminobenzaldehidi (2) Tetrametil- in tetraetildiaminobenzofenoni (3) Amino- in diaminoantrakinoni (4) Antramidi (D) AMINOKISLINE IN NJIHOVI ESTRI; NJIHOVE SOLI Amino-kisline imajo eno ali več karboksilnih kislinskih funkcij in eno ali več amino funkcij. Anhidridi, halidi, peroksidi in peroksi-kisline karboksilne kisline štejejo za kisle funkcije. V teh spojinah so kot kisikova funkcija samo kisline, njihovi estri ali anhidridi, halidi, peroksidi in peroksi-kisline ali kombinacije teh funkcij. Katerakoli kisikova funkcija, ki bi jo morda bilo moč najti v neparentnem segmentu, pripeto na parentni amino-alkohol, ne vpliva na uvrščanje. Amino-kisline, ki se uvrščajo v to tarifno številko skupaj s svojimi estri, solmi in substituiranimi derivati, vključujejo: (1) Lizin (diamino-n-heksanojsko kislino). Je v obliki brezbarvnih kristalov. Je proizvod cepitve serina (beljakovina v svili) in drugih beljakovin. (2) Glutaminska kislina. Je rezultat cepitve beljakovin, pridobivajo pa jo iz glutena. Je v obliki kristalov in se uporablja v medicini in v prehrambeni industriji. (3) Glicin (aminoocetna kislina; glikokol (NH2CH2COOH). Je v obliki velikih, brezbarvnih in pravilno oblikovanih kristalov. Uporabljajo jo v organskih sintezah itd. (4) Sarkozin (CH3.NH-CH2-COOH). Je metilni derivat glicina in kristalizira vobliki prizm. (5) Alanin (2-aminopropionska kislina). Je v obliki trdih iglic. (6) b-Alanin (3-aminopropionska kislina). Je v obliki kristalov. (7) Fenilalanin. (8) Valin (a- aminoizovalerijanska kislina). Je v obliki kristalov. (9) Leucin (a-aminoizokaprinska kislina). Pridobivajo jo s hidrolizo proteinov. Pojavlja se v obliki opaliscentnih kristalov. Izoleucin. (10) Asparaginska kislina. Je v obliki kristalov. (11) o- Aminobenzojeva kislina (antranilna kislina). Pridobivajo jo sintetično in se uporablja za proizvodnjo sintetičnega indiga. Med njenimi derivati je tudi metil antranilat. (12) m- Aminobenzojeva kislina. (13) p- Aminobenzojeva kislina. Uporablja se v pripravi barvil, umetnih vonjav in anestetikov, pa tudi v medicini zaradi svojega vitaminskega učinka. Njeni derivati vključujejo etil- in butil- p-aminobenzonate. Prokain-hidroklorid (dietil-aminoetil p- aminobenzonat-hidroklorid) je v obliki majhnih, brezbarvnih kristalčkov brez vonja in je lokalni anestetik, katerega uporabljajo okulisti in zobarji. (14) Fenilglicin. (15) Lisadimat. (E) FENOLI AMINO-ALKOHOLOV, FENOLI AMINOKISLIN IN DRUGE AMINO SPOJINE S KISIKOVO FUNKCIJO Ta skupina vključuje med drugim: (1) Tirozin (p- hidroksifenilalanin). (2) Serin (a-amino-b-hidroksipropionska kislina). Je rezultat cepitve sericina (beljakovine v svili) in številnih beljakovin. (3) Aminosalicilne kisline, vključno 5-aminosalicilno kislino in 4- aminosalicilno kislino. So v obliki kristalnih praškov. 5- aminosalicilno kislino uporabljajo v organskih sintezah (na primer: za proizvodnjo azo- in žveplenih barv). Natrijeva sol 4- aminosalicilne kisline se uporablja v medicini za zdravljenje pljučne tuberkuloze. (4) Medifoksamin (N,N-dimetil-2,2-difenoksietilamin) - aminska spojina z acetalno funkcijo. (5) Propoksikain. Nekatere snovi iz te tarifna številke, katere štejejo po mednarodnih določilih za narkotična mamila ali psihotropne substance, so naštete v seznamu na koncu 29. poglavja. KOMENTAR K TARIFNIM PODŠTEVILKAM Tarifne podštevilke od 2922.11 do 2922.50 V smislu uvrščanja v tarifne podštevilke štejejo etrske in estrske funkcije organskih ali anorganskih kislin ali za alkoholne, fenolne ali kislinske funkcije, kar je odvisno od položaja kisikove funkcije v razmerju do amino skupine. V teh primerih je treba upoštevati samo tiste kisikove funkcije, prisotne v delu molekule med amino funkcijo in kisikovim atomom ali med etrsko ali estrsko funkcijo. Če sta v spojini dve ali več etrski ali estrski funkciji, se pri uvrščanju molekula razdeli na kisikov atom vsake etrske ali estrske funkcije, kot edine kisikove funkcije pa pri tem štejejo tiste, najdene v istem delu molekule kot amino funkcija - del molekule z amino funkcijo velja za parentnega. Primer: V spojini 3-(2-aminoetoksi) propionska kislina je parentni del aminoetanol, skupine karboksilne kisline pa se pri razvrščanju ne upošteva, saj jo je moč (kot eter amino-alkohola) uvrstiti v tarifno podštevilko 2922.19. Če sta v spojini dve ali več amino funkciji pripojeni na isto etrsko ali estrsko funkcijo, se takšna spojina uvršča v tarifno podštevilko, zadnjo v številčnem zaporedju - ta tarifna podštevilka, se določi ob upoštevanju etrske ali estrske funkcije (v razmerju do vsake amino funkcije) bodisi kot alkoholne, fenolne ali kislinske funkcije. 29.23 KVATERNARNE AMONIJEVE SOLI IN HIDROKSIDI; LECITINI IN DRUGI FOSFOAMINOLIPIDI 2923.10 - Holin in njegove soli 2923.20 - Lecitini in drugi fosfoaminolipidi 2923.30 - Drugo Kvaternarne organske amonijeve soli vsebujejo en štirivalentni kation dušika R1R2R3R4N+, pri čemer so R1R2R3R4 isti ali različni alkilni ali arilni radikali (metil, etil, tolil itd.). Ta kation se lahko zapolni s hidroksilno skupino (OH). Tako nastane kvaternarni amonijev hidroksid, katerega predstavlja splošna formula (R4N+OH-) in ki ustreza amonijevemu hidroksidu NH4.OH, svojemu anorganskemu ekvivalentu. Vendar pa se lahko prosta vez zapolni tudi z drugimi anioni (klorid, bromid, jodid itd.), pri čemer nastanejo kvaternarne amonijeve soli. Najpomembnejše soli in substitucijski derivati kvaternarnih amonijevih baz so: (1) Holin, njegove soli in njegovi derivati. Hidroksietil trimetilamonijev hidroksid se nahaja v žolču, mozgu, rumenjaku in v vsakem svežem semenu. To je spojina, iz katere izhajajo druge, zelo pomembne biološke substance (npr. acetilholin, metilholin itd.). (2) Lecitin in drugi fosfoaminolipidi. To so estri (fosfatidi), ki izhajajo iz kombinacij oleinske, palmitinske in drugih maščobnih kislin z glicero-fosforjevo kislino in eno izmed organskih baz, kot je npr. holin (cholin). Ponavadi so voskaste mase rumenkastorjave barve, topne v etanolu. Lecitini se nahajajo v jajčnem rumenjaku (ovolecitin) ter v živalskem in rastlinskem svetu. Trgovski lecitin, katerega ta tar. številka prav tako vključuje, je pretežno lecitin iz soje. Sestoji iz zmesi fosfatidov, netopnih v acetonu (običajno med 60 % in 70 % po teži), nadalje iz sojinega olja, maščobnih kislin in ogljikovih hidratov. Trgovski lecitin iz soje se pojavlja v bolj ali manj viskozni obliki, je rjave do svetlorjave barve, ali pa v obliki rumenkastih zrnc - v kolikor je bilo sojino olje ekstrahirano z acetonom. Ovolecitin se uporablja v medicini. Komercialni lecitin iz soje uporabljajo kot emulgator, dispergator itd., v prehrambeni industriji živinske krme, v industriji barv, v predelavi nafte itd. (3) Tetrametilamonijev jodid ((CH3)4NJ) (4) Tetrametilamonijev hidroksid ((CH3)4NOH) (5) Tetrametilamonijev formijat (H-COON(CH3)4) - uporablja se v medicini. (6) Betain - kvaternarna notranja sol, betain hidroklorid - uporablja se v medicini, v kozmetiki in hrani za živali. 29.24 SPOJINE S KARBOKSIAMIDNO FUNKCIJO, SPOJINE OGLJIKOVE KISLINE Z AMIDNO FUNKCIJO: 2924.10 - Aciklični amidi (vključno aciklični karbamati) in njihovi derivati; njihove soli - Ciklični amidi (vključno ciklični karbamati) in njihovi derivati; njihove soli: 2924.21 -- ureini in njihovi derivati; njihove soli 2924.22 -- 2-acetamidobenzojska kislina (N-acetilantranilična kislina) 2924.29 -- drugo Ta tar. številka vključuje amidne derivate karbonskih kislin in karbonsko kislino (vendar ne tudi amidnih derivatov drugih anorganskih kislin - tar. št. 29.29). Amidi so spojine z naslednjimi značilnimi skupinami: (-CO.NH2) ((-CO)2NH) ((-CO)3N) primarni amid sekundarni amid terciarni amid Vodik iz (-NH2) ali iz (-NH) skupine se lahko zamenja z alkilnimi ali arilnimi radikali, pri čemer nastajajo N-substituirani amidi. Nekateri amidi iz te tar. številke vsebujejo tudi nekatere amino skupine, ki se lahko diazotirajo. Taki amidi in njihove soli, razredčeni do standardne moči za proizvodnjo azo-barv, so prav tako urvščeni v to tar. številko. Ureine pridobivajo iz sečnine tako, da zamenjajo vodikove atome iz skupine (NH2) z acikličnimi ali arilnimi radikali. Ureidi nastanejo iz sečnine tako, da se vodikovi atomi iz skupine (NH2) zamenjajo s kislinskimi radikali. Vendar pa ta tar. številka izključuje sečnino (NH2.CO.NH2), diamid karbonske kisline, ki se uporablja predvsem kot gnojilo. Tudi, če je čista, se uvršča v tar. št. 31.02 ali 31.05. (A) ACIKLIČNI AMIDI (1) Acetamid. (2) Asparagin - monoamid asparaginske kisline, katerega ekstrahirajo iz nekaterih vrst vrtnin. (3) Ureidi odprte verige (bromodietilacetilurea, bromoizovaleriurea). (4) Etilkarbamati (uretan). (5) Glutamin. Ta tar. številka izključuje diciandiamid (cianogvanidin) (tar. št. 29.26). (B) CIKLIČNI AMIDI (1) Ureini in ureidi. Najpomembnejša ureina sta: (i) paraetoksifenil sečnina (dulcin) in (ii) dietildifenil sečnina (centralit). (2) Acetanilid, metil- in etilacetanilid, acetparafenetidin (fenacetin), paraacetamidofenon in paraacetamidosalol - vsi se uporabljajo v medicini. (3) Fenilacetamid. (4) N-acetoacetilni derivati cikličnih aminov, npr. acetoacetanilid; amidi hidroksioksinaftojeve kisline, npr. 3- hidroksi-2- naftanilid; ditrizojeva kislina in njene soli. Vse navedene spojine se uporabljajo kot kontrastna sredstva v fotografiji. Nekatere izmed njih so v trgovini znane kot &quot;arilidi&quot;. (5) 2-Acetamidobenzojska kislina. Je v obliki brezbarvnih do rumenkastih igličastih kristalov, kristalnih ploščic ali romboidov. Uporablja se kot prekurzor pri proizvodnji metakvalona (INN) (glej seznam prekurzorjev na koncu 29. poglavja). Vendar pa ta tar. številka izključuje heterociklične ureide, kot je npr. malonil sečnina (barbiturna kislina) in hidantoin (tar. št. 29.33). Nekatere substance iz te tar. številke, ki štejejo po mednarodnih določilih za narkotična mamila ali psihotropne substance, so naštete v spisku na koncu 29. poglavja. 29.25 SPOJINE S KARBOKSIIMIDNO FUNKCIJO (VKLJUČNO SAHARIN IN NJEGOVE SOLI) IN SPOJINE Z IMINOVO FUNKCIJO - Imidi in njihovi derivati; njihove soli: 2925.11 -- saharin in njegove soli 2925.19 -- drugo 2925.20 - Imini in njihovi derivati; njihove soli (A) IMIDI Splošna formula imidov je (R=NH), pri čemer je R dibazni acilni radikal. (1) Saharin ali 1,2-benzizotiazolin-3-on-1,1-dioksid in njegove soli. Saharin je bel kristalni prah brez vonja in zelo sladkega okusa. Njegove natrijeve in amonijeve soli imajo manjšo sladilno moč, vendar so bolj topne. V to tar. številko se uvrščajo samo tablete, ki vsebujejo le enega od obeh proizvodov. Iz te tar. številke so izključeni pripravki, ki se uporabljajo za diete in ki sestoje iz zmesi saharina in njegovih soli in prehrambenih proizvodov, kot je npr. laktoza. Uvrščajo se v tar. št. 21.06 (glej opombo št. 1(b) k 38. poglavju). Taki preparati, ki sestoje iz saharina, njegovih soli in njegovih substanc in niso prehrambeni proizvodi, kot je npr. natrijev bikarbonat (natrijev kisli karbonat) in vinska kislina, pa se uvrščajo v tar. št. 38.24. (2) Sukcinimid - uporablja se v kemičnih sintezah. (3) Ftalimid - uporablja se v kemičnih sintezah. (4) Glutetimid - psihotropna substanca (glej seznam na koncu 29. poglavja). Derivati organskih imidov anorganskih kislin se uvrščajo v tar. št. 29.29 (B) IMINI Tako kot za imide, je tudi za imine značilna skupina =NH, vendar je pri iminih vezana na nekislinski organski radikal (R2C=NH). (1) Gvanidini - pridobivajo jih z delovanjem cianimida na amonijak. Rezultat te reakcije je imino sečnina, znana kot gvanidin. Lahko štejemo, da nastane iz sečnine z zamenjavo kisika iz skupine (CO) z iminsko skupino (NH): NH2.CO.NH2......................NH2C=NH.NH2 sečnina gvanidin Gvanidin pridobivajo tudi z oksidacijo beljakovin, lahko pa ga dobijo tudi sintetično. Je kristalen, brezbarven in lahko topen. Med njegove derivate spadajo: (a) difenilgvanidin - pospeševalec vulkanizacije kavčuka. (b) diortotolilgvanidin - pospeševalec vulkanizacije kavčuka. (c) ortotolilgvanidin - pospeševalec vulkanizacije kavčuka. (2) Aldimini s splošno formulo (R.CH=N.R1), pri čemer sta R in R1 alkilni ali arilni radikali (metil, etil, fenil itd.), včasih pa tudi vodik. Tvorijo proizvode, znane kot Schiffove baze, med katerimi so najpomembnejše: (a) etildenanilin, (b) butildenanilin, (c) aldolalfa- in aldolbetanaftilamini in (d) etilidenparatoluidin. Vsi našteti proizvodi se uporabljajo v gumarski industriji. (3) Imino-etri. (4) Amidini. (5) 2,6-Diklorofenolidofenol. Vendar pa ta tar. številka izključuje ciklične polimere aldimina (tar. št. 29.33). 29.26 SPOJINE Z NITRILNO FUNKCIJO 2926.10 - Akrilonitril 2926.20 - 1-cianogvanidin (diciandiamid) 2926.90 - Drugo Splošna formula nitrilov je (R-C (N), pri čemer je R alkilni ali arilni radikal ali včasih dušik. Mono-, di- ali trinitrili vsebujejo en, dva ali tri cianova radikala (CN) (respektivno) v molekuli. Ta tar. številka vključuje: (1) Akrilonitril - brezbarvna, gibka tekočina. Polimeri in kopolimeri akrilonitrila so iz te tar. številke izključeni. Omenjene spojine tvorijo umetne plastične snovi (39. poglavje) ali sintetični kavčuk (40. poglavje). (2) 1-Cianogvanidin (diciandiamid) - v obliki čistih, belih kristalov. (3) Acetaldehid - cianohidrin. (4) Acetonitril. (5) Adiponitril. (6) Aminofenilacetonitril. (7) Benzonitril. (8) Acenton-cianohidrin. (9) Cianoacetamid. (10) Cianopinakolin. (11) Hidroksifenilacetonitril. (12) Iminodiacetonitril. (13) Nitrobenzonitril. (14) Naftonitril. (15) Nitrofenilacetonitril. (16) Fenilcianamid. (17) Tricianotrimetilamin. (18) Metadon-intermediant (INN) - glej spisek na koncu 29. poglavja. 29.27 DIAZO-, AZO- ALI AZOKSI SPOJINE Te spojine, med katerimi najpomembnejše pripadajo aromatskim serijam, so značilne po dveh dušikovih atomih, med seboj povezanih z dvojno vezjo. (A) DIAZO SPOJINE Ta skupina vključuje: (1) Diazonijeve soli, katerih splošna formula je RN2+X- pri čemer je R organski radikal, X-pa nek anion, na primer: (a) Benzendiazonijev klorid. (b) Benzendiazonijev tetrafluoroborat. Ta tar. številka vključuje tudi diazonijeve soli - stabilizirane ali nestabilizirane. Razen njih vključuje še diazonijeve soli, razredčene do standardne moči (npr. z dodatkom nevtralne soli, kot je natrijev sulfat), katere uporabljajo v proizvodnji azo- barv. (2) Spojine s splošno formulo RN2, pri čemer je R organski radikal, na primer: (a) Diazometan. (b) Etil diazoacetat. (3) Spojine s splošno formulo R1-N=N-NR1R2, pri čemer sta R1 in R2 organska radikala, R3 pa je bodisi organski radikal, bodisi vodik, na primer: (a) Diazoaminobenzen (R1 = R2). (b) N-metildiazoaminobenzen (R1 = R2). (c) 3,3-Difenil-1-paratoliltriazen (R1 = R2). (B) AZO SPOJINE To so spojine s skupino R1N=NR2, pri čemer sta R1 in R2 organska radikala, ki sta z enim izmed njihovih ogljikovih atomov vezani neposredno na enega izmed dušikovih atomov, na primer: (1) Azobenzen (2) Azotolueni (3) Azonaftalini (4) 2,2'-Dimetil-2,2'-azodipropionitril (5) Aminoazobenzensulfonske kisline (6) p-Aminoazo benzen Radikala R1 in R2 lahko imata sama nadaljnje skupine -N=N- (diazo, triazo itd. spojine). (C) AZOKSI SPOJINE To so spojine s splošno formulo R1-N20-R2, v katerih je kisikov atom vezan na enega izmed obeh dušikovih atomov in pri čemer sta R1 in R2 ponavadi arilna radikala. Azoksi spojine so ponavadi bledorumene in kristalne substance. Obsegajo: (1) Azoksibenzen (2) Azoksitoluen (3) Paraazoksinizol (4) Paraazoksifenetol (5) Azoksibenzojsko kislino (6) Azoksicinaminsko kislino (7) Azoksitoluidin Diazo- in azo- spojine so izhodiščne komponente pri tvorbi azo- barv. Te spojine zagotavljajo substitucijske derivate, ki so prav tako vključeni v to tar. številko. Organska barvila so iz te tar. številke izključena in se uvrščajo v 32. poglavje. 29.28 ORGANSKI DERIVATI HIDRAZINA ALI HIDROKSILAMINA Ta tar. številka ne vključuje hidrazina ali hidroksilamina in njihovih anorganskih soli (tar. št. 28.25), temveč samo njihove organske derivate. Hidrazin (H2N-NH2) lahko z zamenjavo enega ali več vodikovih atomov tvori derivate, na primer (R.NH-NH2) in (R.HN-NH-R1), pri čemer sta R in R1 organska radikala. Tudi hidroksilamin (NH2.OH) lahko tvori številne derivate - z zamenjavo vodika v hidroksilni skupini, ali pa v NH2 skupini. Nitrozo-fenoli, ki so tavtomerne oblike kinonoksima, in pa nitrozo-amini, ki so tavtomerne oblike kinonimioksima, sta iz te tar. številke izključena (glej komentar k tar. številkam 29.08 ali 29.21). Organski derivati hidrazina in hidroksilamina so naslednji: (1) Fenilhidrazin (2) Tolilhidrazin (3) Metilfenilhidrazin (4) Bromofenilhidrazin (5) Benzilfenilhidrazin (6) Naftilhidrazin (7) Fenilhidroksilamin (8) Mitrozofenilhidroksilamin (9) Dimetilglioksim (10) Fenilglukosazon (11) Fenilglioksim (12) Acetaldehid-fenilhidrazon (13) Acetaldoksim (14) Acetofenoksim (15) Acetoksim (16) Benzaldehid-semikarbazon (17) Benzaldoksim (18) Benzildenacetoksim (19) Hidroksamske kisline (20) Difenilkarbazid (21) Semikarbazid (karbamilhidrazin) (22) Fenilsemikarbazid (1-karbamil-2-fenilhidrazin) (23) Kvartarne hidrazijeve soli in baze (24) Hidrazide karbonskih kislin (25) Hidrazidine. 29.29 SPOJINE Z DRUGIMI DUŠIKOVIMI FUNKCIJAMI: 2929.10 - Izocianati 2929.90 - Drugo S to tar. številko so zajeti: (1) Izocianati (MDI, TDI ...) (2) Izocianidi (karbilamini) (3) Azidi karbonskih kislin (4) Substituirani organski amino-derivati anorganskih kislin (razen karbonske kisline) in substituirani organski imido- derivati anorganskih kislin. (5) Kalcijev ciklamat (kalcijev cikloheksilni sulfamat) (6) Oktametilpirofosforamid (OMPA). (7) Dimetilnitrozamin. (8) Metiltrinitropenilnitramin (tetril) itd. Uporablja se kot eksploziv. (9) Nitrogvanidin. Eksploziv. X. PODODDELEK ORGANSKO-NEORGANSKE SPOJINE, HETEROCIKLIČNE SPOJINE, NUKLEINSKE KISLINE IN NJIHOVE SOLI IN SULFONAMIDI SPLOŠNA DOLOČILA Organsko-neogranske spojine, zaobsežene v tar. št. 29.30 i 29.31 so organske spojine, katerih molekule imajo poleg vodikovih, kisikovih ali dušikovih atomov še molekule kovin in drugih nekovin (kot je žveplo, arzen, živo srebro, svinec), vezane neposredno na ogljik. Tar. št. 29.30 (organske spojine žvepla) in tar. št. 29.31 (druge organsko-anorganske spojine) ne vključujejo sulfo- in halogenskih derivatov (vštevši razne sestavljene derivate), ki (razen vodika, kisika in dušika), imajo neposredno na ogljik vezane samo atome žvepla in halogenih prvin, ki jim dajejo lastnosti sulfo- in halogenskih derivatov (ali sestavljenih derivatov). Tar. številke od 29.32 do 29.34 vključujejo heterociklične spojine. Pojem &quot;heterociklična spojina&quot; se nanaša na organske spojine, sestavljene iz enega ali več obročov in ki imajo obroč(e), dodane ogljikovim atomom, atome drugih elementov, kot so kisik, dušik ali žveplo. Na ta način nastanejo naslednje heterociklične skupine: (A) PETČLENI OBROČI (1) Z enim hetero-atomom: (a) kisika: Furanska skupina (tar. št. 29.32) (b) žvepla: Tiofenska skupina (tar. št. 29.34) (c) dušika: Pirolna skupina (tar. št. 29.33) (2) Z dvema hetero-atomoma: (a) en atom kisika, en atom dušika: Oksazolna in izooksazolna skupina (tar. št. 29.34) (b) en atom žvepla, en atom dušika: Tiazolna skupina (tar. št. 29.33) (c) dva dušikova atoma: Imidiazolna in pirazolna skupina (tar. št. 29.33) (3) S tremi ali večimi hetero-atomi: (a) en atom kisika, dva atoma dušika: Furazanska skupina (tar. št. 29.34) (b) tri dušikovi atomi: Triazolna skupina (tar. št. 29.33) (c) štirje dušikovi atomi: Tetrazolna skupina (tar. št. 29.33) (B) ŠESTČLENI OBROčI (1) Z enim hetero-atomom: (a) kisika: Piranska skupina (tar. št. 29.32) (b) žvepla: Tiinska (tiapiranska) skupina (tar. št. 29.34) (c) dušika: Piridinska skupina (tar. št. 29.33) (2) Z dvema hetero-atomoma: (a) en atom kisika, en atom dušika: Oksazinska skupina (tar. št. 29.34) (b) en atom žvepla, en atom dušika: Tiazinska skupina (tar. št. 29.34) (c) dva dušikova atoma: Piradizinska, pirimidinska, pirazinska in piperazinska skupina (tar. št. 29.33) (C) DRUGE SESTAVLJENE HETEROCIKLIČNE SPOJINE Te spojine nastajajo s kondenzacijo pet ali šestčlenih heterocikličnih spojin z drugimi karbocikličnimi obroči. Primeri vključujejo naslednje skupine: (a) Kumaron (tar. št. 29.32) (b) Benzopiran (tar. št. 29.32) (c) Ksanten (tar. št. 29.32) (d) Indol (tar. št. 29.33) (e) Kinolin in izokinolin (tar. št. 29.33) (f) Akridin (tar. št. 29.33) (g) Benzotiofen (tionaften) (tar. št. 29.34) (h) Indazol (tar. št. 29.33) (i) Benzimidazol (tar. št. 29.33) (j) Febazin (tar. št. 29.33) (k) Fenoksazin (tar. št. 29.34) (l) Benzoksazol (tar. št. 29.34) (m) Karbazol (tar. št. 29.33) (n) Kinazolin (tar. št. 29.33) (o) Benzotiazol (tar. št. 29.34) 29.30 ORGANSKE ŽVEPLOVE SPOJINE 2930.10 - Ditiokarbonati (ksantati) 2930.20 - Tiokarbamati in ditiokarbamati 2930.30 - Tiuram mono-, di- ali tetra-sulfidi 2930.40 - Metionin 2930.90 - Drugo Ta tar. številka vključuje organske spojine z žveplom, katrieh molekule imajo žveplov atom ali žveplove atome neposredno vezane za ogljikov atom ali ogljikove atome (glej opombo 6 k temu poglavju). V to tar. številko se uvrščajo spojine, katerih molekule vsebujejo razen žveplovega oz. žveplovih atomov tudi druge atome nekovin ali kovin, ki so vezani neposredno na atom oz. atome ogljika. (A) DITIOKARBONATI (KSANTATI) Te spojine so diestri ali soli monoestrov ditiokarbonske kisline in ustrezajo splošni formuli CS(OR)(SR'), v kateri je R organski radikal, R' pa neka kovina (npr. natrij, kalij itd.), ali pa nek organski radikal. (1) Natrijev metilditiokarbonat (metilksanat) je amorfni prah, ki se uporablja za hranjenje sintetičnega indiga in v flotaciji rud. (2) Kalijev metilditiokarbonat (etilksantat) je v obliki oljastih, rumenkastih kristalov. Uporablja se kot flotacijski reagens za svinčeve in cinkove rude in kot sredstvo zoper golazen in za zaščito cvetnih popkov (antikriptogam). (3) Metil-, butil-, pentil- in benzilditiokarbonati (ksantati). (B) TIOKARBAMATI, DITIOKARBAMATI IN TIURAM SULFIDI (1) Tiokarbamati vključujejo soli in estre tiokarbamske kisline (NH2.CO.SH ali NH3.CS.OH, ki v prostem stanju ne obstajata), ne glede na to, ali so bili vodikovi atomi iz skupine NH3 zamenjani z alkilnimi ali z arilnimi skupinami. (2) Ditiokarbamati vključujejo soli in estre ditiokarbamatske kisline, ne glede na to, ali so bili vodikovi atomi iz NH3 skupine zamenjani z alkilnimi ali z arilnimi skupinami. Kovinske soli substituirane ditiokarbamske kisline (npr. zinkov dibutilditiokarbamat) se uporabljajo kot pospeševalci vulkanizacije v proizvodnji gume. (3) Tiuram mono, di ali tetrasulfidi. Derivati alkilne substitucije (npr. tetraetiltiuram disulfid) se uporabljajo kot pospeševalci vulkanizacije. (C) SULFIDI (ALI TIOETRI) Lahko jih štejemo za etre, v katerih je atom kisika zamenjan z enim atomom žvepla. (R.O.R1)....................................(R.S.R1) eter sulfid (1) Metioinin - v obliki belih ploščic ali prahu, je užitna aminokislina in pomembna komponenta v prehrani ljudi, ki v telesu ne sintetizira. (2) Dimetilsulfid, difenilsulfid - brezbarvni tekočini zelo neprijetnega vonja. (3) Tiodiglikol ali ali bis(2-hidroksietil) sulfid je tekočina, ki se uporablja kot topilo za barve pri tiskanju tekstila. (4) Tioanilin ali 4,4'-diaminodifenilsulfid. (D) TIOAMIDI (1) Tiosečnina (NH2.CS.NH2) je diamid tiokarbonske kisline in je v tem smislu žveplov analog ureje. Je v obliki belih, svetlikajočih se kristalov in se uporablja v fotografiji, kot pomožno barvilo in za hranjenje intermediarnih spojin v industriji barvil in v farmacevtski industriji. (2) Tiokarbanilid (difeniltiosečnina) je v obliki brezbarvnih, kristalni ploščic ali amorfnega belega prahu. Uporablja se za hranjenje intermediarnih spojin v industriji barvil (žveplene barve, indigo) in sintetičnih farmacevtskih proizvodov, pa tudi kot pospeševalec pri vulkanizaciji kavčuka in za flotacijo rud. (3) Diortotolilsečnina - v obliki belega prahu, netopnega v vodi, ki se uporablja kot pospeševalec pri vulkanizaciji kavčuka. (E) TIOLI (MERKAPTANI) Te žveplove spojine ustrezajo alkoholom ali fenolom, v katerih so atomi kisika zamenjani z atomi žvepla. (R.OH)..........................................(R.SH) alkohol ali fenol merkaptan (1) Tioalkoholi, pa tudi alkoholi, so lahko primarni, sekundarni ali terciarni. Vsebujejo ustrezne skupine )-CH2.SH), (=CH.SH) ali ((C.SH). Ponavadi so brezbarvne tekočine neprijetnega vonja. Obsegajo: (a) Metantiol (metilmerkaptan) (b) Etantiol (etilmetkaptan) (c) Butantiol (butilmerkaptan) (d) Pentantiol (pentilmerkaptan) (2) Tiofenoli: (a) Tiofenol (C6H5.SH) (b) Ortomerkaptobenzojeva kislina, znana tudi kot tiosalicilna kislina. (F) TIOALDEHIDI Splošna formula tioaldehidov je (R.CS.H). (G) TIOKETONI Splošna formula tioketonov je (R.CS. R1). (H) TIOKISLINE Splošna formula tiokislin je (R.CO.SH ali R.CS.OH, pa tudi R.CS.SH) Eden izmed primerov je ditiosalicilna kislina (C6H4.OH).CS.SH, vendar se to ime pogosteje uporablja za spojino di-(o- karboksilfenil)disulfid. (I) SULFONSKE KISLINE, SULFOOKSIDI IN SULFONI Njhova splošna formula je (R.SO2H), (R.SO2.R1) in (R.SO2R1) (respektivno. Kot primer lahko služi sulfonal, ki se pojavlja v brezbarvnih kristalih in ki se uporablja v medicini. (K) IZOTIOCIANATI Splošna formula izocianatov je (RN=CS). Lahko jih štejemo za estre izotiocianove kisline. Vključujejo etilizoziocianat, feniltioizocianat in alilizotiocianat (umetno gorčično olje). 29.31 DRUGE ORGANSKO-ANORGANSKE SPOJINE (1) Organske spoijne živega srebra Te spojine lahko imajo en ali več atomov živega srebra, posebno (-Hg.X)skupino, v kateri je X neorganski ali organski kislinski ostanek. Najpomembnejše so: (a) Dietil-živo srebro (b) Defieni-živo srebro (c) Fenil-živosrebrov acetat (2) Tetraetil-svinec (Pb(C2H5)4) je hlapljiva tekočina, ki je v čistem stanju brezbarvna, medtem ko je v tehničnem stanju rumena. Je toksičen in zelo učinkovito sredstvo proti detonacijam. (3) Organske spojine s silicijem. Te spojine razmeroma majhne molekularne mase katerih se silicij neposredno veže na organski radikal, vključujejo: etiltriklorosilan, trietilsilanol, trifenilsilanol, heksametildisiloksan, oktametiltrisiloksan, oktametilciklotetrasikoksan, dekametilciklopenta-siloksan in dodekametilcikloheksasiloksan. Ta tar. številka ne vključuje kemično nedoločenih proizvodov, v katerih molekulah je več kot ena silicijevo-kisikovo-silicijeva vez in ki vsebujejo organske skupine, ki se vežejo neposredno na silicijev atom z neposredno silicijevo-ogljikovo vezjo. To so silikoni iz tar. št. 39.10. Vendar pa se uvrščajo zmesi nekaterih organskih spojin s silicijem v tar. št. 38.24. (4) Železov karbonil, nikljev karbonil itd. (5) Arzenove organske spojine (a) Metilarzenova kislina (CH3AsO(OH)2) in njene soli. Kislina kristalizira v kosme in tvori kristalne soli, kot je natrijev metilarzenit (brezbarven, uporablja se v medicini). (b) Kakodilna kislina in njene soli, ki vsebujejo radikal (- As(CH3)2), znan kot kakodil. Uporablja se v medicini. Kakodilna kislina se pojavlja v obliki brezbarvnih kristalov brez vonja. Njena najpomembnejša sol je natrijev kakodilat - bel, kristalni prah. (c) Paraaminofenilarzenova kislina (NH2C6H4.AsO(OH)2) in njene soli. Kislina kristalizira v odsevne bele iglice. Njena najpomembnejša sol je natrijev paraminofenilarzenat - bel, kristalni prah brez vonja. Uporablja se v medicini, predvsem proti spalni bolezni. (d) Amino-hidroksifenilarzenove kisline, njihovi formil- in acetil-derivati in njihove soli (e) Arzenobenzeni - spojine, analogne azo-spojinam s tem, da vsebujejo skupino (-As=As-) namesto skupine (-N=N-). Arzenobenzen (C6H5-As=As-C6H5) - njegovi derivati se uporabljajo v medicini za zdravljenje sifilisa in spalne bolezni. Najpogostejši je natrijev 3,3'-diamino-4,4'-dihidroksi- atzenobenzen-N-metilensulfoksilat. (6) Orto-jodobenzojeva kislina Iz te tar. številke so izključene organske spojine z žveplom, katerih molekule imajo žveplov oz. žveplove atome vezane neposredno na ogljikov oz. ogljikove atome (glej opombo 6 k temu poglavju). Nadalje so izključene spojine, v katerih molekulah so razen žveplovega oz. žveplovih atomov, ki so vezani neposredno na ogljikov oz. ogljikove atome, še drugi atomi nekovin ali kovin, ki so vezani neposredno na ogljikov oz. ogljikove atome (npr. fonofos (ISO)) (tar. št. 29.30). 29.32 HETEROCIKLIČNE SPOJINE, SAMO S HETEROATOMOM ALI HETEROATOMI KISIKA - Spojine, ki imajo v strukturi nekondenziran furanov obroč (hidrogenirane ali ne): 2932.11 - - tetrahidrofuran 2932.12 - - 2-furaldehid (furfuraldehid) 2932.13 - - furfurilalkohol in tetrahidrofurfuril alkohol 2932.19 - - drugo - Laktoni: 2932.21 - - kumarin, metilkumarini in etilkumarini 2932.29 - - drugi laktoni - Drugi 2932.91 - - izosafrol 2932.92 - - 1-(1,3-benzodioksol-5-il)propan-2-on 2932.93 - - piperonal 2932.94 - - safrol 2932.99 - - drugi Heterociklične spojine, uvrščene v to tar. številko, vključujejo: (A) Spojine z nekondenziranim furanovim obročem v struktiru (hidrogenirane ali nehidrogenirane) Ta skupina vključuje zlasti: (1) Tetrahidrofuran - brezbarvna tekočina. (2) 2-Furfuraldehid (furfural) - dobijo ga z destilacijo žitnih otrobov z žveplovo kislino. Je brezbarvna tekočina značilnega, aromatičnega vonja; na zraku postane rumena, nato pa rjava. Uporablja se za prečiščevanje mineralnih olj, za pripravo sintetičnih smol, kot topilo za celulozni nitrat in lake, kot insekticid itd. (3) Furfuril-alkohol je rezbarvna tekočina, ki na zraku potemni. Burno reagira s koncentriranimi mineralnimi kislinami. Uporabljajo ga kot topilo za celulozni nitrat, za pripravo lakov in zaščitnih nepremočljivih premazov itd. (4) Tetrahidrofurfuril-alkohol - brezbarvna tekočina. (5) Furan. (B) Laktoni. Te spojine lahko štejemo za notranje estre karboksilnih kislin z alkoholno ali fenolno funkcijo, ki se običajno dobijo z odstranitvijo vode. Molekule imajo lahko eno ali več estrskih funkcij v obroču. Znane so kot mono-, di-, tri-laktoni, itd. glede na na število estrskih funkcij, ki so prisotne. Vendar pa so ciklični estri polihidroksilnih alkoholov z polibazičnimi kislinami izključeni (glej Opombo 7 k tem poglavju). So precej stabilne spojine, vendar značilne po tem, da je njihove laktonske obroče kaj lahko odpreti z alkalijami. Med drugim vključujejo: (a) Kumarin (1,2-benzopiron) - lakton ortokumarinske kisline, ki kristalizira v obliki belih luskin. Uporablja se v parfumeriji, v medicini, za aromatiziranje masla, ricinovega olja, zdravil itd. Preprečuje tudi kaljenje rastlin. (b) Metilkumarin - enakega videza kot kumarin, uporablja se pravtako v parfumeriji. (c) Metilkumarin (d) Dikumarol (dikumarin) - pojavlja se v obliki kristalov, uporablja pa v kirurgiji proti sesirjevanju. (e) 7-Hidrokksikumarin (umbeliferon) - v obliki belih kristalov. Absorbira ultravijolične žarke in ga zato uporabljajo v lotionih in kremah za sončenje. (f) Dihidroksikumarini (eskuletin in dafnetih) - v obliki kristalov, topnih v vodi. Glikozida dihidroksikumarina (eskulin in dafnin) se uvrščata v tar. št. 29.38. (g) Nonalakton - brezbarvna ali rumenkasta tekočina, ki se uporablja v parfumeriji. (h) Undekalakton - podobnega videza in iste uporabnosti kot nonalakton. (j) Butirolakton (lakton hidroksibuterne kisline) je brezbarvna tekočina prijetnega vonja, ki se meša z vodo. je intermediarni proizvod iz topilo za sintetične smole. Uporablja se v pripravkih za odstranje vanje madežev in v industriji nafte. (j) Propionolakton - tekočina, topna v vodi. Je dezinfekcijsko sredstvo, sredstvo za sterilizacijo in proti kaljenju. (k) D-Glukonolakton (D.glukonska kislina, delta lakton) se pojavlja v obliki topnih kristalov. Uporablja se v medicini kot sredstvo za kisanje. (l) Glukuronolakton (lakton glukuronske kisline) - v obliki belega prahu, ki je zelo dobro topen v vodi. Uporablja se v medicini kot dejavnik rasti. (m) Pantolakton - pojavlja se v obliki topnih kristalov in se uporablja za čiščenje pantotenske kisline. (n) Santonin je notranji ester santoninske kisline in je ekstrahiran iz santonina - iz posušene nerazvite cvetne glavice rastline Artemisa cina. Je o obliki brezbarvnih kristalov brez vonja in ga uporabljajo kot precej močno sredstvo za odstranjevanje glist iz organizmov. (o) Fenoftalein pridobivajo s kondenzacijo ftaleinskega aldehida s fenolom. Pojavlja se v obliki belega ali rumenkaskobelega kristalnega prahu brez vonja, ki je topen v etanolu. Regira z alkalijami in pri tem postane rdeč. Ta rdeča barva izgine, ko se raztopina nakisa. Uporabljajo ga kot kemični reagens in kot laksativ. Ta skupina vključuje tudi jodofenoftalein, ki se pojavlja v obliki rumenega prahu in ki se pravtako uporablja kot laksativ. Vendar pa ta tar. številka izključuje: (i) natrijeve derivate ftaleintetrahalogenidov (tar. št. 29.18) in (ii) fluorescein (rezorcinoftalein) (tar. št. 32.04). (p) Timolftalein - beli kristali, uporablja se kot reagens v kemičnih analizah in v medicini. (r) Izo-askorbinska kislina - v obliki granuliranih kristalov. Vendar je treba omeniti, da ta tar. številka izključuje askorbinsko kislino (tar. št. 29.36). (s) Dehidroocetna kislina - brezbarvni kristali, netopni v vodi. (š) Ambretolid - brezbarvna tekočina z vonjem po mošusu, ki se uporablja v parfumeriji. (t) Diketen - brezbarvna, higroskopična tekočina. (u) 3,6-Dimetil-1,4-dioksan-2,5-dion. (C) Druge heterociklične spojine s samo kisikovimi heteroatomi Ta skupina vključuje: (1) Benzofuran (kumaron), ki se nahaja predvsem v lahkih oljih destilacije katrana kamenega premoga. Je brezbarvna tekočina, ki se uporablja za proizvodnjo umetnih plastičnih materialov (kumaronske smole) itd. (2) 1,3-Dioksolan. (3) 1,4-Dioksan (dietilen dioksid), ki se uporablja kot topilo. (4) 1,3-Dioksan. (5) Safrol - pridobivajo ga iz sasafrasovega olja. Je brezbarvna tekočina, ki prehaja v rumenkasto. Uporablja se v parfumeriji in kot prokurzor za sintezo metilendioksi metamfetamina. (6) Izosafrol - pridobivajo ga iz safrola, uporablja se v parfumeriji in kot prokurzor. (7) Piperonal (piperonilaldehid ali heliotropin) (CH2O2C6H3CHO) - pojavlja se v obliki belih kristalov ali luskin in ima vonj po heliotropinu. Uporablja se v parfumeriji in za aromatiziranje likerjev in kot prokurzor za sintezo amfetaminskih derivatov. (8) Piperonilne kisline. (9) Hidromerkuridibromov fluoroscein. (10) 1-(1,3-Benzodioksol-5-il)propan-2-on (3,4- metilendioksifenilaceton). Je v obliki belih do rumenkastih kristalov. Uporablja se kot prekurzor pri sintezi metilendioksiamfetamina in metilendioksimetamfetamina (glej seznam prekurzorjev na koncu 29. poglavja) Nekatere snovi iz te tar. številke, ki štejejo po mednarodnih instrumentih za mamila ali psihotropne, so naštete v seznamu na koncu 29. oddelka. Ta tar. številka izključuje: (a) ketonske perokside (tar. št. 29.09), (b) epokside s tričnenim obročem (tar. št. 29.10), (c) ciklične polimere aldehidov (tar. št. 29.12) ali tioaldehidov (tar. št. 29.30) in (d) anhidridov polibaznih karboksilnih kislin in ciklične estre polihidro ksilnih alkoholov ali fenole s polbaznimi kislinami (tar. št. 29.17). KOMENTAR K TARIFNI PODŠTEVILKI Tar. podštevilka 2932.29 Laktonov z dodatnim heteroatomom, ki je drugačen od kisika, ki je v laktonsktonu broču, (na primer: dilaktona), ni treba uvrščati v tarifne podštevilke laktonov. V takih primerih je treba dodatni heteroatom potrebno upoštevati pri uvrščanju. Primer: Brezvodno metilencitronsko kislino je treba uvrstiti v tarifno podštevilko 2932.90 - drugo in ne v tarifno podštevilko 2932.29 - - drugi laktoni. Če estrska funkcija oblikuje del dveh ali večih obročev in, če eden izmed teh obročev ne vsebuje dodatnega hetero atoma (razen kisikovega atoma laktonske skupine), je treba obravnavati to molekulo kot lakton. Za uvrstitev v tarifno podštevilko 2932.29 morajo imeti laktoni različne laktonske skupine, ločene z najmanj enim ogljikovim atomom na vsaki strani. Vendar pa ta tarifna podštevilka ne vključuje tistih spojin, v katerih ogljikovi atomi mejijo in ločujejo laktonske skupine od kisikovih skupin ( > C=O), iminskih skupin ( > C=NH) ali tiokisikovih skupin ( > C=S). 29.33 HETEROCIKLIČNE SPOJINE, KI IMAJO SAMO S HETEROATOMOM ALI HETEROATOMI DUŠIKA - Spojine, ki imajo v strukturi nekondenziran pirazolov obroč (hidrogenirane ali ne): 2933.11 - - fenazon (antipirin) in njegovi derivati 2933.19 - - druge - Spojine, ki imajo v strukturi nekondenziran imidazolov obroč (hidrogenirane ali ne): 2933.21 - - hidantoin in njegovi derivati 2933.29 - - drugo - Spojine, ki imajo v strukturi nekondenziran piridinov obroč (hidrogenirane ali ne): 2933.31 - - piridin in njegove soli 2933.32 - - piperidin in njegove soli 2933.39 - - druge 2933.40 - Spojine, ki imajo kinolinsko ali izokinolinsko obročasto strukturo (hidrogenirane ali ne), nadalje nekondenzirane - Spojine, ki imajo v strukturi pirimidinski obroč (hidrogenirane ali ne) ali piperazinski obroč: 2933.51 - - malonilurea (barbiturna kislina) in njeni derivati; njihove soli 2933.59 - Drugo - Spojine, ki imajo v strukturi nekondenziran obroč triazina (hidrogenirane ali ne): 2933.61 - - melamin 2933.69 - - druge - Laktami: 2933.71 - - 6-heksanlaktam (epsilonkaprolaktam) 2933.79 - - drugi laktami 2933.90 - Drugo Heterociklične spojine, zaobsežene s to tar. številko, vključujejo: (A) Spojine z nekondenziranim pirazolovim obročem v strukturi (hidrogenirane ali nehodrogenirane). V to skupino spadajo: (1) Fenazon (antipirin, dimetilfenilpirazolon) - kristalni prah in luskine, brez barve in vonja. Uporablja se v medicini kot sredstvo proti temperaturi in antinevralgetik. (2) Aminofenazon z (4-dimetilamino-2,3-dimetil-1-fenil-5- pirazolon) z amidopirin, z dimetil-aminoanalgezin) in njune soli. Sta v obliki brezbarvnih, listnatih kristalov. Imata močnejše antipiretične in antinevralgične lastnosti od analgezina. (3) 1-Fenil - 3-pirazolidon. (B) Spojine z nekondenziranim imidazolovim prstanom v strukturi (hidrogenirane ali nehidrogenirane). V to skupino med drugim spadata: (1) Hidantoin in njegovi substituirani derivati (npr. nitrahidantoin, metilhidantoin). Pridobivajo ga s kondenzacijo glikolne kisline s sečnino. (2) Lizidin - v obliki belih, higroskopičnih kristalov. Uporablja se v medicini kot topilo za urinsko kislino. (C) Spojine z nekondenziranim piridinovim obročem v strukturi (hidrogenirane ali nehidrogenirane). V to skupino med drugim spadajo: (1) Piridin, ki se nahaja v katranu kamenega premoga, v kostnem olju itd. Je brezbarvna ali bledorumena tekočina močnega, neprijetnega vonja. Uporablja se v organskih sintezah v industriji kavčuka, v barvanju in tiskanju tekstilnih tkanin, kot sredstvo za denaturiranje alkohola, v medicini itd. Da ga smemo uvrstiti v to tar. številko, mora biti po teži 95%-ne ali večje čistoče. Piridin manjše čistoče je iz te tar. številke izključen (tar. št. 27.07). (2) Derivati piridina med drugim vključujejo: (a) Metilpiridin (pikolin), 5-etil-2-metilpiridin (5-etil-2- pikolin) in 2-vinil-piridin. Da jih smemo uvrstiti v to tar. številko, morajo biti 90%-ne čistoče ali večje (v primeru metilpiridina štejejo vsi izomeri metilpiridina skupaj). Derivati piridina manjše čistoče so izključeni (tar. št. 27.07). (b) Piridinkarbonske kisline. Te kisline vključujejo piridin g karboksilno kislino (izonikotinsko kislino), ki se pojavlja v obliki brezbarvnih kristalov. Pridabovajo jo z oksidacijo g pikolina ali sintetično. Njen hidrazid se uporablja pri zdravljenju tuberoloze. Vendar pa je iz te tar. številke izključena piridin b karbonska kislina, znana kot nikotinska kislina (tar. št. 29.36). (c) Dietilamid piridin b karboksilne kisline - oljnata tekočina, ki je skoraj brezbarvna. uporablja se v medicini za vzpodbujanje kroženja krvi in dihanja. (d) Mezo inozitol heksanikotinat (3) Derivati piridina vključujejo: (a) 1-Metil-4-fenilpiperidin karbonske kisline (b) 1-Metil-3-fenilpiperidin-3-karboksilne kisline etilester (c) 1-Metil-4-fenilpiperidin-4-karboksilne kisline etilester (petidin) (d) Ketobemidon (INN) (1-Š4(m-hidroksifenil)-1-metil-4- piperidil]propan-1-one). (D) Spojine s kinolinsko ali izokinolinsko obročno strukturo (hidrogenirane ali nehidrogenirane) in naprej nekondenzirane. Kinolin, izokinolin in njihovi derivati - dvoobročni sistemi, pri čemer se razume, da je benzenov obroč kondenziran do piridinovega. Kinolin in izokinolin se nahajata v katranu kamenega olja, vendar jih je moč dobiti tudi sintetično. Sta brezbarvni tekočini z visokim prelomnim indeksom in imata značilen, prodoren vonj. Uporabljata se v organskih sintezah (barve, laki). Ti derivati med drugim vključujejo: (1) Metilkinolin (2) Izobutilkinolin (3) Izopropilkinolin (4) Tetrahidrometilkinolin (5) 3-, 4-, 5-, 6-, 7-, in 8.-Hidroksikinoline in njihove soli. Pridobivajo jih z uvajanjem hidroksilne skupine ali obroča kinolinskih molekul. V to skupino sodijo kompleksne spojine 8-hidroksikinolina s kovinami. (6) Fenilkinolin karboksilno kislino (fenilcinkonska kislina), ki je v obliki brezbarvnih iglic ali rumenkastobelega prahu. Je zdravilo proti revmi. (7) Oktaverin (INN) (6,7-dimetoksi-1-(3,4,5-tritoksifenil) izokinolin). (8) N-metilmofrinan. (9) 3-Hidroksi-N-metilmorfinan. (E) Spojine s pirimidinovim ali piperazinovim obročem v strukturi (hidrogenirane ali nehidogenirane); nukleinske kisline in njihove soli. Ta skupine med drugim vključuje: (1) Malonilsečnino (barbiturno kislino) in njene derivate - barbiturne derivate. To je zelo pomembna skupina pirimidinovih spojin. Tvori natrijeve soli, ki so topne v vodi. Alkilno substituirani barbiturni derivati in njihove soli se v medicini uporabljajo kot hipnotiki in sedativi. Najznačilnejši predstavniki te skupine so: barbital (INN) (dietilmalonilsečnina), fenobarbital (INN) (etilfenilmalonilsečnina), amobarbital (INN) (etilizoamolmalonilsečnina), sekobarbital (INN) (alil-1- metilbutilmalonilsečnina) in ciklobarbital (INN) (5-cikloheksa-1- enil-5-etilbarbiturska kislina). (2) Natrijev tiopenton (natrijev pentiobarbital) - ciklični tiureid v obliki rumenkastobelega, higroskopičnega prahu neprijetnega vonja, ki je v vodi topen. Uporablja se v medicini kot anestetik. (3) Piperazin (dietilendiamin) - kristalna, bela masa posebnega vonja. Je hogroskopična in se uporablja v medicini kot zdravilo proti teku. (4) 2,5-Dimetilpiperazin (dimetildietilendiamin) - brezbarvna, oljnata tekočina ali pasta. Uporablja se kot topilo za urinsko kislino. (F) Spojine z nekondenziranim triazinovim obročem v strukturi (hidrogirane ali nehidrogirane) Ta skupina vključuje: (1) Melamin (triaminotriazin) . Bleščeče beli kristali, ki se uporabljajo v proizvodnji plastičnih mas. (2) Trimetilentrinitramin (heksogen) - eksploziv v obliki kristalnega, belega prahu, občutljiv na udarec. (3) Cianurna kislina (enolne ali ketonske oblike). (4) Metenamin (INN) (heksametilentetramin), njegove soli in derivati. Pojavlja se v pravilno oblikovanih belih kristalih, ki so zelo dobro topni v vodi. Uporablja se v medicini kot topilo za sečno kislino (antiseptik za seč), v proizvodnji sintetičnih smol, kot pospeševalec pri vulkanizaciji kavčuka, kot sredstvo proti fermentaciji itd. Iz te tar.številke so izključene pastile in tablete metenamina (INN), ki služijo za medicinske potrebe (tar.št.30.04) in metenamin npr. v obliki tablet, palčk ali podobnih oblik, ki se uporabljajo kot gorivo (tar.št.36.06). (G) Laktami. Te spojine lahko štejemo za notranje amide - podobno, kot laktone. Pridobivajo jih iz aminokislin z odstranitvijo vode. Molekule lahko vsebujejo eno ali več amidnih skupin v obroču. Znane so kot mono-, di-, tri-laktami itd., skladno s številom prisotnih amidnih skupin. Ta tarifna številka vključuje tudi laktime - enolne tavtomere laktamov (upoštevajoč, da so to ketonski izomeri). Ta skupina vključuje: (1) 6-Heksalaktam (epsilon kaprolaktam) - v obliki belih kristalov, topnih v vodi, ki sproščajo nadražujoč dim. Uporabljajo se v proizvodnji plastičnih mas in sintetičnih vlaken. (2) Izatin (laktam izatinske kisline) - bleščeči, rumenorjavi kristali, ki se uporabljajo v proizvodnji barvil in v medicini. (3) 2-Hidroksikinolin (karbostiril) laktam orto aminocianaminske kisline. (4) 3,3-Di(paraacetoksifenil) oksindol (diacetildihidroksidifenilizantin)- pojavlja se v obliki belega kristalnega prahu, ki v vodi ni topen. Uporabljajo ga kot laksativ. (5) 1-Vinil-2-pirolidon - rumenkast kristalni prah prijetnega vonja. Uporabljajo ga za pridobivanje polivinil pirolidona (uvršča se v 39. poglavje) in v medicini. (6) Pirimidon (INN) (5-etil-5-fenil-perhidro-pirimidin-4,6-dion). To so beli kristali, topni v vodi. (7) 1,5,9-Triazaciklododekan-2,6,10-trion Ta tar. številka ne vključuje bina (trimetilglicin, trimetilglikokol), kvaternarne intramolekulske soli (tar. št. 29.23). (H) Druge heterociklične spojine, ki imajo samo dušikov heteroatom ali dušikove heteroatome. Ta skupina, med drugim vključuje: (1) Karbazol in njegovi derivati. Dobijo se z združevanjem dveh benzenovih obročov z jedrom - nukleusom pirola. Nahajajo se v težkih fraksijah katrana premoga, vendar je možno tudi sintetično pridobivanje. Je v obliki bleščečih, kristalnih luskin in se uporablja v proizvodnji barv in plastičnih mas. (3) Akridin in njegovi derivati. Akridin nastane s kondenzacijo dveh benzenovih obročev s piridinovim obročem. V majhnih količinah se nahaja v katranu premoga, možno ga je pridobiti tudi s sintezo. Uporablja se za izdelavo barvil in nekaterih zdravil. Ta tar. številka vključuje tudi naslednje akridinove derivate (razen tistih, ki tvorijo barvila): (a) Proflavin (3,6-diaminoakridijev vodikov sulfat) - rdečkastorjav kristalni prah. (b) Laktat 2,5-diamino-7-etoksiakridina - rumen prah. Vsak izmed navedenih derivatov ima antiseptične lastnosti, uporabljajo se kot sredstva proti kaljenju. (3) Indol. Nahaja se v premogovem katranu, vendar se navadno pridobiva s sintezo. (4) B metilindom (skatol) - (5) Merkaptobenziminazol. (6) Ftalhidrazid (hidrazid ftaleinske kisline). (7) Etilenimin (aziridin) in njegovi N-substituirani derivati. (8) Porfirini (porfirinovi derivati). Vendar pa se porfirin (alkaloid) uvršča v tar. št. 29.39. Nekatere snovi iz te tar. številke, katere štejejo po mednarodnih instrumentih za narkotična mamila in psihotropne snovi, so naštete v seznamu na koncu 29. poglavja. Ta tar. številka izključuje imide polibaznih kislin. KOMENTAR K TARIFNIM PODŠTEVILKAM Tarifne podštevilke 2933.11, 2933.21 in 2933.51 Fenazon (tar. podšt. 2933.11), hidantoin (tar. podšt. 2933.21) in barbiturinska kislina (tar. podšt. 2933.51) so proizvodi, za katere je značilna njihova heterociklična zgradba. Derivati teh proizvodov, ki se uvrščajo v svoje ustrezne številke, morajo tudi ohraniti osnovno zgradbo prvotne spojine. Tako je zanje, v primerjavi z prvotno spojino, značilno: (a) da imajo nespremenjene funkcijske skupine (npr. okso skupine), (b) da je število in položaj dvojnih vezi isti, (c) da imajo iste substituente (npr. fenilno skupino in dve metilni skupini fenazona) in (d) da imajo samo nadaljnje zamenjave vodikovih atomov (npr. vodikov atom v pirimidinskem obroču barbiturinske kisline, ki je zamenjan z alkilno skupino). Vendar pa štejejo za derivate keto oblike soli, dobljene iz enolne oblike prvotne spojine. Tarifna podštevilka 2933.79 Laktamov z dodanim heteroatomom v istem obroču, razen z dušikovim atomom laktamske skupine (na primer: dilaktama), ni treba uvrščati v tarifne podštevilke laktamov. V takih primerih je treba dodani heteroatom upoštevati pri uvrščanju. Primer: Oksazepam (INN) je treba uvrstiti v tarifno podštevilko 2933.90 - drugo in ne v tarifno podštevilko 2933.79 - - drugi laktami. Če amidna funkcija oblikuje del dveh ali večih obročev in, če eden izmed teh obročev ne vsebuje dodatnega hetero atoma (razen dušikovega atoma laktamske skupine), je treba obravnavati to molekulo kot laktam. Za uvrstitev v tarifno podštevilko 2933.79 morajo imeti laktami različne laktamske skupine, ločene z najmanj enim ogljikovim atomom na vsaki strani. Vendar pa ta tarifna podštevilka ne vključuje tistih spojin, v katerih ogljikovi atomi mejijo in ločujejo laktamske skupine od kisikovih skupin ( > C=O), iminskih skupin ( > C=NH) ali tiokisikovih skupin ( > C=S). Tako je iz tarifne podštevilke 2933.79 izključena na primer: barbiturna kislina (tarifna podšt. 2933.51). 29.34 NUKLEINSKE KISLINE IN NJIHOVE SOLI;DRUGE HETEROCIKLIČNE SPOJINE 2934.10 - Spojine, ki imajo v strukturi nekondenziran tiazolov obroč (hidrogenirane ali ne) 2934.20 - Spojine, ki imajo v strukturi benzotiazolov obroč (hidrogenirane ali ne) naprej nekondenzirane 2934.30 - Spojine, ki imajo v strukturi fenotiazinov obroč (hidrogenirane ali ne), naprej nekondenzirane 2934.90 - Drugo Ta tar. številka vključuje nukleinske kisline in njihove soli. To so kompleksne spojine. Kadar so kombinirane z beljakovinami, tvorijo nukloproteinsko osnovo v nukleusu živalskih in rastlinskih celic. So kombinacija fosfornih kislin s sladkorjem in pirimidinskimi ali purinskimi spojinami. V glavnem se pojavljajo v obliki belega prahu, ki se v vodi topi. Te kisline, še pogosteje pa njihove soli (na primer: natrijevi, živosrebrovi in bakrovi nukleati) se uporabljajo kot poživila in stimulatorji za živčni sistem ter kot topilo za sečno kislino. Heterociklične spojine, katere vključuje ta tar. številka, so: (A) Spojine z nekondenziranim tiazolovim obročem v strukturi (hodrogenirane ali nehidrogenirane). Izraz &quot;tiazol&quot; vključuje tako 1,3-tiazol kot 1,2-tiazol (izotiazol). (B) Spojine z benztiazolovim obročem v strukturi (hidrogenirane ali nehidrogenirane), vendar naprej nekondenzirane. Izraz &quot;benztiazol&quot; vključuje tako 1,3-benztiazol kot 1,2- benztiazol (benzizotiazol). Ta skupina med drugim vključuje: (1) Merkaptobenzotiazol - belorumenkast, fin prah, ki se uporablja kot pospeševalec v industriji kavčuka. (2) Dibenzotiazolildisulfid - uporabljajo ga kot pospeševalec v industriji kavčuka. (3) Ipsapiron (INN) (2- Š4- (4-pirimidin-2-ilpiperazin-1-il) butil]- 1,2- benztiazol- 3(2H)- on 1,1- dioksid) - uporablja se kot anksiolitik. (C) Spojine s fenotiazinovim obročem v strukturi (hidrogenirane ali nehidrogenirane), naprej nekondenzirane. Ta skupina med drugim vključuje tudi fenotiazin (tiodifenilamin), ki se pojavlja v obliki bleščečih, rumenkastih luskin ali sivkastozelenega prahu. Uporablja se pri pripravi barv. (D) Druge heterociklične spojine Ta skupina med drugim vključuje: (1) Sultone, katere lahko štejemo za notranje estre hidroksisulfonskih kislin. Med te spojine spadajo sulfonftaleini, kot so: (a) Fenolna rdeča (fenolsulfonftalein), ki se uporablja v medicini in kot indikator v kemičnih analizah. (b) Timolno modra (timolsulfoftalein), ki se uporablja kot reagens. (c) 1,3.Propansulton. (2) Sultame, katere lahko štejemo za notranje amide aminosulfonski kislin. Med njimi najdemo naftosultam-2,4- disulfonsko kislino, katero pridobivajo iz perkisline, uporablja pa se za izdelavo SS- kisline (8-amino-1-naftol-5,7-disulfonska kislina ali 1-amino-8- naftol-2,4-disulfonska kislina). (3) Tiofen, ki se nahaja v katranih premoga in lignita. Pridobivajo ga tudi sintetično. Je gibka, brezbarvna tekočina, ki ima vonj po benzenu. (4) Furazolidin (INN) (3-(5-nitrofurfurilidenamino) oksazolidin- 2- on). (5) Dehidrotio-para-toluidin (6) Andenozin tri- ali pirofosforna kislina (7) 3-metil-6,7-metilendioksi-1-(3-4,-metilendioksibenzil)- izokinolin hidroklorid (8) 3-metil-6,7-metilendioksi-1-(3,4-metilendioksifenil)- izokinolin. Ta tar. številka izključuje ciklične polimere tioaldehidov (tar. št. 29.30). Nekatere snovi iz te tar. številke, ki štejejo po mednarodnih instrumentih za narkotične droge ali za psihotropne, so naštete v seznamu na koncu 29. poglavja. 29.35 SULFONAMIDI Sulfonamidi imajo splošno formulo R.SO2NH2, pri čemer predstavlja R organske radikale različno obsežne sestave. Številne uporabljajo v medicini kot močne baktericide. Na tem mestu so med drugim zaobseženi: (1) Orto-toluensulfinamid (2) Orto - sulfamoilbenzojeva kislina (3) Para - sulfamoilbenzilamin (4) Para - aminobenzensulfonamid (NH2.C6H4.SO2NH2) (sulfanilamid) (5) Para - aminobenzensulfomacetamid (6) Sulfapiridin (INN) ali para aminobenzensulfonamidoliridin (7) Sulfadiazin (INN) ali para aminobenzensulfonamidopirimidin (8) Sulfamerazin (INN) ali para aminobenzensulfonamidometilpirimidin (9) Sulfatiosečnina (INN) ali paraaminobenzensulfonamidotisečnina (10) Sulfatiazol (INN) ali paraaminobenzensulfonamidotiazol (11) Klorirani sulfonamidi, pri katerih je klorov atom vezan neposredno na dušik, ali pa ne (npr. sulfonkloramidi ali N- klorosulfonamidi, znani kot &quot;kloramini&quot;, &quot;klorotiazid&quot; ali 6- kloro-7-sulfamilbenzo-1,2,4-tiadiazin 1,1-dioksid; 6-kloro-3,4- dihidro-7-sulfamilbenzo-1,2,4-tiadiazin 1,1-dioksid). XI. PODODDELEK PROVITAMINI, VITAMINI IN HORMONI SPLOŠNA DOLOČILA Ta pododdelek vključuje aktivne substance, ki sestoje iz skupine spojin precej zapletene sestave in ki so bistvene za pravilno delovanje in enakomeren razvoj živalskih in rastlinskih organizmov. Pri teh spojinah je najpomembnejši fiziološki učinek in se uporabljajo v medicini in v industriji zaradi njihovih specifičnih lastnosti. Izraz &quot;derivati&quot; v tem pododdelku označuje kemične spojine, ki bi lahko bile dobljene iz izhodiščne spojine iz zadevne tar. številke, in ki ohranjajo bistvene značilnosti prvotne spojine, vštevši njeno osnovno kemično zgradbo. 29.36 PROVITAMINI IN VITAMINI, NARAVNI ALI SINTETIČNI (VKLJUČNO Z NARAVNIMI KONCENTRATI), NJIHOVI DERIVATI, KI SE UPORABLJAJO PREDVSEM KOT VITAMINI, IN MEDSEBOJNE MEŠANICE NAVEDENIH PROIZVODOV, VKLJUČNO S TISTIMI, KI SO V KAKRŠNEM KOLI TOPILU 2936.10 - Provitamini, nepomešani - Vitamini in njihovi derivati, nepomešani: 2936.21 - - vitamini A in njihovi derivati 2936.22 - - vitamin B1 in njegovi derivati 2936.23 - - vitamin B2 in njegovi derivati 2936.24 - - D in DL pantotenska kislina (vitamin B3 ali vitamin B5) in njeni derivati 2936.25 - - vitamin B6 in njegovi derivati 2936.26 - - vitamin B12 in njegovi derivati 2936.27 - - vitamin C in njegovi derivati 2936.28 - - vitamin E in njegovi derivati 2936.29 - - drugi vitamini in njihovi derivati 2936.90 - Drugi, vključno z naravnimi koncentrati Vitamini so aktivna sredstva, katerih kemična sestava je ponavadi zapletena. Pridobivajo jih iz zunanjih virov in so neizbežno potrebni za pravilno delovanje rastlinskih in živalskih organizmov. V človeškem telesu se ne morejo sintetizirati, zato morajo vanj priti v končni ali skoraj končni obliki (provitamini) iz zunanjih virov. Vitamini so učinkoviti v razmeroma majhnih količinah in jih lahko štejemo za eksogene biokatalizatorje. Njihova odsotnost ali pomanjkanje povzroča motnje v metabolizmu in bolezni, do katerih pride zaradi pomanjkanja vitaminov. Ta tar. številka vključuje: (a) Provitamine in vitamine, naravne ali pridobljene s sintezo in njihove derivate, ki se uporabljajo primarno kot vitamini. (b) Koncentrate naravnih vitaminov (npr. vitamina A ali vitamina D). To so o bogatene oblike teh vitaminov in se lahko uporabijo takšni, kakršni so (npr. za dodajanje k živinski krmi), ali pa predelani za izločanje vita minov. (c) Medsebojne zmesi vitaminov, provitaminov in koncentratov - npr. naravni koncentrat vitaminov A in D v raznih razmerjih, katerim je dopolnilna količina vitaminov A ali D dodana. (d) Zgoraj navedeni proizvodi, raztopljeni v katerem koli topilu (npr. v etil oleatu, propan-1.2-diolu, v etandiolu, v rastlinskih oljih). Proizvode iz te tar.številke lahko stabilizirajo za shranitev ali prevoz z: - dodajanjem antioksidantov, - dodajanjem sredstev proti skepljanju (n.pr. ogljikovodikov), - premazom z ustreznimi snovmi (n.pr. želatino, voski ali maščobami), plastificiranimi ali ne, - absorbcijo ustreznih snovi (n.pr. silicijeve kisline), pod pogojem, da dodana količina ali obdelava v nobenem primeru ne presega tiste nujne, ki je potrebna za njihovo shranitev ali prevoz ter, da dodatek ali obdelava ne spremenita narave osnovnega proizvoda in ga ne ustvarita bolj primernega za posebno kot za splošno uporabo. Seznam proizvodov, ki se uvrščajo kot provitamini ali vitamini v smislu tar. številke 29.36 Seznam proizvodov v naslednjih skupinah ni popolen. Našteti proizvodi služijo le kot primeri. (A) PROVITAMINI Provitamini D. (1) Neožarčen ergosterol ali provitamin D2. Ergosterol se nahaja v rženih rožičkih, v pivskem kvasu in v drugih glivicah in gobah. Vitaminsko ni aktiven. Je v obliki belih luskin, ki na zraku porumenijo. V vodi ni topen, vendar je topen v alkoholu in v benzenu. (2) Neožarčen 7-dehidroholesterol ali provitamin D3, ki se nahaja v živalski koži. Ekstrahirajo ga iz volnene masti ali iz vzporednih proizvodov pri proizvodnji lecitina. Pojavlja se v obliki ploščic, ki so topne v organskih topilih, v vodi pa ne. (3) Neožarčen 22,23-dihidroergosterol ali provitamin D4. (4) Neožarčen 7-dehidro-b-sitosterol ali provitamin D5. (5) Neožarčen ergosteril acetat. (6) Neožarčen 7-dehidroholesteril acetat. (7) Neožarčen 22,23-dihidroergosteril acetat. (B) VITAMINI IN NJIHOVI DERIVATI, KI SE UPORABLJAJO PREDVSEM KOT VITAMINI Vitamini A (rastni vitamini in vitamini proti kurji slepoti) so nujno potrebni za razvoj telesa, še posebno kože, kosti in očesne mrežnice. Vzdržujejo normalno odpornost na infekcije epitelnih tkiv in so potrebni za normalno tvorbo iz izločanje mleka. Topni so v maščobah in (praviloma) netopni v vodi. (1) Vitamin A1 alkohol (akseroftol, retinol (INN)) Vitamin A1 aldehid (retinen-1, retinal) Vitamin A1 kislina (tretinoin (INN), retinanska kislina) Vitamin A 1 se nahaja kot alkohol ali v obliki estrov maščobnih kislin v živalskih proizvodih (morske ribe, mlečni izdelki, jajca). Pretežno ga ekstrahirajo iz olja svežih ribjih jeter, lahko pa ga pridobivajo tudi sintetično. Je rumen in trden, vendar lahko na sobni temperaturi postane oljnat. Ko se ohladi, tvori rumene kristale. Ker je na zraku nestabilen, ga pogosto stabilizirajo z dodatkom antioksidantov. (2) Vitamin A2 alkohol (3-dehidroakseroftol, 3-dehidroretinol) Vitamin A2 aldehid (retinen-2,3-dehidroretinal) (3) Vitamin A acetat, palmitat in drugi estri maščobnih kislin. Ti proizvodi se dobivajo iz sintetičnega vitamina A. Vsi po vrsti so občutljivi na oksidacijo. Acetat je rumen prah, palmitat pa rumena tekočina, ki lahko kristalizira v svojem čistem stanju. (C) VITAMIN B1 IN NJEGOVI DERIVATI, KI SE UPORABLJAJO PREDVSEM KOT VITAMINI Vitamin B1 se uporablja zoper vnetja živcev in je zelo pomemben za preprečevanje bolezni beri-beri, pa tudi za metabolizem ogljikovih hidratov. Uporablja se za zdravljenje polinevritisa, želodčnih motenj in za vzdrževanje teka. Ta vitamin je topen v vodi, na toploti ni dokaj obstojen. (1) Vitamin B1 (tiamin (INN), anevrin). Tiamin se nahaja v večini rastlinskih in živalskih tkiv (npr. v lupinah žitnih zrn, v pivskem kvasu, svinjskem mesu in jetrih, v mlečnih izdelkih, jajcih itd.). Ponavadi ga pridobivajo sintetično v obliki belega, kristalnega prahu, ki je na zraku obstojen. (2) Tiamin hidroklorid - bel, kristalni prah, ki je higroskopičen in precej nestabilen. (3) Tiamin mononitrat - bel, precej stabilen kristalni prah. (4) Tiamin-1,5-sol (anevrin.1,5-sol, anevrinnaftalin-1,5- disulfonat). (5) Tiamin saliciat hidroklorid (anevrinsalicilathidroklorid). (6) Tiamin salicilat hidrobromid (anevrinsalicilathidrobromid). (7) Jodotiamin. (8) Jodotiamin hidroklorid. (9) Jodotiamin hidrojodid. (10) Ortofosforni ester vitamina B1 ali tiamin ortofosfat in mono- in dihidro klorid in monofosfat tega estra. (11) Nikotinski ester vitamina B1. (D) VITAMIN B2 IN NJEGOVI DERIVATI, KI SE UPORABLJAJO PREDVSEM KOT VITAMINI Vitamin B2 je prehrambeni vitamin in pospešuje rast. Biološko je pomemben kot dejavnik izkoriščanja ogljikovih hidratov. V vodi je topen in obstojen na toploti. (1) Vitamin B2 (riboflavin (INN), laktoflavin). Riboflavin se nahaja skupaj z vitaminom B1 v prehrambenih in številnih drugih proizvodih. Pogosto ga ekstrahirajo iz fermentacijskih ostankov in iz govejih jeter. Pridobivajo ga tudi s sintezo. Pojavlja se v obliki oranžnorumenih kristalov, ki so na svetlobo precej občutljivi. (2) 5'-ortofosforni ester riboflavina ali riboflavin-5'- ortofosfat in njegova natrijeva ali dietanolaminska sol. Ti proizvodi so topni v riboflavinovi vodi. (3) Hidroksimetil riboflavin ali metilolriboflavin. (E) D- ALI DL- PANTOTENSKA KISLINA (ZNANA TUDI KOT VITAMIN B3 ALI VITAMIN B5) IN NJEGOVI DERIVATI, KI SE UPORABLJAJO PREDVSEM KOT VITAMINI Te spojine vplivajo na vzdrževanje lasnega pigmenta, na razvoj kože in na metabolizem maščob in ogljikovih hidratov. Je nujno potreben za delovanje žlez, jeter in želodčno-črevesnih ter dihalnih organov. V vodi je topen. (1) D- in DL-pantotenska kislina /N-(a, g dihidroksi- b,b- (dimetilbutiril)-b-alanin)/. Ta vitamin je znan tudi kot vitamin B3 ali B5 in se nahaja v vseh živih celicah in tkivih (npr. v jetrih, ledvicah sesalcev, v semenski ovojnici riža, v pivskem kvasu, mleku, v surovi melasi itd.). Ponavadi ga pridobivajo s sintezo. Je v oliki rumenega, viskoznega olja, ki se le počasi topi v vodi in v večini organskih topil. (2) Natrijev D- in DL-pantotenat. (3) Kalcijev D- in DL-pantotenat - v obliki belega prahu, ki je topen v vodi in je najpogostejša oblika vitamina B3. (4) Pantotenil-alkohol ali pantotenol (D- in DL-) (a, g- dihidroksi-N-3- hidroksi-propil-b, b-dimetil-butiramid) - viskozna tekočina, ki je topna v vodi. (5) D-pantotenoletil-eter (D-a, g-dihidroksi-N-3-etoksi- propil- b-dimetilbutiramid) - viskozna tekočina, ki se z vodo meša in se zlahka topi v organskih topilih. (F) VITAMIN B6 IN NJEGOVI DERIVATI, KI SE UPORABLJAJO PREDVSEM KOT VITAMINI Vitamin B6 je pomemben proti kožnim vnetjem (zaščita kože). Vpliva na živčni sistem, na hrano in metabolizem aminokislin, beljakovin in maščob. Uporablja se za lajšanje nosečniških bolečin ali bolečin po operaciji. V vodi je topen in precej občutljiv na svetlobo. (1) Piridoksin (INN) ali adermin (piridoksol) (3-hidroksi-4,5- bis(hidroksimetil)-2-metilpiridin). Piridoksal (4-formil-3-hidroksi-5hidroksimetil-3-metilpiridin). Piridoksamin (4-aminometil-3-hidroksi-5-hidroksimetil-2- metilpiridin) Te tri oblike vitamina B6 se nahajajo v pivskem kvasu, v sladkornem trsu, v zunanjem delu žitnih zrn, riževih otrobih, olju iz pšeničnih kalčkov, v lanenem olju in v jetrih, mesu in maščobah sesalcev in rib. (2) Piridoksin hidroklorid. Piridoksin ortofosfat. Piridoksin tripalmitat. Piridoksal hidroklorid. Piridoksamin dihidroklorid. Piridoksamin fosfat. To so normalne oblike vitamina B6 v obliki brezbarvnih kristalov ali luskin. (3) Piridoksin-ortofosforjev ester in njegova natrijeva sol. Piridoksal-ortofosforjev ester in njegova natrijeva sol. Piridoksamin-ortofosforjev ester in njegova natrijeva sol. (G) VITAMIN B9 IN NJEGOVI DERIVATI, KI SE UPORABLJAJO PREDVSEM KOT VITAMINI Vitamin B9 je nujno potreben za razvoj krvnih celic in je koristen za zdravljenje težkih oblik anemije. Nahaja se v špinači in v zelenih rastlinah, v pivskem kvasu in v živalskih jetrih, vendar ga ponavadi pridobivajo s sintezo. (1) Vitamin B9 (folna kislina (INN) ali pteroilglutaminska kislina) ter natrijeva in kalcijeva sol tega vitamina. (2) Folina kislina (INNM) (5-formil-5,6,7,8-tetra-hidro- pteroilglutaminska kislina. (H) VITAMIN B12 (CIANOKOBALAMIN (INN)) TER DRUGI KOBALAMINI (HIDROKSOKOBALAMIN (INN), METILKOBALAMIN, NITROKOBALAMIN, SULFITOKOBALAMIN ITD.) IN NJIHOVI DERIVATI Vitamin B12 je učinkovitejši od vitamina B9 pri zdravljenju težke anemije. Ima veliko molekularno maso in vsebuje kobalt. V raznih oblikah se nahaja v jetrih in v mesu sesalcev in rib, v jajcih in v mleku. Pridobivajo ga iz iztrošene antibiotske tekočine, iz melase iz sladkornega trsa, iz sirotke itd. Pojavlja se v obliki temnordečih kristalov, ki so topni v vodi. (I) VITAMIN C IN NJEGOVI DERIVATI, KI SE PREDVSEM UPORABLJAJO KOT VITAMINI Vitamin C je protiskorbutni vitamin in povečuje odpornost proti infekcijam. V vodi je topen. (1) Vitamin C (L- ali DL-askorbinska kislina (INN)). Askorbinsko kislino vsebujejo številni rastlinski prehrambeni proizvodi (sadje, zelenjava, krompir itd.), lahko pa je tudi živalskega porekla (v jetrih, slezeni, adrenalnih žlezah, kozgu, v mleku itd.). Lahko ga ekstrahirajo iz limoninega soka, iz zelenega ali črnega popra, iz zelenega janeževega listja in iz tekočinskih ostankov pri obdelavi agavinih vlaken (sisal). Dandanes ga pridobivajo skoraj izključno s sintezo. Pojavlja se v obliki belega prahu, ki je precej stabilen na suhem zraku in deluje kot močno oksidacijsko sredstvo. (2) Natrijev askorbat. (3) Kalcijev askorbat in magnezijev askorbat. (4) Stroncijev (L) askorbocinkoninat (stroncijev (L) askorbo-2- fenilkinolin- 4-karboksilat). (5) Sarkozin askorbat. (6) L-arginin askorbat. (7) Askorbil palmitat - je oblika vitamina C, ki je topna v maščobah in ki se uporablja tudi kot emulgator in antioksidant za maščobe in olja. (8) Kalcijev hipofosfitoaskorbat. (9) Natrijev askorboglutamat. (10) Kalcijev askorboglutamat. (J) VITAMINI D IN NJIHOVI DERIVATI, KI SE UPORABLJAJO PREDVSEM KOT VITAMINI Vitamini D delujejo antirahitično. Uravnavajo izkoriščanje fosforja in kalcija v organizmu in pomagajo pri razvoju zob in kosti. So topni v maščobah in se pridobivajo z aktiviranjem ali ožarčevanjem raznih provitaminov D, ki so steroli ali sterolni derivati, normalno proizvedeni in transformirani v organizmu. (1) Vitamin D2 in njegovi derivati s podobnim učinkom: (a) Vitamin D2 (ali aktivirani ali ožarčeni ergosterol (kalciferol) (ergokalciferol)). Pojavlja se v obliki belega, kristalnega prahu, ki na zraku, svetlobi ali na toploti porumeni. V vodi ni topen, pač pa v maščobah. Nahaja se v kakavovih zrnih in v ribjih jetrih. Ponavadi ga pridobivajo s pomočjo aktiviranja ali ožarčenja provitamina D2. (b) Acetatni in drugi estri maščobnih kislin vitamina D2. (2) Vitamin D3 in njegovi derivati s podobnim učinkom: (a) Vitamin D3 ali aktivirani ali ožarčeni 7-dehidrokloresterol (holekalciferol) se pojavlja v obliki belega, kristalnega prahu. V vodi ni topen, pač pa v maščobah. Lahko ga ekstrahirajo iz ribjega olja in iz olja iz ribjih jeter, vendar ga ponavadi pridobivajo z aktiviranjem ali ožarčenjem provitamina D3. Je učinkovitejši od vitamina D2. (b) Aktivirani ali ožarčeni 7-dehidroholesteril acetat in drugi estri maščobnih kislin vitamina D3 (c) Vitamin D3 - holesterolna molekularna spojina. (3) Vitamin D4 ali akivirani ali ožarčeni 22,23- dihidroergosterol - pojavlja se v obliki belih luskin in ima manjšo biološko aktivnost od vitamina D2. (4) Vitamini D5 ali aktivirani ali ožarčeni 7-dehidro-b- sitosterol. (K) VITAMIN E IN NJEGOVI DERIVATI, KI SE UPORABLJAJO PREDVSEM KOT VITAMINI Vitamin E se rabi zoper sterilnost in je zelo pomemben za živčni in mišični sistem. Je topen v maščobah. (1) Vitamin E ali (D in DL)a-tokoferol, b- in g-tokofeol. Tokoferol se nahaja v raznih rastlinskih in živalskih proizvodih (npr. v kakavovem in v bombažnem semenju, v rastlinskih oljih, v solatnih listih, v listju stročnic, v lucerni, mlečnih izdelkih itd.). Pretežno ga ekstrahirajo izolj pšeničnih kalčkov. Racemski izomeri se dobivajo s sintezo, je brezbarvno olje, ki v vodi ni topno, pač pa v alkoholu, benzenu in v maščobah. Pri segrevanju je obstojno, če ni pri tem v stiku z zrakom ali s svetlobo. Zaradi svojih antioksidacijskih lastnosti je uporaben kot sredstvo zoper kvarjenje maščob in prehrambenih proizvodov. (2) a tokoferilacetat in a tokoferilvodikov sukcinat; a- tokopolietilenglikolsukcinat. (3) Dinatrijev a-tokoferilfosfat. (4) Tokoferil diaminoacetat. (L) VITAMIN H IN NJEGOVI DERIVATI, KI SE UPORABLJAJO PREDVSEM KOT VITAMINI Vitamin H je nujno potreben za rast nekaterih mikroorganizmov. Zelo pomemben je za zdravje kože, mišic in živčnega sistema. V vodi je topen in obstojen na toploti. (1) Vitamin H ali biotin - nahaja se v rumenjaku, v ledvicah in jetrih, v pivskem kvasu, melasi itd. Pridobivajo ga s sintezo. (2) Biotin metil ester. (M) VITAMIN K IN NJEGOVI DERIVATI, KI SE UPORABLJAJO PREDVSEM KOT VITAMINI Vitamini K so dejavniki proti krvavenju. Pospešujejo koagulacijo krvi tako, da vzdržujejo vsebnost protrombina in da povečujejo kapilarno odpornost. (1) Vitamin K1 (a) Fitomenadion (INN), fitonadion (filokinon) ali 3- fitilmenadion (2-metil-3-fitil-1,4-naftokinon). Ekstrahirajo ga iz suhe detelje. Nahaja se tudi v listju lešnikov in kostanjev, v ovsu in njegovih poganjkih, v zelju, cvetači, špinači, paradižniku, v rastlinskih oljih itd. Pridobivajo ga s sintezo. Je olje svetlorumene barve, ki se topi v maščobah. na toploti je obstojno, vendar neobstojno na sončni svetlobi. (b) Vitamin K1 oksid (epoksid) (2-metil-3-fitil-1,4-naftokinon- 2,3-oksid ali 2-metil-3-fitil-2,3-epoksi-2,3-dihidro-1,4- naftokinon). (c) Dihidrofilokinon (3-dihidrofitil-2-metil-1,4-naftokinon). (2) Vitamin K2 ali farnokinon (3-difranezil-2-metil-1,4- naftokinon) - ekstrahirajo ga iz moke pokvarjenih sardin. Njegova aktivnost ni tako velika kot pri vitaminu K1. Pojavlja se v obliki rumenih kristalov, ki so na svetlobi zelo nestabilni. (N) VITAMIN PP IN NJEGOVI DERIVATI, KI SE UPORABLJAJO PREDVSEM KOT VITAMINI Vitamin PP deluje zoper pelagro. Je nepogrešljiv za rast, oksidacijo, respiracijo celic in za metabolizem beljakovin in ogljikovih hidratov. (1) Nikotinska kislina (INN) (piridinbkarbonska kislina, niacin) je živalskega porekla (npr. jetra, ledvice, sveže meso sesalcev in nekaterih vrst rib), lahko pa tudi rastlinskega (pivski kvas, žitni kalčki in semenske ovojnice itd.). Pridobivajo ga sintetično. Pojavlja se v obliki brezbarvnih kristalov, ki so topni v alkoholi in maščobah ter razmeroma obstojni na toploti in odporni proti oksidaciji. (2) Natrijev nikotinat. (3) Kalcijev nikotinat. (4) Nikotinamid (INN) (amid nikotinske kisline, niacinamid). Poreklo, lastnosti in uporabnost so isti kot pri nikotinski kislini. Pridobivajo ga sintetično. V vodi je topen in stabilen na toploti. (5) Nikotinamid hidroklorid. (6) Nikotinomorfolid. Izključitve Ta tar. številka izključuje: (1) Naslednje proizvode, ki (čeprav jih včasih imenujejo &quot;vitamini&quot;) nimajo vitaminskega delovanja, ali pa je njihovo delovanje sekundarnega pomena v razmerju do njihove uporabnosti za druge namene: (a) mezoinozitol, mioinozitol, izoinozitol in mezoinozit (tar. št. 29.06) - uporabljajo se pri želodčnih in črevesnih motnjah ter motnjah pri delovanju jeter (posebno kot kalcijevi ali magnezijevi heksafosfati). (b) vitamin H1: para aminobenzojeva kislina (tar. št. 29.22) - uporablja se za uničevanje bakteriostatičnih učinkov nekaterih sulfonamidov tako, da nevtralizira njihove učinke. (c) holin ali bilineurin (tar. št. 29.23), ki stabilizira metabolizem maščob. (d) vitamin B4: adenin ali 6-aminopurin (tar. št. 29.33), ki se uporablja v postmedicinski terapiji krvavitev in tumorjev. (e) vitamin C2 ali P: citrin, hesperidin, rutin, eskulin (tar. št. 29.38), ki se uporabljajo kot dejavniki proti rjavenju in za povečanje kapilarne odpornosti. (f) vitamin F: linoleinska ali linolna kislina (a- in b-), linoleinska kislina, arahidonska kislina (tar. št. 15.19) - uporabljajo jih za zdravljenje dermatitisa in motenj v delovanju jeter. (2) Sintetični nadomestki vitaminov: (a) vitamin K3: menadion, menafton, matilnafton ali 2-metil-1,4- naftokinon; natrijeva sol derivata 2-metil-1,4-naftokinon bisulfitta (tar. št. 29.14); menadiol ali 1,4-dihidroksi-2-metil- naftalen (tar. št. 29.07).. (b) vitamin K6: 1.4-diamino-2-metil-nafalin (tar. št. 29.21). (c) vitamin K5: 4-amino-2-metil-1-naftolhidroklorid (tar. št. 29.22). (d) cistein - nadomestek vitamina B (tar. št. 29.30). (e) ftiokol: 2-hidroksi-3-metil-1,4-naftakinon - nadomestek vitamina K (tar. št. 29.41). (3) Sterole, razen ergosterola: holesterol, sitosterol, stigmasterol in steroli, dobljeni v času priprave vitamina D2 (tahisterol, lumisterol, toksisterol, suprasterol) (tar. št. 29.06). (4) Zdravila, ki se uvrščajo v tar. št. 30.03 in 30.04. (5) Ksantofil - karotenoid naravnega porekla (tar. št. 32.03). (6) Provitamini A (a-, b- in g karoteni in kriptoksantin) - zaradi njihove uporabe kot barvila (tar. št. 32.03 ali 32.04). 29.37 HORMONI, NARAVNI ALI SINTETIČNI; NJIHOVI DERIVATI, KI SE UPORABLJAJO PREDVSEM KOT HORMONI; DRUGI STEROIDI, KI SE UPORABLJAJO PREDVSEM KOT HORMONI 2937.10 - Hormon hipofize (sprednjega režnja) in podobni hormoni ter njihovi derivati - Adrenokortikalni hormoni in njihovi derivati: 2973.21 - - kortizon, hodrokortizon, prednizon (dehidrokortizon) in prednizolon (dehidrohidrokortizon) 2973.22 - - halogenski derivati adrenokortikalnih hormonov 2937.29 - - drugo - Drugi hormoni in njihovi derivati; drugi steroidi, ki se uporabljajo predvsem kot hormoni: 2937.91 - - insulin in njegove soli 2937.92 - - estrogeni in progestogeni 2937.99 - - ostalo Naravni hormoni so aktivne substance, ki lahko v zelo majhnih količinah preprečijo ali vzpodbudijo delovanje posameznih organov. Z izločevanjem teh snovi (ponavadi jih izločajo endokrilne žleze), uporablja simpatični in parasimpatični živčni sistem. Hormoni se prenašajo po krvi, po limfnih in drugih tekočinah človeškega in živalskega telesa. Lahko nastanejo tudi v žlezah, ki so in endokrilne in eksokrilne, ali pa v raznih celičnih tkivih. Ta tar. številka vključuje tudi hormone, pridobljene s sintezo (vključno z biotehnološkimi postopki). Ta tar. številka vključuje tudi derivate naravnih ali sintetičnih hormonov (halogenski derivati, ciklični acetali, soli, estri ali soli estrov itd.) - vendar pod pogojem, da se uporabljajo predvsem kot hormoni. Če so ti derivati sterodi, mora biti osnovna gonanska struktura nemodificirana - to pomeni, da ne sme biti govora o zoženju obroča ali nadomeščanja ogljikovih atomom z drugimi atomi (s heteroatomi), čeprav ni nujno, da so obroči popolnoma nasičeni. Ta tar. številka vključuje tudi hormone, ki se uporabljajo predvsem kot hormoni in druge steroide z osnovno strukturo, kot je opisana v zgornjem odstavku. V to tar. številko se uvrščajo še naravne hormonske zmesi, zmesi njihovih derivatov ali steroidov, ki se uporabljajo predvsem kot hormoni (npr. naravna zmes andrenokortikalnih hormonov). Vendar pa so iz te tar. številke izključene posebej pripravjene vmesne mešanice ali pripravki. V nadaljevanju je podan seznam proizvodov iz te tar. številke, ki pa ni popolen. Seznam proizvodov, ki se uvrščajo (v smislu tar. št. 29.37) kot hormoni (1) ((1) Če se ime kemikalije uporablja v INN (International Nonproprietary Names) ali v INNM (International Nonproprietarity Names - Modified) za farmacevtske kemikalije, ki jih je objavila Svetovna zdravstvena organizacija (World Health Organization), se ime kemikalije navede kot prvo ime, na drugem mestu pa je oznaka INN oziroma INNM.) (I) FENOLNI DERIVATI (A) Tiroidni hormoni (hormoni žleze ščitnice). (1) Levotiroksin (INNM)) in DL-trioksin (2-amino-3-Š4-(4- hidroksi-3.5- dijodofenoksi)-3,5-dijodofenil]-propionska kislina ali 3,5,3',5'- tetrajodotironin). Tiroksin se ekstrahira iz tiroidne žleze ali pa se pridobiva s sintezo. Po sestavi je aromatska aminokislina. Pojavlja se v obliki belih ali rumenkastih kristalov, je netopen v vodi, pa tudi v nobenem drugem običajnem topilu ne. Pospešuje promet snovi v organizmu in povečuje izkoriščenost kisika, deluje na simpatični sistem, kontrolira delovanje beljakovin in maščob ter dopolnjuje vsakršen primanjkljaj joda v organizmu. Uporablja se za zdravljenje golšavosti in kretenizma. L-izomer je najaktivnejša oblika. Natrijeva sol je bel prah, ki se slabo topi v vodi in ima podoben učinek. (2) Liotironin (INN) in DL-3,5,3-trijodotironin (2-amino-3-Š4- (4-hidroksi-3-jodofenoksi)-3,5-dijodofenil]propionska kislina. Trijodotironin se ekstrahira iz tiroidne žleze, fiziološko pa je učinkovitejši od tiroksina. (B) Adrenalni (medula) hormoni. Ti hormoni se nahajajo v modularni coni adrenalne žleze. (1) Epinefrin (INN) in racepinefrin (INN) ((+)-adrenalin, 1- (3,4- dihidroksifenil)-2-metilaminoetanol). Adrenalin je svetlorjav ali skoraj bel kristalni prah, občutljiva na svetlobo. V vodi in v organskih topilih se slabo topi. Lahko ga izločijo iz adrenalnih žlez konja, vendar ga pridobivajo predvsem sintetično. Je hormon, ki povečuje krvni pritisk, stimulira simpatični živčni sistem, povečuje število krvnih teles in vsebnost sladkorja v krvi. Je tudi sredstvo za oženje krvnih žil. (2) Norepinefrin (INN) (levarterenol), (-)noradrenalin, (-)-2- amino-1-(3,4-dihidroksifenil)etanol). Je v obliki belih kristalov, ki se v vodi topijo. Njegov fiziološki učinek je med adrenalina in efedrina. (II) POLIPEPTIDI IN BELJAKOVINE (PROTEINI) (A) Hormoni hipofize (sprednjega režnja) in podobni hormoni. (1) Rastni hormon (GH, STH), somatropni hormon (somatropin), Je v vodi topna beljakovina, ki pospešuje rast tkiva in sodeluje pri uravnavanju različnih faz metabolizma beljakovin. (2) Kortikotropin (INN) (ACTH (adrenokortikotropni hormon), adrenokortikotropin). Je polipetid, topen v vodi. Pospešuje tvorbo adrenokortikalnih steroidov. (3) Laktogeni hormon (LTH, galaktin, galaktogeni hormon, luteotropin, mamotropin, prolaktin). Je polipeptid, ki lahko kristalizira. Aktivira izločanje mleka in vpliva na aktivnost rumenega telesa (corpus luteum). (4) Tirotropin (INN) (tirotropni hormon, TSH, (hormon za stimulacijo tiroidne žleze)). Je glikotropin, ki vpliva na delovanje tiroidne žleze, na krvni obtok in na odstranjevanje joda. (5) Hormon za krepitev delovanja folikul (FSH) - glikoprotein, topen v vodi, ki krepi delovanje spolnih žlez. (6) Hormon rumenega telesa (LH, ICSH) - hormon, ki krepi delovanje notranjih žlez (luteinostimulin). Je glikoprotein, topen v vodi. Pospešuje delovanje spolnih žlez. (7) Gonadotropin iz zarodkovega ovoja (INN) (HCG - gonadotropin iz ovoja človekovega zarodka). Oblikuje se v placenti in se ekstrahira iz urina porodnic. Nahaja se tudi v predhipofizi. Je v obliki belih kristalov, ki so v vodni raztopini razmeroma nestabilni. Pospešuje dozorevanje folikul. (8) Gonadotropinov serum (INN) (PMSG - gonodotropinov serum žrebnih kobil). je glikoprotein, ki pospešuje delovanje spolnih žlez, tvori pa se v placenti brejih kobil. (B) Hormoni hipofize (zadnjega režnja). (1) Oksitocin (INN) (a-hipofamin) - polipeptid, topen v vodi in deluje predvsem na maternico. (2) Vazopresin (INN) (b-hipofamin) - polipeptid, ki dviga krvni pritisk in omogoča podaljšano zadrževanje vode v ledvicah. (C) Hormoni triode. (1) Paratireoidni hormoni - polipeptidi, ki služijo kot uravnovalci kalcija v organizmu. (2) Kalcitonin (INN) (TCA) tirokalcitonin)) - polipeptid proti hipokalcimiji in hipofosfatemiji. (D) Hormoni pankreasa. (1) Insulin. Pridobiva se lahko z ekstrakcijo iz pankreasa ali s sintezo (vključno z biotehnološkimi postopki) (n.pr. s fermentacijo glukoznega sirupa ali sladkorja). Pojavlja se v obliki belega, nehigroskopičnega in amorfnega prahu, ali pa v obliki lesketajočih kristalov, ki so topni v vodi. Je hipoglikemski dejavnik pri zdravljenju diabetesa (sladkorne bolezni). (2) Glukagon (INN) (HGF) - hiperglikemski-glikogenolitski dejavnik). Je polipeptid, ki povečuje koncentriranje glukoze v krvi. (III) STEROIDI, KI SE UPORABLJAJO PREDVSEM ZARADI NJIHOVEGA HORMONSKEGA UČINKA. Ta skupina vključuje naslednje skupine naravnih hormonov: (A) Adrenokortikalni hormoni (kortikohormoni nadledvične žleze), ki se nahajajo v skorji nadledvičnih žlez. (B) Estrogeni - ženski spolni hormoni, katere proizvajajo jajčniki, testis, nadledvične žleze in druga tkiva, ki psoizvajajo stereoide. (C) Progesterona (INN), ki se nahaja v ženskem telesu (ženske spolne žleze) po izločenju jajčne celice, pa tudi v nadledvičnih žlezah, v placenti in v testisu. (D) Androgeni - moški spolni hormoni, ki se nahajajo v testisu, krvi in v urinu. Skoraj vsi adrenokortikosteroidi povzročajo zadrževanje natrija in vode in pospešujejo izločanje kalija. Zaradi teh učinkov se uporabljajo pri zdravljenju ledvičnih obolenj in Adisonove bolezni. Nekateri kortikosteroidi (npr. hidrokortizon) štejejo za glukokortikoide. Uporabljajo se za uravnavanje prometa beljakovin in ogljikovih hidratov v telesu. Njihov učinek je tudi lokalnega značaja, in sicer na zaustavljanje procesa vnetja mezenhima. Nekateri derivati so tako modificirani, da je kortikohormonalni učinek takorekoč minimiziran in zato se skoraj izključno uporabljajo proti vnetjem. Kljub temu se taki derivati uvrščajo v to tar. številko, saj je njihovo delovanje predvsem hormonsko. Drugi derivati, kot npr. dezoksikorton, pa se imenujejo mineralni kortikoidi zaradi tega, ker posebno močno delujejo na zadrževanje natrija in na izločanje kalija. Estrogeni vplivajo na razvoj ženskih spolnih lastnosti, vendar se uporabljajo največ za zdravljenje v času menopavze in za proizvodnjo kontracepcijskih sredstev. Progesteron je pomemben pri pripravi uterusa za nosečnost in za njeno vzdrževanje. Ker preprečujejo ovulacijo, se številni progesteronski agensi uporabljajokot komponente za kontracepcijska sedstva. Androgeni vplivajo na razvoj moških spolnih lastnosti. Nekateri androgeni vplivajo na metabolizem in so torej anaboliki. Vsi ti hormoni, ki jih je sicer moč pridobiti na naravne načine, se proizvajajo sintetično in številni novi steroidi, v naravi neznani, so bili sintetično sestavljeni za medicinske namene. Čeprav so si med seboj kemično zelo podobni, pa razmeroma majhne strukturne spremembe pomenijo povsem druge učinke na razne fiziološke sisteme. Sintetično pridobljeni agensi, kateri v telesu nimajo funkcionalno podobne substance (npr. oksimetolon), imajo zmanjšan androgen, vendar povečan anaboličen učinek in so zaradi tega znani kot anabolični agensi. Vsi steroidi z nemodificirano gonansko strukturo, ki se uporabljajo predvsem zaradi njihove hormonske vloge, se uvrščajo v to tar. številko. Najpomembnejši od omenjenih steroidov, ki se pojavljajo v mednarodni trgovini, so navedeni v nadaljevanju. Proizvodi so našteti po abecednem zaporedju, zraven njih je podan osnovni hormonski učinek. Če obstaja več poimenovanj, ki so v uporabi in katera je objavila Svetovna zdravstvena organizacija kot mednarodna nespecifična imena za farmacevtske pripravke (INN), veljajo tisti, ki jih izdaja Svetovna zdravstvena organizacija za farmacevtske pripravke. Kemična imena, ki so v nadaljevanju podana, so vsklajena z določili IUPAC 1957, ki se nanašajo na poimenovanje steroidov. Okrajšava INNM je uporabljena za soli in estre, kadar je moč osnovno ime oziroma naziv najti v seznamu INN Spisek steroidov, ki se uporabljajo predvsem zaradi njihovega hormonskega učinka Skrajšano ime Osnovni hormonski učinek Kemično ime ----------------------------------------------------------------- Adrenosterone androgeni Androst-4-ene-3,11,17-trione Aldosterone (INN)* kortokosteroidni 11b, 21-dihydroxy-3,20-dioxopregn -4-en-18-al Allystrenol progestogeni 17b-allyoestr-4-en-17 b-ol (Ni skrajšanega imena) androgeni 5a-androstane-3,17-dione Androstanolone (INN) androgeni 17b-hidroxy-5a-androstan-3-one Androstenediols anabolični androst-5-ene-3 b-diol androst-5-ene-3 b,17 a-diol (Ni skrajšanega imena) androgeni androst-4-ene-3,17-dione Androsterone androgeni 3a-hidroxy-5a-androstan-17-one Bmethasone (INN) kortikosteroidni 9a-fluoro-11b,17a,21-trihydroxy- 16b-methyl pregna-1,4-diene-3,20-dione Bolasterone (INN) anabolični 17b-hydroxy-7a,17a-dimethylandrost- 4-en-3-one Chlormadinone (INN) progestogeni 6-chloro-17a-hydroxypregna-4,6-diene- 3,20-dione Chloroprednisone (INN) kortikosteroidni 6a-chloro-17a,21-dihydroxypregna- 1,4-diene-3,11,20-trione Clocortolone (INN) kortikosteroidni 9a-chloro-6a-fluoro-11b,21- dihydroxy-16a- methylpregna-1,4-diene-3,20-dione Clostebol (INN) anabolični 4-chloro-17b-hydroxyandrost-4-en3-one Corticosterone kortokosteroidni 11b,21-dihydroxypregn-4-ene-3,20-dione Cortisol - glej Hydrocortisone Cortisone (INN) kortikosteroidni 17b-21-dihydroxypregn-4-ene-3,11,20- trione 11-Dehydrocorticosterone kortikosteroidni 21-hydroxypregn-4-ene-3,11,20.trione Deoxycorticosterone - glej Desoxycortone Desoxycortone (INN) kortikosteroidni 9-a-fluoro-11b,17a,21-trihydroxy- 16a-methylpregna-1,4-diene-3,20-dione Dihydroandrosternone androgeni 5a.androstane-3a,17b-diol Dihydrogesterone (INN) progestogeni 9b,10a-pregna-4,6-diene-3,20-dione Equilenin estrogeni 3-hydroxyoestra-1,3,5(10),6,8-pentaen- 17-one Eqilin estrogeni 3-hydroxyoestra-1,3,5(10),-tetraen- 17-one Estradiol (INN) estrogeni oestra-1,3,5(10)-triene- 3,17b-diol Estriol (INM) estrogeni oestra-1,3,5(10)-triene-3,16b,17b-triol Estrone (INNM) estrogeni 3-hydroxyoestra-1,3,5(10)-triene- 3,17b-one Ethinylestradiol (INN) estrogeni 17a-ethynyloestra-1,3,5(10)-triene- 3,17b-diol Ethisterone (INN) progestogeni 17a-ethynyl-17b-hydrokyandrost-4-en- 3-one Ethylestrenol (INN) anabolični 17a-ethyloestr-4-en-17b-ol Etyhodiol (INN) progestogeni 17a-ethynyloestr-4-ene-3b,17b.diol Fludrocortisone (INN) kortikosteroidni 9a-fluoro-11b,17a.21-trihydroxypregn- 4-ene-3,20-dione Flumetasone (INN) kortikosteroidni 6a,9a-difluoro-11b,17a,21-trihydroxy- 16a-methylpregna-1,4-diene-3,20-dione Fluocinolone (INNM) kortikosteroidni 6a,9a-difluoro-11b,16a,17a,21-tetra- hydroxypregna-1,4-diene-3,20-dione Fluorocortolone (INN) kortikosteroidni 6a-fluoro-11b,21-dihydroxy-16a- nethylpregna- 1,4-diene-3,20-dione Fluorometholone (INN) kortokosteroidni 9a-fluoro-11b,17a-dihydroxy-16a- methylpregna-1,4-diene-3,20-dione Fluoroprednisolone kortikosteroidni 9a-11b,17a,21-trihydroxypregna-1,4- diene-3,20-dione Fluoxymesterone (INN) androgeni 9a-fluoro-11b,17b-dihydroxy-17a- methylandrost-4-en-3-one Fluprednidene (INN) kortikosteroidni 9a-fluoro-11b,17a,21-trihydroxy-16- methylenpregna-1,4-diene-3,20-dione Fluprednisolone (INN) kortikosteroidni 6a-fluoro-11b,17a,21-trihydroxypregna- 1,4-diene-3,20-dione Flurandrenolone kortikosteroidni 6a-fluoro-11b,16a,17a,21- tetrahydroxypregn-4-ene-3,20-dione Formocortal (INN) kortikosteroidni 3-(2-chloroethoxy)-9a-fluoro-6-formyl- 11b,21-dihydroxy-16a,17a- isopropylidenedioxypregna-3,5-dien-20- one-21-acetate Gastonerone (INN) progestogeni 17b-ethyl-17a-hydroxyestr-4-ene-3,20- dione Hydrocortisone (INN) kortikosteroidni 11b,17a,21-trihydroxypregn-4-ene-3,20- dione Hydroxyprogesterone (INN) progestogeni 17a-hdroxypregn-4-ene-3,20-dione Lynestrenol (INN) progestogeni 17a-ethynyloestr-4-en-17b-ol Medroxyoprogesterone (INN) progestogeni 17a-hydroxy-6a-methylpregn-4-ene-3,20- dione Megestrol (INN) progestogeni 17a-hydroxy-6-methylpregna-4,6-diene- 3,20-dione Mestanolone (INN) anabolični 17b-hydroxy-17a-methyl-5a-androstan- 3-one Mesterolone (INN) androgeni 17b-hydroxy-1a-methyl-5a-androstan- 3-one Mestranol (INN) estrogeni 17a-ethyl-3-methoxyoestra-1,3,5(10)- trien-17-b-ol Metandienone (INN) anabolični 17b-hydroxy-17a-methylandrosta-1,4- dien-3-one Metenolone (INN) anabolični 17b-hydroxy-1-methyl-5a-androst-1-en- 3-one Methandriol (INN) anabolični 17a-methylandrost-5-ene-3b,17b-diol 2-Methylhydrocortisone kortikosteroidni 11b,17a,21-trihydroxy-6a-methylpregn- 4-ene-3,5-dien-20-one-21-acetate 6 a-Methylydrocortisone kortikosteroidni 11b,17a,21-trikydroxy-6a-methylpregn- 4-ene-3,20-dione Methylnortestosterone progestogeni 17b-hydroxy-17a-methyloestr-4-en-3-one 17 a-Methyloestradiol estrogeni 17a-methyloestra-1,3,5(10)-triene- 3,17b-diol Methylprednisolone (INN) kortikosteroidni 11b,17a,21-trihydroxy-6a-methylpregna- 1,4-diene-3,20-dione Methyltestosterone (INN) androgeni 17b-hydroxy-17a-methylandrost-4-en- 3-one Nandrolone (INN) anabolični 17b-hydroxyoestr-4-en-3-one Norethandrolone (INN) anabolični 17a-ethyl-17b-hydroxyestr-4-en-3-one Norethisterone (INN) progestogeni 17a-ethynyl-17b-hydroxyoestr-4-en-3-one Noretynodrel (INN) progestogeni 17a-ethynyl-17b-hydroxyoestr-4-en-3-one Norgestrel (INN) progestogeni 13b-ethyl-17a-ethynyl-17b-hydroxygon- 4-en-3-one Normethandrone - glej Methylnortestosterone Nortestosterone - glej Nandrolone Oxabolone (INN) anabolični 4,17b-dihydroxyoestr-4-en-3-one Oxymestrone (INN) anabolični 4,17b-dihydroxy-17a-methylandrost-4- en-3-one Oxymetholone (INN) anabolični 17b-hydroxy-2-hydroxymethylene-17a- methyl-5a-androstan-3-one Paramethasone (INN) kortikosteroidni 6a-fluoro-11b,17a,21-trihydroxy-16a- methyl-pregna-1,4-diene-3,20-dione Prasterone (INN) androgeni 3b-hydroxyandrost-5-en-17-one Prednisolone (INN) kortikosteroidni 17a,21-dihydroxypregna-1,4-diene- 3,20-dione Prednisone (INN) kortikosteroidni 17a,21-dihydroxypregna-1,4-diene- 3,11,20-trione Prednyldiene (INN) kortikosteroidni 11b,17a,21-trihydroxy-16- methylenepregna-1,4-diene-3,20-dione Pregnenolone (INN) kortikosteroidni 3b-hydroxypregn-5-en-20-one Progesterone (INN) progestogeni pregn-4-ene-3,20-dione Stanolone - glej Androstanolone Testosterone (INN) androgeni 17b-hydrokyandrost-4-en-3-one Tiomesterone (INN) anabolični 1a,7a-di-(acetylthio)-17b-hydroxy- methylandrost-4-3n-3-one Triamcinolone (INN) kortikosteroidni 9a-fluoro-11b,16a,17a,21- tetrahydroxypregna-1,4-diene-3,20-dione IZKLJUČITVE Ta tar. številka izključuje: (1) Intermediarne proizvode, na primer: (a) Androst-5-en-3a,17a-diol, androst-5-en-3a,17b- diol (tar. št. 29.06) in njihove diacetate (tar. št. 29.15), (b) Kortodokson (INN) (17a,21-dihidroksipregn-4-en-3,20-dion, Reichsteinova substanca S (Reichstein)) (tar. št. 29.14) in njegov acetat (tar. št. 29.15) in (c) Adrenalon (INN) (3ž,4'-dihidroksi-2-metilaminoacetofenon) (tar. št. 29.22). (2) Sintetične nesteroidne hormonske substance: (a) Dinesterol (INN) (3,4-bis(p-hidroksifenil)heksa-2.4-dien) (tar. št. 29.07), (b) heksestrol (INN) (3,4-bis(p-hidroksifenil)heksan) (tar. št. 29.07), (c) Dietilstilbestrol (INN) (trans-3,4-bis(p-hidroksifenil)- heks- 3-en) (tar. št. 29.07), njegov dimetileter (tar. št. 29.09), njegov dipropionat (tar. št. 29.15) in njegov furoat (tar. št. 29.32), (d) Naslednji proizvodi, ki se vsi uvrščajo v tar. št. 29.22: (i) 2-amino-1(3,4-dihidroksifenil)butan-1-ol, (ii) Korbadarin (INN) /2-amino-1-(3,4-dihidroksifenil)-propan-1- ol, 3,4-dihidroksinorfederin in homoarterenol/, (iii) deoksipinefrin /deoksiadrenalin,1-(3,4-duhidroksifenil)-2- me tilminoetan,epinin/, (iv) 3ž,4ž.dihidroksi-2-etilaminoacetofenon (4- etilaminoacetilkate hol), (v) 1-(3,4-dihidroksifenil)-2-metilaminopropan-1-ol(3,4- dihidroksi efedrin), (vi) (+-)-N-metilpinefrin /(+-)-1-(3,4-dihidroksifenil)-2- dimetila minometanol,metadren,(+-)-N-metiladrenalin/. (3) Naslednje proizvode, ki včasih štejejo za hormone, vendar nimajo prave hormonske aktivnosti: (a) Cistin, cistein in njuni hidrokloridi (tar. št. 29.30), (b) Metionin in njegove kalcijeve soli (tar. št. 29.30), (c) Serotonin (5-hidroksitriptamin) (tar. št. 29.33) in (d) Heparin (tar. št. 30.01). (4) Uravnovalce rasti rastlin (fitohormoni), naravne ali sintetične, ki se uvrščajo: (A) če so nezmešani in nepripravljeni za prodajo na drobno - po svoji kemični sestavi, na primer: (a) anaftilocetna kislina in njena natrijeva sol (tar. št. 29.16) (b) 2,4-diklorofenoksi ocetna kislina (2,4D), 2,4,5- triklorfenoksi ocetna kislina (2,4,5-T) in 4-kloro-2-metilfenoksi ocetna kislina (MCPA) (tar. št. 29.18) (c) Bindolilocetna kislina in njena natrijeva sol (tar. št. 29.33). (B) Če so v obliki pripravkov, ali pa pripravljeni za prodajo na drobno, se uvrščajo v tar. št. 38.08. (5) Zdravila, ki spadajo v tar. št. 30.03 ali 30.04, še posebno insulin upočasnjenega delovanja (retard-insulin) (cinkov insulin, protamin-cinkov insulin, globinski insulin, cink-globinski insulin, histonski insulin). KOMENTAR K TARIFNI PODŠTEVILKI Tar. podštevilka 2937.22 Med halogenske adrenokortikalne hormone spadajo derivati naravnih adrenokortikalnih hormonov in sintetičnih adrenokortikortalnih hormonov, ki so dobljeni ali samo s halogeniranjem, ali pa s kombinacijo halogeniranja z eno ali več drugih kemičnih modifikacij (npr. fluokinolonski acetonid). XII. PODODDELEK GLIKOZIDI IN RASTLINSKI ALKALOIDI, NARAVNI ALI SINTETIČNI, NJIHOVE SOLI, ETRI, ESTRI IN DRUGI DERIVATI SPLOŠNA DOLOČILA Izraz &quot;derivati&quot; v tem pododdelku označuje kemične spojine, ki bi lahko bile dobljene iz izhodiščne spojine iz zadevne tar. številke, in ki ohranjajo bistvene značilnosti prvotne spojine, vštevši njeno osnovno kemično zgradbo. 29.38 GLIKOZIDI, NARAVNI ALI SINTETIČNI IN NJIHOVE SOLI, ETRI, ESTRI IN DRUGI DERIVATI 2938.10 - Rutozid (rutin) in njegovi derivati 2938.90 - Drugo Glikozide je najti predvsem v rastlinskem svetu. Pod vplivom kislin, baz ali encimov, se glikozidi običajno cepijo na sladkorni del in na nesladkorni del (aglikon). Ta dva dela sta povezana preko anomeričnega ogljikovega atoma iz sladkorja. Vendar pakemikaliji, kot sta vakcinin in hamamelitanin iz tar. št. 29.40, ne veljajo za glikozide. Najpogostejši glikozidi, ki se pojavljajo v naravi, so O- glikozidi, v katerih sta sladkorni delež in aglikon običajno povezana preko acetalne funkcije. Vendar pa je v naravi najti tudi N-glikozide, S-glikozide in C-glikozide, v katerih je sladkorjev anomerični ogljik vezan na aglikon preko dušikovega-N, žveplovega-S oziroma ogljikovega-C atoma. (na primer: kazimiroedin - N-glikozid, sinigrin - S-glikozid in aloin - C- glikozid). Aglikon je včasih vezan na sladkor preko estrske skupine. Glikozidi so običajno trdne in brezbarvne snovi; v rastlinah so kot &quot;rezervne&quot; snovi ali delujejo kot &quot;stimulansi&quot;. Veliko se uporabljajo za terapevtske namene. (1) Rutozid (rutin) se nahaja v številnih rastlinah, posebno v ajdi (Fagopyrum esculentium Moench.; Polygonoceae), kjer vključuje približno 3% suhe snovi. (2) Glikozidi digitalisa se nahajajo v rastlini iz rodu digitalis (npr. D. lanata, D. purpsečnina). Nekateri med njimi so pomembni v medicini kot stimulansi. V tej skupini je digotoksin - bel, kristalni prah, ki je brez vonja in ki je toksičen. Ta skupina vključuje tudi digoksin in digitonin, ki se uporablja kot kemični reagens. (3) Glicirizini in glicirizati se nahajajo v koreninah sladkih dreves. Pojavljajo se v obliki brezbarvnih kristalov. Amonijev glicizirat je rdečkastorjava masa, ki se uporablja pri sestavi pijač. Glicirizati se uporabljajo tudi v medicini. (4) Strofantin je glikozid, katerega najdemo v številnih rastlinah iz rodu rastline strofanus. Je zelo učinkovit srčni stimulator. Znanih je nekaj vrst, vštevši uabain ali strofantin G, ki se pojavlja v obliki zelo toksičnih, brezbarvnih kristalov. (5) Saponini so amorfni glikozidi, katere lahko najdemo v velikih količinah v rastlinskem svetu. Saponini izzovejo kaljenje. Njihove raztopine se pri mešanju penijo. Uporabljajo se v medicini, pri proizvodnji detergentov inpen za gašenje požarov. (6) Aloin - obstaja v listih raznih vrst aloje. (7) Amigdalin - se nahaja v v grenkem mandlju in v koščicah raznega sadja. Uporablja se kot sredstvi za izkašljevanje. (8) Arbutin - nahaja se v listih planike in se uporablja kot sredstvo za izzvanje mokrenja (uriniranja). (9) Sinigrin - prisoten je v semenih črne gorčice in v renovih koreninah. Ta tar. številka vključuje tanatate in druge taninske derivate glikozidov. Ta tar. številka vključuje tudi naravne zmesi glikozidov in njihovih derivatov (npr. naravna mešanica digitalisovih glikozidov, ki vsebuje A- in B glikozide purpsečnina, digitoksin, gitoksin, gitaloksin itd.). Vendar pa ta tar. številka izključuje posebej pripravljene vmesne mešanice in pripravke. Iz te tarifne številke so izključeni še: (1) nukleozidi in nukleotidi (tar. št. 29.34), (2) alkaloidi (na primer: tomatin) (tar. št. 29.39), (3) nenaravni glikozidi (razen kemikalij iz tar. št. 29.37 ali iz tar. št. 29.39), v katerih je glikozidna povezava acetalna funkcija, oblikovana z eterefikacijo anomeričnega ogljika (a- metilglikozid, tribenozid (INN)) (tar. št. 29.40) in (4) antibiotiki (na primer: toiokamicin) (tar. št. 29.41). 29.39 RASTLINSKI ALKALOIDI, NARAVNI ALI SINTETIČNI, NJIHOVE SOLI, ETRI, ESTRI IN DRUGI DERIVATI 2939.10 - Alkaloidi opija in njihovi derivati; njihove soli - Alkaloidi kininovca in njihovi derivati; njihove soli: 2939.21 - - kinin in njegove soli 2939.29 - - drugo 2939.30 - Kofein in njegove soli - Efedrini in njihove soli 2939.41 - - efedrin in njegove soli 2939.41 - - pseudoefedrin (INN) in njegove soli 2939.49 - - drugo 2939.50 - Teofilin in aminofilin (teofilin-etilendiamin) in njuni derivati; njune soli - Alkaloidi rženih rožičkov in njihovi derivati; njihove soli 2939.61 - - ergometrin (INN) in njegove soli 2939.62 - - ergotamin (INN) in njegove soli 2939.63 - - lizergična kislina in njene soli 2939.69 - - drugo 2939.70 - Nikotin in njegove soli 2939.90 - Drugo Te spojine so sestavljene organske baze, katere proizvajajo rastline. Imajo močan fizioločki učinek. Nekateri se pridobivajo sintetično, vsi pa so bolj ali manj strupeni. Ta tar. številka vključuje nemešane alkaloide in naravne zmesi alkaloidov (npr. veratrin in vse opijeve alkaloide), vendar pa so posebej pripravljene vmesne mešanice ali pripravki iz te tar. številke izključeni. Ta tar. številka izključuje tudi rastlinske sokove in ekstrakte, kot so npr. opijevi sokovi (tar. št. 13.02). Ta tar. številka vključuje hidrogenirane, dehidrogenirane, oksigenirane in dezoksigenirane derivate alkaloidov in nasploh katerekoli derivate alkaloidov, ki so pretežno zadržali struktiro naravnih alkaloidov, iz katerih so bili pridobljeni. (A) OPIJEVI ALKALOIDI IN NJIHOVI DERIVATI, NJIHOVE SOLI (1) Morfin - nahaja se v opiju in se pojavlja v obliki brezbavnih kristalov. Je močan narkotik iz zelo strupen. (2) Dihidromorfin, dezomorfin (INN) (dihidrodeoksimorfin), hidromorfin (INN) (dihidromorfinon) in metopon (INN) (5- metildihidromorfinon). (3) Diacetomorfin (heroin) - bel, kristalni prah, ki se uporablja kot sedativ namesto kodeina in morfina. (4) Etilmorfin - bel, kristalni prah brez vonja. V interni uporabi služi kot uspavalo in kot sredstvo proti bolečinam, v zunanji uporabi pa kot lokalni anestetik. (5) Kodein (metilmorfin, morfinov monometileter). V opiju se nahaja skupaj z morfinom. Pojavlja se v obliki kristalov in se uporablja kot pomirjevalo namesto morfina. (6) Dihidrokodein (INN), hidrokodon (INN) (dihidrokodeinon), oksikodon (INN) (dihidrooksikodeinon). (7) Narcein - sekundarni opijev alkaloid, ki se pojavlja v obliki kristalov, uporablja pa se kot uspavalo in kot sredstvo proti bolečinam. (8) Noskapin (INN) (narkotin) - sekundarni opijev alkaloid v obliki kristalov. Ni tako močen kot morfin in je le šibko toksičen. (9) Kotarnin in hidrokotarnin - pridobivajo ju iz opija. (10) Papeverin - sekundarni opijev alkaloid v obliki kristalov. Je narkotik in pomirjevalo, vendar šibkejše od morfina. (11) Etaverin hidroklorid (INNM) (1-(,3,4-dietoksibenzil)-6.7- dietoksi-izokinolinov hidroklorid). (12) Tebain - opijev sekundarni alkaloid. Pojavlja se v obliki kristalov in je brez vonja, toksičen. Derivati alkaloidov opija se uvrščajo v to tarifno številko pod pogojem, da je ohranjena epoksi - mostovna morfinska struktura, ki je ali ni hidrogenirana. (B) KININOVI ALKALOIDI IN NJIHOVI DERIVATI; NJIHOVE SOLI (1) Kinin se nahaja v lubju raznih rastlin rodu Cinchona, še posebno v rastlini Cinchona officinalis, Cinchona calisaya in Cinchona succirubra. Pojavlja se v obliki belega, kristalnega prahu. Kinin in njegove soli delujejo paralizirujoče na protoplazmo protozojev v krvi in se zaradi tega uporabljajo pri zdravljenju mrzlice in kot sredstvo proti malariji. (2) Kinidin - vsebuje ga lubje rastlin rodu Cinchona. Je v obliki kristalov in ga pridobivajo z ekstrakcijo matičnega luga kininovega sulfata. (3) Kinonin je drugi najpomembnejši med alkaloidi, takoj za kininom. Nahaja se v lubju rastlin Cinchona. Pojavlja se v obliki kristalov. (4) Kinonidin, ki se nahaja v skorji Cinchona. (5) Kininov tanat. (C) KOFEIN IN NJEGOVE SOLI Kofein ekstrahirajo iz kavnih zrn, iz orehov kola, ali pa ga pridobivajo sintetično. Uporablja se v medicini. (D) EFEDRINI IN NJIHOVE SOLI (1) Efedrin - nahaja se v rastlini Ephedra vulgaris, pridobivajo ga pa tudi sintetično. Je v obliki brezbarvnih kristalov in se uporablja v medicini. (2) Metilefedrin. (3) Norefedrin. (4) Pseudofedrin (INN). (5) Metamfetamin (INN) (N-metilamfetamin, deoksifedrin, 2- metilamino-1-fenilpropan). (E) TEOFILIN IN AMINOFILIN (TEOFILINOV ETILENDIAMIN) IN NJIHOVI DERIVATI, NJIHOVE SOLI Teofilin, ki se nahaja v čaju, se lahko pridobiva tudi sintetično. Je v obliki kristalov, ki se uporabljajo kot diuretik. Enako velja tudi za aminofilin (teofilinov etilendiamin). (F) ALKALOIDI RŽENIH ROŽIČKOV IN NJIHOVI DERIVATI, NJIHOVE SOLI (1) Ergometrin (INN) (9,10-didehidro-N-Š(S)-2-hidroksi-1- metiletil]-6-metilergolin-8b-karboksiamid)(ergonovin). Je v obliki tetraedrskih ali drobno igličastih kristalov. Uporablja se kot oksitok in kot prekurzor v proizvodnji lisergida (INN) (glej seznam prekurzorjev na koncu 29. poglavja). Pomemben njegov derivat je ergometrinov maleat, znan tudi kot ergonovinov maleat. (2) Ergotamin (INN) (12-hidroksi-2-metil-5a- (fenilmetil)ergotaman-3,6,18-tion). Uporablja se kot vasokonstriktor in kot prekurzor v proizvodnji lisergida (INN) (glej seznam prekurzorjev na koncu 29. poglavja). Med pomembnimi njegovimi derivati je ergotaminov sukinat in ergotaminov tartarat. (3) Lisergična kislina (9.10-didehidro-6-metilergolin-8- karboksilna kislina). Pridobiva se z alkalno hidrolizo rženih alkaloidov. Proizvaja se tudi iz rastline Claviceps Paspali. Kristali so v obliki šestkotnih ploščic ali luskic. Uporablja se kot psihomimetik in prekurzor v proizvodnji lisergida (INN) (glej seznam prekurzorjev na koncu 29. poglavja). (4) Drugi alkaloidi rženih rožičkov, npr. ergozin, ergokristin, ergociptin ergokornin in metilergometrin. (G) NIKOTIN IN NJEGOVE SOLI Nikotin je alkaloid, ki se nahaja v tobakovih listih, moč ga pa je pridobiti tudi sintetično. Je brezbarvna tekočina, ki na zraku porjavi. Ima značilen, prodoren vonj in je močna, toksična baza, ki tvori kristalne soli. Uporablja se kot fungicid in insekticid za rastlinske insekte. (H) DRUGI RASTLINSKI ALKALOIDI, NJIHOVI DERIVATI IN NJIHOVE SOLI (1) Arekolin - alkaloid, ki se nahaja v orehu betel (oreh palme areka). (2) Akontin - eden najmočnejših znanih strupov. Ekstrajirajo ga iz posušenih korenin Aconitus napellus. Uporablja se v medicini kot močno pomirjevalo. (3) Fizostigmin (eserin) - nahaja se v stroku kalabarja. Pojavlja se v obliki belih kristalov, ki na zraku postanejo rdečkastorumeni. Uporablja se v medicini. (4) Pilokarpin - glavni alkaloid v Pilacarpus jaborandi. Je brezbarvna masa, ki na zraku porjavi. Pilokarpin in njegove soli se uporabljajo v medicini (za povzročanje znojenja) in v okulistiki, Uporabljajo jih tudi v lotionih za rast las. (5) Spartein - nahaja se v barvilni košeničici. Je brezbarvna tekočina. Sparteinov sulfat se uporablja kot stimulator za srce. (6) Atropin - pridobivajo ga predvsem iz Datura stramonijuma, pa tudi sintetično. Je v obliki kristalov in je zelo strupen ter širi očesne zenice. (7) Homatropin - brezbarvni kristali, kemični in fiziološki učinki so enaki kot pri atropinu. (8) Hiosciamin je prevladujoč alkaloid v Atropa belladonni in v številnih rastlinah rodu Hyoscyamus. Je v obliki brezbarvnih kristalov in je zelo toksičen. Njegove soli (npr. sulfat in hidrobromid) se uporabljajo v medicini. (9) Skopolamin, hioscin - nahaja se v številnih rastlinah rodu Datura. Je brezbarvna, sirupasta tekočina ali kristali. Njegove soli (npr. hidrobromid in sulfat) so kristalne in se uporabljajo v medicini. (10) Kolhicin - nahaja se v rastlini Colchinum autumnale. Je gumijasta masa, lahko tudi rumen prah, kristali ali kosmi. Uporablja se v medicini in je zelo toksičen. (11) Vertarin - naravna zmes alkaloidov, ekstrahiranih iz semen &quot;sabadilla&quot;. Je amorfen, bel prah, ki je higroskopičen, nadražujoč in povzroča močno kihanje. Je toksičen, uporablja pa se v medicini. (12) Cevadin - ustreza kristaliziranemu vertarinu. (13) Kokain se pojavlja v obliki kristalov in ga pridobivajo iz listov več vrst koke, posebno iz vrste Erythroxylum coca, pa tudi sintetično. Surovi kokain se na tržišču nikoli ne pojavlja v čistem stanju, vendar kljub temu vsebuje med 80% in 94% kokaina. V taki obliki ostane uvrščen v tej tar. številki. V vodni raztopini reagira alkalno. Daje številne soli in je močan anestetik. (14) Emetin - nahaja se v korenini Uragoge ipecacuanha. Je amorfen, bel prah, ki na svetlobi porumeni. Uporabljajo ga kot sredstvo za lažje izkašljevanje in kot sredstvo za povzročanje bljuvanja. Njegove soli uporabljajo zoper amebno dizinterijo. (15) Strihnin se ekstrahira iz raznih rastlin rodu Strychnos (Nux vomica, fižol Sv. Ignacija). Je v obliki svilnatih kristalov in je močan strup. Uporablja se v medicini. (16 Teobromin - ekstrahirajo ga iz kakava, pridobivajo pa ga tudi sintetično. Je bel, kristalni prah, ki) se uporablja v medicini kot diuretik in stimulator srca. (17) Piperin - ekstrahirajo ga iz Piper nigruma (črnega popra). Pojavlja se v obliki kristalov. (18) Konin - nahaja se v rastlini kakuta, pridobivajo ga tudi sintetično. Je brezbarvna, oljnata tekočina prodornega vonja. Je močan strup in se uporablja v medicini. (19) Kurarin - ekstrahirajo ga iz rastline kurare, uporabljajo pa v medicini. (20) Porfirin - alkaloid. (21) Tomatin. (22) Alkaloidni tanati (kininov tanat, helidonin tanat, kolhicinov tanat, peletiezinov tanat itd.). (23) Hidrastin. (24) Hidrastinin. (25) Hidrohidrastinin. (26) Oksihidrastinin. (27) Tropin (tropan-3-ol). (28) Tropinon. (29) Kefelin. (30) Metamfetamin (INN) (N-metilamfetamin, deoksiefedrin, z- methilamino-1-fenil-propan). Nekatere substance iz te tar. številke, ki štejejo po mednarodnih instrumentih za narkotična mamila ali za psihotropne, so naštete v seznamu na koncu 29. poglavja. XIII. PODODDELEK DRUGE ORGANSKE SPOJINE 29.40 SLADKORJI, KEMIČNO ČISTI (RAZEN SAHAROZE, LAKTOZE, MALTOZE, GLUKOZE-GLIKOZE IN FRUKTOZE); SLADKORNI ETRI IN SLADKORNI ESTRI IN NJIHOVE SOLI, RAZEN PROIZVODOV IZ TAR. ŠTEVILK 29.37, 29.38 ALI 29.39. (A) SLADKORJI, KEMIČNO ČISTI Ta tar. številka zajema samo kemično čiste sladkorje. Izraz &quot;sladkor&quot; zajema monosaharide, disaharide in oligosaharide. Vsaka saharidna enota mora biti sestavljena iz vsaj štirih, vendar ne iz več kot osmih ogljikovih atomov, poleg tega pa mora vsebovati najmanj eno potencialno redukcijsko karbonilno enoto (aldehidno ali ketonsko) in najmanj en asimetrični ogljikov atom, ki nosi hidroksilno skupino in vodikov atom. Iz te tar. številke so izključeni: (a) saharozo - tudi, če je kemično čista. Uvršča se v tar. št. 17.01. (b) laktozo in glukozo - tudi, če sta kemično čisti. Uvrščata se v tar. št. 17.02. (c) maltozo, ki se tudi v kemično čistem stanju uvršča v tar. št. 17.02. Je i zomerna s saharozo. Je v obliki kristalne mase in se uporablja v medicini. (d) fruktozo (levulozo), ki se tudi v kemično čistem stanju uvršča v tar. št. 17.02. Je izomerna z glukozo in v obliki rumenkastih kristalov, kadar je v čistem stanju. Uporablja se v medicini (za diabetične diete). (e) aldol (tar. št. 29.12) in acetoin (3-hidroksi-2-butanon) (tar. št. 29.14), ki nista sladkorja, čeprav ustrezata kriterijem saharidni enot. V to tar. številko se uvrščajo naslednji sladkorji, ki štejejo za kemično čiste sladkorje: (1) Galaktoza - je izomer z glukozo in jo pridobivajo s hidrolizo laktoze. Nahaja se v pektinskih snoveh in sluzeh. V čistem stanju je kristalna. (2) Sorboza (sorbenoza) - je izomer z glukozo. Pojavlja se v obliki belega, kristalnega prahu, ki je dobro topen v vodi. Uporablja se v sintezah askorbinske kisline (vitamin C) in v pripravi hranilnih podlag za gojenje kultur. (3) Ksiloza (lesni sladkor) (C5H10O5). Pojavlja se v obliki belih kristalov in se uporablja v farmaciji. (4) Trehaloza - izomer s saharozo. Riboza in arabinoza - izomera s ksilozo. Rafinoza (C18H32O16). Fukoza, ramnoza (C6H12O5), digitoksoza (C6H12O4) in drugi deoksi sladkorji. Ti sladkorji so izključno laboratorijski proizvodi. Sladkorji iz te tar. številke so lahko v obliki vodnih raztopin. (B) SLADKORNI ETRI IN SLADKORNI ESTRI IN NJIHOVE SOLI V smislu tarifne številke 29.40 veljajo za sladkorne etre tisti z acetalno funkcijo. Ta funkcija je lahko oblikovana med katerimakoli dvema hidroksi skupinama sladkorja, ali pa med anomeričnim ogljikom iz glikozida. Vendar pa so izključeni naravni glikozidi (tar. št. 29.38). Sladkorni estri in etri, ki so sestavine kemikalij iz tarifnih številk 29.37, 29.38, 29.39 ali iz katerekoli številke po 29.40, so prav tako izključeni (glej splošna določila k temu poglavju, del (E)). Med proizvode, kemično določene ali kemično nedoločene, ki jih vključuje ta tar. številka, spadajo: (1) Hidroksi propilsaharoza - sladkorni eter. (2) Fosforjevi sladkorni estri (npr. fosfati, glukoze in fruktoze) in njihove soli (npr. njihove barijeve, kalijeve in druge soli). So v obliki kristalnega ali amorfnega prahu in se uporabljajo v organskih sintezah. (3) Saharozin okta acetat se pojavlja v obliki belega, higroskopičnega prahu. Uporabljajo ga kot denaturant za alkohol, v pripravi lepil, mehčal in insekticidov, v papirniški industriji in kot trdilo za tekstil. (4) Saharozin mono acetat - površinsko aktivna snov. (5) Saharozin aceto izobutirat - uporabljajo ga kot modifikator v lakih. (6) Laktilol (INN) (4-O-b-D-galaktopiranosil-D-glukitol). Uporablja se kot sladilo. (7) Nenaravni glikozidi (razen proizvodov iz tar. številk 29.37, 29.38 in 29.39), v katerih je glikozidna vez acetalna funkcija, oblikovana z etrificiranjem anomeričnega ogljikovega atoma oz. atomov (npr a-metil-glukozid, tribenzoid (INN)). Ta tar. številka pa ne vključuje posebno pripravljenih vmesnih mešanic sladkornih etrov, sladkornih estrov ali njihovih soli, niti proizvodov, ki so posebej pripravljeni ali predelani iz izhodiščnih materialov, ki vsebujejo nesladkorne komponente (npr. sladkorni estri, dobljeni iz maščobnih kislin iz tar. št. 38.23. Nadalje so izključeni iz te tarifne številke še: anhidridi sladkorjev, tio-sladkorji, amino-sladkorji, uronske kisline in drugi derivati sladkorjev, ki se v glavnem uvrščajo v druge tarifne številke 29. poglavja, odvisno od njihove kemične strukture. 29.41 ANTIBIOTIKI 2941.10 - Penicilini in njihovi derivati s strukturo penicilanske kisline, njihove soli 2941.20 - Streptomicini in njihovi derivati; njihove soli 2941.30 - Tetraciklini in njihovi derivati; njihove soli 2941.40 - Kloramfenikol in njegovi derivati; njegove soli 2941.50 - Eritromicin in njegovi derivati; njegove soli 2941.90 - Drugo Antibiotiki so substance, katere izločajo živi organizmi in ki ubijajo druge mikroorganizme ali pa preprečujejo njihovo rast. Uporabljajo se predvsem zaradi njihovega močnega preprečujočega učinka na patogene mikroorganizme, še posebno na bakterije ali gljivice, v nekaterih primerih pa tudi na neoplazme. Učinkujejo lahko pri koncentraciji nekaj mikrogramov na mililiter krvi. Antibiotiki lahko sestoje le iz ene substance, ali pa iz skupine sorodnih substanc, pri čemer je njihova struktura lahko, ne pa nujno, znana ali kemično določena. Kemično so zelo raznovrstni in vključujejo naslednje skupine: (1) Heterocikle, npr. novobiocin, cefalotrosi, streptotricin. Med njimi so najpomembnejši penicilini, katere izloča kar nekaj vrst gljivic vrste Penicilium. V to vrsto spada tudi prokain penicilin. (2) Antibiotike, ki se pojavljajo v sladkorjih. (3) Tetracikline in njihve derivate, na primer klorotetraciklin (INN), oksitetraciklin (INN). (4) Kloramfenikol (5) Makrolide, na primer eritromicin, amfotericin B, tilozin. (6) Polipeptide, na primer aktinomicide, bacitracine, gramicide, tirocidin. (7) Druge antibiotike, na primer sarkomicin, vankomicin. Ta tar. številka vključuje tudi kemično modificirane antibiotike, ki se uporabljajo kot taki. Lahko jih pripravijo z izolacijo sestavin, proizvedenih v naravni rasti mikroorganizmov in nato z modificiranjem strukture s kemično reakcijo ali pa z dodajanjem predhodnikov iz bočne verige v podlagi kulture tako, da se željene skupine vgrajujejo v molekulo potom celičnih procesov (polsintetični penicilini). Lahko pa jih proizvedejo tudi z biosintezo (npr. penicilini, ki izhajajo iz selekcioniranih aminokislin). Naravni antibiotiki, reproducirani z biosintezo (npr. kloramfenikol), se v to tar. številko uvrščajo, kot tudi nekateri sintetični proizvodi, ki so naravnim antibiotikom sorodni, vendar se uporabljajo kot taki (npr. tiamfenikol). Ta tar. številka ne vključuje: (a) Antibiotskih pripravkov, ki se uporabljajo v prehrani živali (npr. kompletni micelij, posušen in standariziran) (tar. št. 23.09), (b) Kemično določenih organskih spojin z zelo majhno antibiotsko aktivnostjo, ki se uporabljajo kot vmesni proizvodi v proizvodnji antibiotikov (predhodne tar. številke tega poglavja, pač glede na strukturo spojin), (c) Spojin kinolinkarboksilne kisline, nitrofuranov, sulfonamidov in drugih kemično določenih spojin iz predhodnih tar. številk tega poglavja in ki imajo antibakterialni učinek, (d) Recepturnih zmesi antibiotikov (npr. zmesi penicilina in streptomicina) za terapevtske in profilaktične namene (tar. št. 30.03 ali 30.04) in (e) Vmesnih proizvodov iz procesa pridobivanja antibiotikov, dobljenih s filtriranjem in prvostopenjsko ekstrakcijo in ki vsebujejo ponavadi manj kot 70% antibiotikov (tar. št. 38.24). KOMENTAR K TARIFNI PODŠTEVILKI Tar. podštevilka 2941.10 Ta tar. podštevilka zajema vse peniciline, to je vse aktivne antibiotične spojine, katerih molekule vsebujejo ogrodje peninske ali 6-aminopenicilinske kisline b-laktamov amino-(4-karboksi-5,5- dimetiltiazolidin-2-il)ocetne kisline, v katerih je aminska skupina laktamskega obroča pripojena na organsko kislino z aminsko vezjo. Na uvrščanje v to tar. podštevilko ne vpliva niti zgradba teh organskih kislin, niti oblika soli ali drugih substituentov na karboksilni skupini tiazolidinskem obroču. Vendar pa mora ostati osnovna zgradba (ogrodje) penina nespremenjena. 29.42 DRUGE ORGANSKE SPOJINE Ta tar. številka vključuje kemično določene organske spojine, ki niso uvrščene na drugem mestu. (1) Keteni. Kot ketone, tudi ketene karakterizira karbonilna skupina ( < C=O), vendar je v ketenih vezana na sosednji ogljikov atom z dvojno vezjo (npr. keten, difenil-keten). Vendar pa ta tar. številka izključuje diketen, ki je lakton iz tar. št. 29.32. (2) Acetoarzenit-baker (Schweinfurtsko zeleno). (3) Kompleksi borovega trifluorida z ocetno kislino, dietiletrom ali fenolom. (4) Ditimol dijodid. (5) Natrij-antimonil glukonat in natrijev stiboglukonat (tri- ali petvalenten antimon). (6) Metakrilat kromovega klorida. SEZNAM MAMIL IN PSIHOTROPNIH SUBSTANC, UREJEN PO ABECEDNEM VRSTNEM REDU I. Mamila, ki so predmet mednarodne kontrole po Konvenciji o mamilih iz leta 1961 z dopolnili iz Protokola 1972 ------------------------------------------------------------------------------- Kemično ime HS tar. podšt. CAS št. Konvencijska štev. ------------------------------------------------------------------------------- Acetorphine (INN) 2939.10 25333-77-1 4 Acetorphine hydrochloride 2939.10 25333-78-2 4 Acetyldihydrocodeine 2939.10 3861-72-1 2 Acetyldihydrocodeine hydrochloride 2939.10 2 Acetylmethadol (INN) 2922.19 509-74-0 1 Acetyl-a-methylfentanyl 2933.39 4 Acetylmorphine 2939.10 1 3-Acetylmorphine 2939.10 1 6-Acetylmorphine 2939.10 2784-73-8 1 Alfentanil (INN) 2933.39 71195-58-9 1 Alfentanil hydroehloride 2933.39 69049-06-5 1 Allylprodine (INN) 2933.39 25384-17-2 1 Allylprodine hydrochloride 2933.39 1 Alphacetylmethadol (INN) 2922.19 17199-58-5 1 L-Alphacetylmethadol 2922.19 Alphacetylmethadol hydrochloride 2922.19 1 Alphameprodine (INN) 2933.19 468-51-9 1 Alphamethadol (INN) 2922.19 17199-54-1 1 Alphaprodine (INN) 2933.39 77-20-3 1 Alphaprodine hydrochloride 2933.39 561-78-4 1 Anileridine (INN) 2933.39 144-14-9 1 Anileridine dihydrochloride 2933.39 126-12-5 1 Anileridine phosphate 2933.39 4268-37-5 1 Benzethidine (INN) 2933.39 3691-78-9 1 Benzethidine hydrobromide 2933.39 1 Benzethidine hydrochloride 2933.39 1 Benzoylmorphine 2939.10 1 Benzylmorphine 2939.10 14297-87-1 1 Benzylmorphine hydrochloride 2939.10 630-86-4 1 Benzylmorphine mesilate 2939.10 1 Bcetylmethadol (INN) 2922.19 17199-59-6 1 Bmeprodine (INN) 2933.39 468-50-8 1 Bmethadol (INN) 2922.19 17199-55-2 1 Bprodine (INN) 2933.39 468-59-7 1 Bprodine hydrochloride 2933.39 1 Bezitramide (INN) 2933.39 15301-48-1 1 Bezitramide hydrochloride 2933.39 1 Benzoylmorphine 2939.10 1 Cannabis 1211.90 4 Cannabis ekstrakti in tinkture 1302.19 Cannabis olje 1302.19 Cannabis smola 1301.90 Clonitazene (INN) 2933.90 3861-76-5 1 Clonitazene hydrochloride 2933.90 1 Clonitazene mesilate 2933.90 1 Coca listi 1211.90 Coca paste 1302.19 Cocaine 2939.90 50-36-2 1 d-Cocaine 2939.90 478-73-9 Cocaine benzoate 2939.90 1 Cocaine borate 2939.90 1 Cocaine citrate 2939.90 1 Cocaine formate 2939.90 1 Cocaine hydriodide 2939.90 1 Cocaine hydrobromide 2939.90 1 Cocaine hydrochloride 2939.90 53-21-4 1 Cocaine lactate 2939.90 1 Cocaine nitrate 2939.90 5913-62-2 1 Cocaine salicylate 2939.90 5913-64-4 1 Cocaine sulfate 2939.90 I Cocaine tartrate 2939.90 1 Codeine 2939.10 76-57-3 2 Codeine acetate 2939.10 2 Codeine allobarbiturate 2939.10 2 Codeine barbiturate 2939.10 2 Codeine camphosulfonate 2939.10 2 Codeine citrate 2939.10 5913-73-5 2 Codeine cyclobarbiturate 2939.10 2 Codeine cyclopento-barbiturate 2939.10 2 Codeine 6-glucuronide 2939.10 2 Codeine hydrobromide 2939.10 125-25-7 2 Codeine hydrochloride 2939.10 1422-07-7 2 Codeine hydroiodide 2939.10 125-26-8 2 Codeine methylbromide 2939.10 125-27-9 2 Codeine phenobarbiturate 2939.10 2 Codeine phosphate 2939.10 52-28-8 2 Codeine resinate 3003.40 2 Codeine salicylate 2939.10 2 Codeine sulfate 2939.10 1420-53-7 2 Codeine-N-oxide 2939.10 3688-65-1 Codeine-N-oxide hydrochloride 2939.10 Codoxime (INN) 2939.10 7125-76-0 1 Concentrate of poppy straw 1302.11 2939.10 Desomorphine (INN) 2939.10 427-00-9 4 Desomorphine hydrobromide 2939.10 4 Desomorphine hydrochloride 2939.10 4 Desomorphine sulfate 2939.10 4 Dextromoramide (INN) 2934.90 357-56-2 1 Dextromoramide dihydro-chloride 2934.90 1 Dextromoramide hydro-chloride 2934.90 1 Dextromoramide hydrogen tartrate 2934.902 922-44-3 1 (bitartrate) Dextropropoxyphene (INN) 2922.19 469-62-5 2 Dextropropoxyphene hydrochloride 2922.19 1639-60-7 2 Napsilate 2922.19 17140-78-2 2 Dextropropoxyphene resinate 3003.90 2 Diampromide (INN) 2924.29 552-25-0 1 Diampromide sulfate 2924.29 1 Diethylthiambutene (INN) 2934.90 86-14-6 1 Diethylthiambutene hydrochloride 2934.90 132-19-4 1 Difenoxin (INN) 2933.39 28782-42-5 1 Difenoxin hydrochloride 2933.39 35607-36-4 1 Dihydrocodeine (INN) 2939.10 125-28-0 2 Dihydrocodeine hydrochloride 2939.10 2 Dihydrocodeine hydrogen tartrate 2939.10 5965-13-9 2 (bitartrate) Dihydrocodeine phosphate 2939.10 24204-13-5 2 Dihydrocodeine resinate 3003.40 2 Dihydrocodeine thiocyanate 2939.10 2 Dihydroisomorphin 2939.10 Dihydroisomorphin 6-glucuronide 2939.10 Dihydromorphine 2939.10 509-60-4 2 Dihydromorphine hydriodide 2939.10 2 Dihydromorphine hydrochloride 2939.10 1421-28-9 2 Dihydromorphine picrate 2939.10 2 Dimenoxadol (INN) 2922.19 509-78-4 1 Dimenoxadol hydrochloride 2922.19 242-75-1 I Dimepheptanol (INN) 2922.19 545-90-4 1 Dimepheptanol hydrochloride 2922.19 1 Dimethylthiambutene (INN) 2934.90 524-84-5 1 Dimethylthiambutene hydrochloride 2934.90 1 Dioxaphetyl butyrate (INN) 2934.90 467-86-7 I Dioxaphetyl butyrate hydrochloride 2934.90 1 Diphenoxylate (INN) 2933.39 915-30-0 1 Diphenoxylate hydrochloride 2933.39 381O-8O-8 1 Dipipanone (INN) 2933.39 467-83-4 1 Dipipanone hydrobromide 2933.39 I Dipipanone hydrochloride 2933.39 75783-06-1 1 Drotebanol (INN) 2933.40 3176-03-2 1 Ecgonin, njegovi estri in derivati, 2939.90 481-37-8 I iz katerih je možno pridobiti ecgonin in cocain Ecgonine benzoylethyl ester 2939.90 1 Ecgonine benzoylpropyl ester 2939.90 1 Ecgonine cinnamoylmethyl ester 2939.90 1 Ecgonine 2,6-dimethyl-benzoylmethyl 2939.90 1 ester Ecgonine hydrochloride 2939.90 1 Ecgonine methyl ester 2939.90 1 Ecgonine methyl ester hydrochloride 2939.90 1 Ecgonine phenylacetyl-methyl ester 2939.90 1 Ethylmethylthiambutene (INN) 2934.90 441-61-2 1 Ethylmethylthiambutene hydrochloride 2934.90 1 Ethylmnorphine 2939.10 76-58-4 2 Ethylmorphine camphosulfonate 2939.10 2 Ethylmorphine hydrobromide 2939.10 2 Ethylmorphine hydrochloride 2939.10 125-30-4 2 Ethylmorphine methyliodide 2939.10 2 Ethylmorphine phenobar-biturate 2939.10 2 Etonitazene (INN) 2933.90 911-65-9 1 Etonitazene hydrochloride 2933.90 1 Etorphine (INN) 2939.10 14521-96-1 4 Etorphine hydrochloride 2939.10 13764-49-3 4 Etorphine 3-methyl ether 2939.10 4 Etoxeridine (INN) 2933.39 469-82-9 1 Etoxeridine hydrochloride 2933.39 1 Fentanyl (INN) 2933.39 437-38-7 1 Fentanyl citrate 2933.39 990-73-8 1 p-Fluorofentanyl 2933.39 4 p-Fluorofentanyl hydrochloride 2933.39 4 Furethidine (INN) 2934.90 2385-81-1 1 Furethidine hydrobromide 2934.90 1 Furethidine methyliodide 2934.90 1 Furethidine picrate 2934.90 1 Heroin 2939.10 561-27-3 4 Heroin hydrochloride 2939.10 1502-95-0 4 Hecroin methyliodide 2939.10 4 Hydrocodone (INN) 2939.10 125-29-1 1 Hydrocodone citrate 2939.10 1 Hydrocodone hydriodide 2939.10 1 Hydrocodone hydrochloride 2939.10 25968-91-6 1 Hydrocodone hydrogen tartrate 2939.20 143-71-5 1 (bitartrate) Hydrocodone methyliodide 2939.10 1 Hydrocodone phosphate 2939.10 34366-67-1 1 Hydrocodone resinate 3003.40 1 Hydrocodone terephthalate 2939.10 1 Hydromorphinol (INN) 2939.10 2183-56-4 1 Hydromnorphinol hydrochloride 2939.10 1 Ehydromnorphinol hydrogen tartrate 2939.10 1 (bitartrate) Hydromorphone (INN) 2939.10 466-99-9 1 Hydromorphone hydrochloride 2939.10 71-68-1 1 Hydromorphone sulfate 2939.10 1 Hydromorphone terephthalate 2939.10 1 b-Hydroxyfentanyl 2933.39 b-Hydroxyfentanyl hydrochloride 2933.39 4 (+)-cis-b-Hydroxy-3-m-methylfentanyl 2933.39 10061-32-2 1 b-Hydroxy-3-methylfentanyl 2933.39 4 b-Hydroxy-3-methylfentanyl 2933.39 Hydroxypethidine (INN) 2933.39 468-56-4 1 Hydroxypethidine hydrochloride 2933.39 1 Isomethadone (INN) 2932.30 466-40-0 1 d-Isomethadone 2922.30 l-Isomethadone 2922.30 Isomethadone hydrobromide 2922.30 1 Isomethadone hydrochloride 2922.30 1 Ketobemidone (1NN) 2933.39 469-79-4 4 Ketobemidone hydrochloride 2933.39 5965-49-1 4 Levacetylmethadol (INN) 2922.19 34433-66-4 1 Levomethorphan (INN) (*) 2933.40 125-70-2 1 ((*) Dextromethorphan (INN) ((+)-3- metoksi-N-methylmorfinan) je izključen iz tega seznama.) Levomethorphan hydrobromide 2933.40 1 Levomethorphan hydrogen tartrate 2933.40 1 (bitartrate) Levomoramide (INN) 2934.90 5666-11-5 1 Levomoramide dihydrochloride 2934.90 1 Levophenacylmorphan (INN) 2933.40 10061-32-2 1 Levophenacylmorphan hydrochloride 2933.40 1 Levophenacylmorphan methylsulfonate 2933.40 1 Levopropoxyphene (INN) 2922.19 2338-37-6 Levorphanol (INN) (*) 2933.40 77-07-6 1 ((*) Dextromethorphan (INN) ((+)-3- metoksi-N-methylmorfinan) je izključen iz tega seznama) Levorphanol hydrogen tartrate 2933.40 125-72-4 1 (bitartrate) Levorphanol hydrochloride 2933.40 1 Metazocine (INN) 2933.39 3734-52-9 1 Metazocine hydrobromide 2933.39 1 Metazocine hydrochloride 2933.39 1 l-Methadol 2922.19 Methadone (INN) 2922.30 76-99-3 1 d-Methadone 2922.30 l-Methadone 2922.30 1 Methadone hydrobromide 2922.30 1 Methadone hydrochloride 2922.30 1095-90-5 1 Methadone hydrogen tartrate 2922.30 1 (bitartrate) d-Methadone hydrochloride 2922.30 l-Methadone hydrochloride 2922.30 I-Methadone hydrogen tartrate 2922.30 1 (bitartrate) Methadone (INN) intermediate 4- 2926.90 1 cyano-2-dimethylamin0-4,4- diphenylbutane or 2-dimethylamino- 4,4-diphenyl-4-cyanobutane Methyldesorphine (INN) 2939.10 16008-36-9 I Methyldesorphine hydrochloride 2939.10 1 Methyldihydromorphine (INN) 2939.10 509-56-8 1 3-Methylfentanyl 2933.39 4 3-Methylfentanyl hydrochloride 2933.39 4 a-Methylfentanyl 2933.39 4 a-Methylfentanyl hydrochloride 2933.39 4 a-Methylthiofentanyl 2934.90 1 a-Methylthiofentanyl hydrochloride 2934.90 1 3-Methylthiofentanyl 2934.90 4 3-Methylthiofentanyl hydrochloride 2934.90 4 (+)-cis-3-Methylthiofentanyl 2934.90 4 (+)-cis-3-Methylthiofentanyl 2934.90 hydrochloride Metopon (INN) 2939.10 143-52-2 1 Metopon hydrochloride 2939.10 1 Moramide intermediate 2934.90 1 Morpheridine (INN) 2934.90 469-81-8 1 Morpheridine dihydrochloride 2934.90 1 Morpheridine picrate 2934.90 1 Morphine 2939.10 57-27-2 1 Morphine citrate 2939.10 1 Morphine 3,6-diglucuronide 2939.10 1 2939.10 596-15-6 1 Morphine dimethyl ether 2939.10 Morphine gluconate 2939.10 1 Morphine 3-glucuronide 2939.10 1 Morphine 6-glucuronide 2939.10 1 Morphine 3-b-D-glucuronide 2939.10 1 Morphine 6-b-D-glucuronide 2939.10 1 Morphine hydriodide 2939.10 1 Morphine hydrobrornide 2939.10 630-81-9 1 Morphine hydrochloride 2939.10 52-26-6 1 Morphine hypophosphite 2939.10 1 Morphine isobutyrate 2939.10 1 Morphine lactate 2939.10 1 Morphine meconate 2939.10 1 Morphine methylbromide 2939.10 1 Morphine methylchoride 2939.10 1 Morphine methyliodide 2939.10 1 Morphine methylsulfonate 2939.10 1 Morphine mucate 2939.10 1 Morphine nitrate 2939.10 596-16-7 1 Morphine phenylpropionate 2939.10 1 Morphine phosphate 2939.10 1 Morphine phthalate 2939.10 1 Morphine stearate 2939.10 1 Morphine sulfate 2939.10 64-31 -3 1 Morphine tartrate 2939.10 302-31-8 1 Morphine valerate 2939.10 1 Morphine-N-oxide 2939.10 639-46-3 1 Morphine-N-oxide quinate 2939.10 1 MPPP 2933.39 4 MPPP hydrochloride 2933.39 4 Myrophine (INN) 2939.10 467-18-5 1 Myrophine hydrochloride 2939.10 1 Nicocodine (INN) 2939.10 3688-66-2 2 Nicocodine hydrochloride 2939.10 2 Nicodicodine (INN) 2939.10 808-24-2 2 Nicomorphine (INN) 2939.10 639-48-5 1 Nicomorphine hydrochloride 2939.10 1 Noracymethadol (INN) 2922.19 1477-39-0 1 Noracymethadol gluconate 2922.19 1 Noracymethadol hydrochloride 2922.19 1 Norcodeine (INN) 2939.10 467-15-2 2 Norcodeine acetate 2939.10 2 Norcodeine hydriodide 2939.10 2 Norcodeine hydrochloride 2939.10 14648-14-7 2 Norcodeine nitrate 2939.l0 2 Norcodeine platinichloride 2843.90 2 Norcodeine sulfate 2939.10 2 Norlevorphanol (INN) 2933.40 1531-12-0 1 Norlevorphanol hydrobromide 2933.40 1 Norlevorphanol hydrochloride 2933.40 1 Normethadone (INN) 2922.30 467-85-66 1 Normethadone 2,6-di-tert- 2922.30 1 butylnaphthalenedisulfonate Normethadone hydcobromide 2922.30 1 Normethadone hydrochloride 2922.30 847-84-7 1 Normethadone methyliodide 2922.30 1 Normethadone oxalate 2922.30 1 Norrnethadone piccate 2922.30 1 Normethadone (INN) intermediate 2926.90 Normorphine (INN) 2939.10 466-97-7 1 Normorphine hydrochloride 2939.10 1 Norpipanone (INN) 2933.39 561-48-8 1 Norpipanone hydrobromide 2933.39 1 Norpipanone hydrochloride 2933.39 1 Opium 1302.11 1 Opium, mešanica alkaloidov 1302.11 (*) (*) Druge snovi niso dodane.) 2939.10(**) (**)Naravna mešanica alkaloidov, odstranjene so vse druge nealka loidne substance, brez dodanih drugih snovi.) Opium, pripravki 1302.19 2939.10 Oxycodone (INN) 2939.10 76-42-6 1 Oxycodone camphosulfonate 2939.10 1 Oxycodone hydrochloride 2939.10 124-90-3 1 Oxycodone hydrogen tartrate 2939.10 1 (bitartrate) Oxycodone pectinate 2939.10 1 Oxycodone phenylpropionate 2939.10 1 Oxycodone phosphate 2939.10 1 Oxycodone terephthalate 2939.10 1 Oxymorphone (INN) 2939.10 76-41-5 1 Oxymorphone hydrochloride 2939.10 357-07-3 1 Papaver bracteatum 1211.90 PEPAP 2933.39 4 PEPAP hydrochloride 2933.39 4 Pethidine (INN) 2933.39 57-42-1 1 Pethidine hydrochloride 2933.39 50-13-5 1 Pethidine (INN) intermediate A 2933.39 1 Pethidine (INN) intermediate B 2933.39 1 Pethidine intermediate B 2933.39 1 hydrobromide Pethidine intermediate B 2933.39 1 hydrochloride Pethidine (INN) intermediate C 2933.39 1 Phenadoxone (INN) 2934.90 467-84-5 1 Phenadoxone hydrochloride 2934.90 545-91-5 1 Phenampromide (INN) 2933.39 129-83-9 1 Phenampromidc hydrochloride 2933.39 1 Phenazocine (INN) 2933.39 127-35-5 1 Phenazocine hydrobromide 2933.39 1 Phenazocine hydrochloride 2933.39 7303-75-5 1 Phenazocine mesilate 2933.39 1 Phenomorphan (INN) 2 933.40 468-07-5 1 Phenomorphan hydrobromide 2933.40 1 Phenomorphan hydrogen tartrate 2933.40 1 (bitartrate) Phenomorphan methylbromide 2933.40 1 Phenoperidine (INN) 2933.39 562-26-5 1 Phenoperidine hydrochloride 2933.39 3627-49-4 1 Pholcodine (INN) 2939.10 509-67-1 2 Pholcodine hydrogen tartrate 2939.10 2 (bitartrate) Pholcodine citrate 2939.10 2 Pholcodine guaiacolsulfonate 2939.10 2 Pholcodine hydcochloride 2939.10 2 Pholcodine phenylacetate 2939.10 2 Pholcodine phosphate 2939.10 2 Pholcodine sulfonate 2939.10 Pholcodine tartrate 2939.10 7369-11-1 2 Piminodine (INN) 2933.39 13495-09-5 1 Piminodine dihydrochloride 2933.39 1 Piminodine esilate 2933.39 7081 -52-9 1 Piritramide (INN) 2933.39 302-41 -0 1 Poppy straw 1211.90 Proheptazine (INN) 2933.90 77-14-5 1 Proheptazine citrate 2933.90 1 Proheptazine hydrobromide 2933.90 1 Proheptazine hydrochloride 2933.90 1 Properidine (INN) 2933.39 561-76-2 1 Properidine hydrochloride 2933.39 1 Propiram (INN) 2933.39 15686-91-6 2 Propiram fumarate 2933.39 2 Racemethorphan (INN) 2933.40 510-53-2 1 Racemethorphan hydrobromide 2933.40 1 Racemethorphan hydrogen tartrate 2933.40 1 (bitartrate) Racemoramide (INN) 2934.90 545-59-5 1 Racemoramide dihydrochloride 2934.90 1 Racemoramide hydrogen tarrtrate 2934.90 1 (bitartrate) Racemoramide tartrate 2934.90 1 Racemorphan (INN) 2933.40 297-90-5 1 Racemorphan hydrobromide 2933.40 1 Racemorphan hydrochloride 2933.40 1 Racemorphan hydrogen tartrate 2933.40 1 (bitartrate) Sufentanil (INN) 2934.90 56030-54-7 1 Sufentanil citrate 2934.90 1 Thebacon (INN) 2939.10 466-90-0 1 Thebacon hydrochloride 2939.10 20236-82-2 1 Thebaine 2939.l0 115-37-7 1 Thebaine hydrochloride 2939.10 1 Thebaine hydrogen tartrate 2939.10 1 (bitartrate) Thebaine oxalate 2939.10 1 Thebaine salicylate 2939.10 1 Thiofentanyl 2934.90 4 Thiofentanyl hydrochloride 2934.90 4 Tilidine (INN) 2922.49 20380-58-9 1 Tilidine hydrochloride 2922.49 27107-79-5 1 Trimeperidine (INN) 2933.39 64-39-1 1 Trimeperidine hydrochloride 2933.39 125-80-4 1 ------------------------------------------------------------------------------- II. Psihotropne substance, ki so predmet mednarodne kontrole po Konvenciji o psihotropnih substancah iz leta 1971 ------------------------------------------------------------------------------- Kemično ime HS tar. podšt. CAS št. Konvencijska štev. ------------------------------------------------------------------------------- Allobarbital (INN) 2933.51 52-43-7 4 Allobarbital aminophenazone 2933.51 4 Alprazolam (INN) 2933.90 28981-97-7 4 Amfepramone (INN) 2922.30 90-84-6 4 Amfepramone glutamate 2922.42 4 Amfepramone hydrochloride 2922.30 134-80-5 4 Amfepramone resinate 3003.90 4 Amfetamine (INN) 2921.49 300-62-9 2 Amfetamine acetylsalicylate 292l.49 2 Amfetamine adipate 2921.49 2 Amfetamine p-amino-phenylacetate 2922.49 2 Amfetamine aspartate 2922.49 2 Amfetamine p-chloro-phenoxyacetate 2921.49 2 Amfetamine hydrochloride 2921.49 2 Amfetamine hydrogen tartrate 2921.49 2 (bitartrate) Amfetamine pentobarbiturate 2933.51 2 Amfetamine phosphate 2921.49 139-10-6 2 Amfetamine resinate 3003.90 2 Amfetamine sulfate 2921.49 60-13-9 2 Amfetamine tannate 3201.90 2 Amfetamine tartrate 2921.49 2 Aminorex 2934.90 2207-50-3 4 Amobarbital (INN) 2933.51 57-43-2 3 Amobarbital resinate 3003.90 3 Amobarbital sodium 2933.51 64-43-7 3 Barbital (INN) 2933.51 57-44-3 4 Barbital calcium 2933.51 4 Barbital magnesium 2933.51 4 Barbital sodium 2933.51 144-02-5 4 Benzfetamine (INN) 2921.49 156-08-1 4 Benzfetamine hydrochloride 2921.49 5411-22-3 4 Brolamfetamine (INN) (DOB) 2922.29 64638-07-9 1 Brolamfetamine (DOB) hydrochloride 2922.29 1 Bromazepam (INN) 2933.39 1812-30-2 4 Brotizolam (INN) 2934.90 57801-81-7 4 Buprenorphine (INN) 2939.10 52485-79-7 3 Buprenorphine hydrochloride 2939.10 53152-21-9 3 Buprenorphine hydrogen tartrate 2939.10 3 (bitartrate) Buprenorphine sulfate 2939.10 3 Butalbital (INN) 2933.51 77-26-9 3 Butobarbital 2933.51 77-28- 1 4 Camazepam (INN) 2933.90 36104-80-0 4 Cathine (INN) 2939.49 492-39-7 3 Cathine hydrochloride 2939.49 2153-98-2 3 Cathine phenobarbiturate 2939.49 3 Cathine resinate 3003.40 3 Cathine sulfate 2939.49 3 Cathinone (INN) 2939.90 71031-15-7 1 Chlordiazepoxide (INN) 2933.90 58-25-3 4 Chlordiazepoxide dibunate 2933.90 4 Chlordiazepoxide hydrochloride 2933.90 438-41-5 4 Clobazam (INN) 2933.79 22316-47-8 4 Clonazepam (INN) 2933.90 1622-61-3 4 Clorazepate 2933.90 4 Clorazepate dipotassium 2933.90 57109-90-7 4 Clorazepate monopotassium 2933.90 5991-71-9 4 Clotiazepam (INN) 2934.90 33671 -46-4 4 Cloxazolam (INN) 2934.90 24166-13-0 4 Cyclobarbital (INN) 2933.51 52-31-3 3 Cyclobarbital calcium 2933.51 5897-20-1 3 Delorazepam (INN) 2933.90 2894-67-9 4 DET 2939.90 61-51-8 1 DET hydrochloride 2939.90 1 Dexamfetamine (INN) 2921.49 51-64-9 2 Dexamfetamine adipate 2921.49 2 Dexamfetamine carboxy- 3912.31 2 methylcellulose Dexamfetamine hydrochloride 2921.49 405-41-4 2 Dexamfetamine hydrogen tartrate 2921.49 2 (bitartrate) Dexamfetamine pentobarbiturate 2933.51 2 Dexamfetamine phosphate 2921.49 7528-00-9 2 Dexamfetamine resinate 3003.90 2 Dexamfetamine saccharate 2921.49 2 Dexamfetamine sulfate 2921.49 51-63-8 2 Dexamfetamine tannate 3201.90 2 Diazepam (INN) 2933.90 439-14-5 4 DMA 2922.29 1 DMA hydrochloride 2922.29 1 DMHP 2932.99 1 DMT 2939.90 61-50-7 1 DMT hydrochloride 2939.90 1 DMT methyliodide 2939.90 1 DOET 2922.29 1 DOET hydrochloride 2922.29 1 Estazolam (INN) 2933.90 29975-16-4 4 Ethchlorvynol (INN) 2905.50 113-18-8 4 Ethinamate (INN) 2924.29 126-52-3 4 Ethyl loflazepate (INN) 2933.90 29177-84-2 4 N-Ethyl MDA 2932.99 1 N-Ethyl MDA hydrochloride 2932.99 1 Eticyclidine (PCE) (INN) 2921.49 2201-15-2 1 Eticyclidine (PCE) hydrochloride 2921.49 1 Etilamfetamine (INN) 2921.49 457-87-4 4 Etilamfetamine hydrochloride 2921.49 4 Fencamfamin (INN) 2921.49 1209-98-9 4 Fencamfamin hydrochloride 2921.49 2240-14-4 4 Fenetylline (INN) 2939.50 3736-08- l 2 Fenelylline hydrochloride 2939.50 1892-80-4 2 Fenproporex (INN) 2926.90 15686-61-0 4 Fenproporex diphenylacetate 2926.90 4 Fenproporex hydrochloride 2926.90 18305-29-8 4 Fenproporex resinate 3003.90 4 Fludiazepam (INN) 2933.90 3900-31-0 4 Flunitrazepam (INN) 2933.90 1622-62-4 4 Flurazepam (INN) 2933.90 17617-23-1 4 Flurazepam dihydrochloride 2933.90 1172-18-5 4 Flurazepam hydrochloride 2933.90 36105-20-1 4 Glutethimide (INNj 2925.19 77-21-4 3 Hulazepam (INN) 2933.90 23092-17-3 4 Haloxazolam (INN) 2934.90 59128-97-1 4 N-Hydroxy MDA 2932.99 1 N-Hydroxy MDA hydrochloride 2932.99 1 Ketazolam (INN) 2934.90 27223-35-4 4 Lefetamine (INN) 2921.49 7262-75-1 4 Lefetamine hydrochloride 2921.49 14148-99-3 4 Levamfetamine (INN) 2921.49 156-34-3 2 Levamfetamine alginate 3913.10 2 Levamfetamine succinate 2921.49 5634-40-2 2 Levamfetamine sulfate 2921.49 2 Levometamfetamine 2939.90 2 Levometamfetamine hydrochloride 2939.90 2 Loprazolam (INN) 2933.59 61197-73-7 4 Loprazolam mesilate 2933.59 4 Lorazepam (INN) 2933.90 846-49-1 4 Lorazepam acetate 2933.90 4 Lorazepam mesilate 2933.90 4 Lorazepam pivalate 2933.90 4 Lormetazepam (INN) 2933.90 848-75-9 4 Lysergide (INN),LSD,LSD-25 2939.69 50-37-3 1 (+)-Lysergide tartrate 2939.69 1 Mazindol (INN) 2933.90 22232-71-9 4 MDMA 2932.99 1 MDMA hydrochloride 2932.99 1 Mecloqualone (INN) 2933.59 340-57-8 2 Mecloqualone hydrochloride 2933.59 2 Medazepam (INN) 2933.90 289R-12-6 4 Medazepam dibunate 2933.90 4 Medazepam hydrochloride 2933.90 4 Mefenorex (INN) 2921.49 17243-57-1 4 Mefenorex hydrochloridc 2921.49 4 Meprobamate (INN) 2924.10 57-53-4 4 Mescaline 2939.90 54-01-6 1 Mescaline aurichloride 2843.30 1 Mescaline hydrochloride 2939.90 832-92-8 1 Mescaline picrate 2939.90 1 Mescaline platinichloride 2843.90 1 Mescaline sulfate 2939.90 1152-76-7 1 Mesocarb 2934.90 34262-8-1-5 4 Metamfetamine (INN) 2939.90 537-46-2 2 Metamfetamine hydrochloride 2939.90 51-57-0 2 Metamfetamine hydrogen tartrate 2939.90 2 (bitartrate) Metamfetamine racemate 2939.90 4846-07-5 2 Metamfetamine sulfate 2939.90 2 Methaqualone (INN) 2933.59 72-44-6 2 Methaqualone hydrochloride 2933.59 340-56-7 2 Methaqualone resinate 3003.90 2 Methylaminorex 2934.90 1 Methylaminorex hydrochloride 2934.90 1 Methylphenidate (INN) 2933.39 113-45-1 2 Methylphenidate hydrochloride 2933.39 298-59-9 2 Methylphenobarbital (INN) 2933.51 115-38-8 4 Methylphenobarbital sodium 2933.51 4 Methyprylon (INN) 2933.79 125-64-4 4 Midazolam (INN) 2933.90 59467-70-8 4 Midazolam hydrochloride 2933.90 4 Midazolam maleate 2933.90 4 MMDA 2932.99 1 MMDA hydrochloride 2932.99 1 Nimetazepam (INN) 2933.90 2011-67-8 4 Nitrazepam (INN) 2933.90 146-22-5 4 Nordazepam (INN) 2933.90 1088-1 1-5 4 Oxazepam (INN) 2933.90 604-75-1 4 Oxazepam acetate 2933.90 4 Oxazepam hemisuccinate 2933.90 4 Oxazepam succinate 2933.90 4 Oxazepam valproate 2933.90 4 Oxazolam (INN) 2934.90 24143-17-7 4 Parahexyl 2932.99 1 Pemoline (INN) 2934.90 2152-34-3 4 Pemoline copper 2934.90 4 Pemoline iron 2934.90 4 Pemoline magnesium 2934.90 4 Pemoline nickel 2934.90 4 Pentazocine (INN) 2933.39 359-83-1 3 Pentazocine hydrochloride 2933.39 3 Pentazocine lactate 2933.39 17146-95-1 3 Pentobarbital (INN) 2933.51 76-74-4 3 Pentobarbital calcium 2933.51 7563-42-0 3 Pentobarbital sodium 2933.51 57-33-0 3 Phencyclidine (INN) (PCP) 2933.39 77-10-1 2 Phencyclidine hydrobromide 2933.39 2 Phencyclidine hydrochloride 2933.39 956-90-1 2 Phendimetrazine (INN) 2934.90 634-03-7 4 Phendimetrazine hydrochloride 2934.90 4 Phendimetrazine hydrogen tartrate 2934.90 50-58-8 4 (bitartrate) Phendimetrazine pamoate 2934.90 4 Phenmetrazine (INN) 2934.90 134-49-6 2 Phenmetrazine hydrochloride 2934.90 1707-14-8 2 Phenmetrazine hydrogen tartrate 2934.90 2 (bitartrate) Phenmetrazine sulfate 2934.90 2 Phenmetrazine teoclate 2939.50 13931-75-4 2 Phenobarbital (INN) 2933.51 50-06-6 4 Phenobarbital ammonium 2933.51 4 Phenobarbital calcium 2933.51 58766-25-9 4 Pheno6arbital diethylamine 2933.51 4 Phenobarbital diethylaminoethanol 2933.51 4 Phenobarbital lysidine 2933.51 4 Phenobarbital magnesium 2933.51 4 Phenobarbital propylhexedrine 2933.51 4 Phenobarbital quinidine 2939.29 4 Phenobarbital sodium,magnesium 2933.51 4 Phenobarbital sodium (INN) 2933.51 57-30-7 4 Phenobarbital sparteine 2939.90 4 Phenobarbital tetramethylammonium 2933.51 4 Phenobarbital yohimbine 2939.90 4 Phentermine (INN) 2921.49 122-09-8 4 Phentermine hydrochloride 2921.49 1197-2 1-3 4 Phentermine resinate 3003.90 4 Pinazepam (INN) 2933.90 52463-83-9 4 Pipradrol (INN) 2933.39 467-60-7 4 Pipradrol hydrochloride 2933.39 71-78-3 4 PMA 2922.29 1 PMA hydrochloride 2922.29 1 Prazepam (INN) 2933.90 2955-38-6 4 Psilocine, psilotsin 2939.90 1 Psilocine, psilotsin hydrochloride 2939.90 1 Psilocybine (INN) 2939.90 520-52-5 1 Psilocybine hydrochloride 2939.90 1 Pyrovalerone (INN) 2933.90 3563-49-3 4 Pyrovalerone hydrochloride 2933.90 1147-62-2 4 Rolicyclidine (INN) (PHP,PCPY) 2933.90 2201-39-0 1 Secbutabarbital (INN) 2933.51 125-40-6 4 Secbutabarbital sodium 2933.51 4 Secobarbital (INN) 2933.51 76-73-3 2 Secobarbital calcium 2933.51 2 Secobarbital resinate 3003.90 2 Secobarbital sodium 2933.51 309-43-3 2 STP,DOM 2922.29 15588-95-1 1 STP,DOM hydrochloride 2922.29 1 Temazepam (INN) 2933.90 846-50-4 4 Tenamfetamine (INN) (MDA) 2932.99 51497-09-7 1 Tenamfetamine (MDA) hydrochloride 2932.99 1 Tenocyclidine (INN) 2934.90 21500-98-1 1 Tenocyclidine hydrochluride 2934.90 1 Tetrahydrocannabinols, vsi izomeri 2932.99 različne d-9-Tetrahydrocannabinol 2932.99 1972-08-3 2 Tetrazepam (INN) 2933.90 10379-14-3 4 TMA 2922.29 1 TMA hydrochloride 2922.29 1 Triazolam (INN) 2933.90 28911-01-5 4 Vinylbital (INN) 2933.51 2430-49-1 4 Zipeprol 2933.59 34758-83-3 2 ------------------------------------------------------------------------------- III. Predhodne sestavine za prepovedane droge - prekurzorji (kemične substance ki se lahko uporabljajo pri sintezi mamil in psihotropnih substanc) ----------------------------------------------------------------- Kemično ime HS tar. podšt. CAS št. ----------------------------------------------------------------- Acetic anhydride 2915.24 108-24-7 Acetone 2914.11 67-64-1 N-Acetylanthranilic acid 2924.22 89-52-1 Anthranilic acid 2922.43 118-92-3 Butanone (ethyl methyl ketone) 2914.12 78-93-3 Diethyl ether 2909.11 60-29-7 Ephedrine 2939.41 299-42-3 Ephedrine hydrochloride 2939.41 50-98-6 Ephedrine nitrate 2939.41 81012-98-8 Ephedrine sulfate 2939.41 134-72-5 Ergometrine (INN) 2939.61 60-79-7 Ergometrine hydrochloride 2939.61 74283-21-9 Ergometrine hydrogen maleate 2939.61 129-51-1 Ergometrine oxalate 2939.61 Ergometrine tartrate 2939.61 129-50-0 Ergotamine (INN) 2939.62 113-15-5 Ergotamine hydrochloride 2939.62 Ergotamine succinate 2939.62 Ergotamine tartrate 2939.62 379-79-3 Hydrogen chloride (hydrochloric 2806.10 7647-O1-0 acid) Isosafrole 2932.91 120-58-1 Lysergic acid 2939.63 82-58-6 3,4-(Methylenedioxy)phenyl-2- 2932.92 4676-39-5 propanone Phenylacetone (benzyl methyl 2914.31 103-79-7 ketone,phenylpropan-2-one) Phenylacetic acid 2916.34 103-82-2 Piperidine 2933.32 110-89-4 Piperidine aurichloride 2843.30 Piperidine hydrochloride 2933.32 6091-44-7 Piperidine hydrogen tartrate 2933.32 6091-46-9 (bitartrate) Piperidine nitrate 2933.32 6091-45-8 Piperidine phosphate 2933.32 Piperidine picrate 2933.32 6091-49-2 Piperidine platinichloride 2843.90 Piperidine thiocyanate 2933.32 22205-64-7 Piperonal 2932.93 120-57-0 Potassium permanganate 2841.61 7722-64-7 Pseudoephedrine (INN) 2939.42 90-82-4 Pseudoephedrine hydrochloride 2939.42 345-78-8 Pseudoephedrine sulfate 2939.42 7460-12-0 Safrole 2932.94 94-59-7 Sulphuric acid 2807.00 7664-93-9 Toluene 2902.30 108-88-3 ----------------------------------------------------------------- 30. POGLAVJE FARMACEVTSKI IZDELKI OPOMBE 1. V to poglavje ne spadajo: (a) hrana in pijača (kot so dietetična in diabetična hrana ali hrana za krepitev, dodatki za hrano, tonične pijače in mineralne vode (oddelek IV.), (b) sadra, specialno žgana ali fino mleta, za uporabo v zobarstvu (tar.št. 25.20), (c) vodni destilati in vodne raztopine eteričnih olj, primerne za medicinsko rabo (tar. št. 33.01), (d) preparati in tar. št. od 33.03 do 33.07, vštevši tudi preparati s terapevtskimi ali profilaktičnimi lastnostmi, (e) milo in drugi proizvodi iz tar. št. 34.01, ki so jim dodana zdravila, (f) preparati na osnovi sadre za uporabo v zobarstvu (tar. št. 34.07) in (g) albumin iz krvi, nepripravljen za terapevtsko ali profilaktično rabo (tar. št. 35.02). 2. Pojem &quot;modificirani imunološki proizvodi&quot; v tar. št. 3002 se nanaša samo na monoklonalna antitelesa (MABs), fragmente antiteles, združke antiteles in fragmente združkov antiteles. 3. Pri tar. številkah 30.03 in 30.04 in 3 opombi pod d) k temu poglavju so mišljeni: (a) z nepomešanimi proizvodi: (1) nepomešani proizvodi, raztopljeni v vodi, (2) vsi proizvodi, ki se uvrščajo v 28. in 29. poglavje in (3) enostavni rastlinski ekstrakti, ki se uvrščajo v tar. št. 13.02, samo standarizirani ali raztopljeni v katerem koli topilu. (b) s pomešanimi proizvodi: (1) koloidne raztopine in suspenzije (razen koloidnega žvepla), (2) rastlinski ekstrakti, dobljeni z obdelavo mešanic rastlinskih snovi in (3) soli in koncentrati, dobljeni z izhlapevanjem naravnih mineralnih voda. 4. Tar. številka 30.06 vključuje samo naslednje izdelke, ki jih je treba uvrstiti v to tarifno številko, ne pa v druge tar. številke te Nomenklature: (a) sterilni kirurški katgut in drug sterilni material za kirurško šivanje oziroma zapiranje ran (sterilna lepila); (b) sterilno laminarijo in sterilni tamponi; (c) sterilna absorbcijska sredstva za ustavljanje krvavitev v kirurgiji in v zobarstvu, (d) kontrastna sredstva za radiografske preiskave in diagnostična sredstva, ki se uporabljajo pri bolnikih, če gre za nepomešane izdelke, pripravljene v odmerkih ali dozah, ali za preparate, ki sestoje iz dveh ali več sestavin, ki so pomešane za te namene, (e) reagente za določanje krvnih skupin, (f) zobarske cemente in druga polnila za zobarstvo; cemente za rekonstrukcijo kosti, (g) omarice in komplete za prvo pomoč; (h) kemična sredstva za kontracepcijo na osnovi hormonov sli spermicidov. 30.01 ŽLEZE IN DRUGI ORGANI ZA ORGANOTERAPEVTSKE NAMENE, SUŠENI, TUDI V PRAHU; EKSTRAKTI IZ ŽLEZ IN DRUGIH ORGANOV IN NJIHOVIH IZLOČKOV ZA ORGANOTERAPEVTSKE NAMENE; HEPARIN IN NJEGOVE SOLI; DRUGE ČLOVEŠKE ALI ŽIVALSKE SNOVI, PRIPRAVLJENE ZA TERAPEVTSKE ALI PROFILAKTIČNE NAMENE, KI NISO NAVEDENE IN NE ZAJETE NA DRUGEM MESTU 3001.10 - Žleze in drugi organi, sušeni, v prahu ali ne 3001.20 - Ekstrakti iz žlez ali iz drugih organov ali iz njihovih izločkov 3001.90 - Drugo Ta tar. številka vključuje: (A) Žleze in druge organe živalskega porekla, ki se uporabljajo za organoterapevtske nameme (na primer možgani, hrbtenični mozeg, jetra, ledvice, slezena, pankreas, žleze, dojke, testisi, jajčniki) - posušene, v prahu ali ne. (B) Ekstrakte iz žlez ali drugih organov ali iz njihovih izločkov, ki se uporabljajo za organoterapevtske namene, dobljene z ekstrakcijo s pomočjo topil, z obarjanjem, koagulacijo ali kako drugače. Ti ekstrakti so lahko v trdnem, poltrdnem ali v tekočem stanju, v raztopini ali v suspenziji ali v kateremkoli okolju, nujnem za njihovo ohranjanje. Organoterapevtski ekstrakti iz izločkov žlez ali organov vključujejo tudi žolčni ekstrakt. (C) Heparin in njegove soli. Heparin sestoji in zmesi kompleksnih organskih kislin (muko-polisaharidov), katere pridobivajo iz tkiva vimen. Sestava heparina je različna, pač glede na poreklo tkiva. Heparin in njegove soli se uporabljajo predvsem kot sredstvo proti koagulaciji krvi. V to tar. številko se uvrščajo neglede na stopnjo njihove aktivnosti. (D) Druge človeške ali živalske snovi, pripravljene za terapevtske ali profilaktične namene, ki niso specificirane ali zajete v bolj specifične tar. številke Nomenklature, vštevši: (1) Rdeče kostno jedro, konzervirano v glicerinu, (2) Kačji ali čebelji strup, pripravljen v obliki posušenih kosmov in nemikroskopske kriptotoksine, pripravljene iz teh strupov. Izdelki, pravkar našteti pod (1) in (2) se, kadar so pripravljeni kot zdravila v odmerkih ali pripravljeni za prodajo na drobno, uvrščajo v tar. št. 30.04. (3) Kosti, organe in druga človeška in živalska tkiva - sveža ali konzervirana, primerna za trajno presaditev ali transplantacijo, v sterilnih pakiranjih, ki so lahko obeležena (na primer s podatki o načinu uporabe) itd. Ta tar. številka izključuje: (a) žleze in druge živalske organe - sveže, ohlajene, zamrznjene ali drugače začasno konzervirane (2. ali 5. poglavje), (b) žolč - posušen ali ne (tar. št. 05.10), (c) kemično določene spojine in druge izdelke iz 29. poglavja, dobljene z obdelavo ekstraktov žlez in drugih organov, na primer aminokisline (tar. št. 29.22), vitamine (tar. št. 29.36), hormone (tar. št. 29.37), (d) človeško in živalsko kri, pripravljeno za terapevtsko, profilaktično ali diagnostično uporabo in antiserume (vštevši specifične imunoglobine) ter druge krvne frakcije (na primer &quot;normalni&quot; serum, normalni človeški imunoglobin, plazmo, fibrogen, fibrin) (tar. št. 30.02), (e) izdelke, ki imajo lastnosti zdravil iz tar. št. 30.03 ali 30.04 (glej ustrezni komentar k tema dvema tar. številkama), (f) globuline in frakcije globulinov (razen tistih iz krvi iali serumov), nepripravljene za terapevtsko ali profilaktično uporabo (tar. št. 35.04) in (g) encime (tar. št. 35.07). 30.02 ČLOVEŠKA KRI; ŽIVALSKA KRI, PRIPRAVLJENA ZA UPORABO ZA TERAPEVTSKE, PROFILAKTIČNE ALI DIAGNOSTIČNE NAMENE; ANTISERUMI IN DRUGE FRAKCIJE KRVI TER MODIFICIRANI IMUNOLOŠKI PROIZVODI, DOBLJENI PO BIOTEHNIČNIH POSTOPKIH ALI KAKO DRUGAČE; CEPIVA, TOKSINI, KULTURE MIKRO-ORGANIZMOV (RAZEN KVASOVK) IN PODOBNI PROIZVODI 3002.10 - Antiserumi in druge frakcije krvi krvi ter modificirani imunološki proizvodi, dobljeni po biotehničnih postopkih ali kako drugače 3002.20 - Cepiva za humano medicino 3002.30 - Cepiva za uporabo v veterini 3002.90 - Drugo Ta tar. številka vključuje: (A) Človeško kri (v zapečatenih steklenicah). (B) Živalsko kri, pripravljeno za terepevtsko, profilaktično ali diagnostično rabo. Živalska kri, ki za tako rabo ni pripravljena, se uvršča v tar. št. 05.11. (C) Antiserumi in druge frakcije krvi ter modificirani imunološki izdelki. Ti izdelki obsegajo: (1) Antiserume in druge frakcije krvi. Serumi so tekoče frakcije, izločene iz krvi po strjevanju. Ta tar. številka vključuje tudi naslednje izdelke, dobljene iz krvi: &quot;normalne serume&quot;, normalni človeški imunoglobin, plazmo, trombin, fibrin in druge dejavnike krvne koagulacije, krvne globuline, serumske globuline in hemoglobin. Ta tar. številka zajema tudi krvni albumin (t.j. človeški albumin, dobljen s frakcijo plazme človeške krvi), pripravljen za terapevtsko ali profilaktično rabo. Antiserume pridobivajo iz krvi ljudi in živali, ki so proti boleznim ali obolenjem imuni ali imunizirani, najsibodo te bolezni ali obolenja povzročena z raznimi bakterijami, virusi, strupi, alergijami itd. Antiserumi se uporabljajo proti davici, griži, gangreni, meningitisu, proti vnetju pljuč, tetanusu, stafilokoknim ali streptokoknim infekcijam, kačjim pikom, zastrupitvam z rastlinami, proti alergijskim obolenjem itd. Antiserume uporabljajo tudi za diagnostične namene, vštevši za poskuse &quot;in vitro&quot;. Specifični globulini so prečiščeni preparati iz antiserumov. Ta tar. številka ne vključuje albumina iz krvi, nepripravljenega za terapevtske ali profilaktične potrebe (tar. št. 35.02), pa tudi globulinov (razen globulinov iz krvi in globulinov iz serumov) ne (tar. št. 35.04). Ta tar. številka izključuje tudi zdravila, ki niso izločena iz krvi, ki pa jih v nekaterih državah imenujejo &quot;serumi&quot; ali &quot;umetni serumi&quot;. Te snovi vključujejo izotonske raztopine na osnovi natrijevega klorida ali drugih kemikalij, pa tudi suspenzije cvetnega prahu, ki se uporabljajo proti alergijskim obolenjem. (2) Modificirane imunološke izdelke, vštevši dobljene po biotehnološkem postopku. Izdelki, katerih antigenska in protitelesna reakcija ustreza reakcijam naravnih antiserumov in ki se uporabljajo za diagnostične ali terapevtske namene ter za imunološke teste, se uvrščajo v to skupino izdelkov. Lahko so definirani kot: (a) Monoklonalna protitelesa (MABs) - posebni imunoglobini iz izbranih in kloniranih hibridnih celic, gojenih v gojitvenem mediju ali vodenici; (b) Fragmenti protiteles - deli protiteles beljakovin, dobljeni s posebno encimsko delitvijo; (c) Združbe protiteles in fragmentov protiteles - to so encimi (na primer alkalna fosfataza, peroksidaza ali betagalaktosidaza) ali barvila (fluoroscin), ki so kovalentno pripojene na beljakovinsko strukturo in ki se uporabljajo v reakcijah enostavnega odkrivanja. (D) Vakcine, toksine, mikroorganske kulture (izvzemši kvase) in podobne izdelke. Ti izdelki vključujejo: (1) Vakcine - preparate mikrobiološkega porekla, ki vsebujejo viruse ali bakterije, suspendirane v slanih raztopinah, v olju (lipovakcine) ali v drugem okolju. Te preparate ponavadi obdelujejo, da bi zmanjšali njihovo toksičnost, da pa pri tem ne bi uničili njihovih imunizirajočih lastnosti. Ta tar. številka vključuje tudi mešanice (kot je vakcina DTP, ki vsebuje komponente davice, tetanusa in oslovskega kašlja, ki sestoji iz vakcin in toksoidov. (2) Toksine (strupi, katere izločajo bakterije), toksoide, kriptotoksine in antitoksine mikrobiološkega porekla. (3) Kulture mikroorganizmov (izvzemši kvase). Kulture mikroorganizmov vključujejo fermente, kot so na primer mlečni fermenti, ki se uporabljajo pri pripravi mlečnih derivatov, ocetne fermente za pripravo kisa, plesni za proizvodnjo penicilina in drugih antibiotikov in mikroorganske kulture za tehnične namene (na primer za pospeševanje rasti rastlin). Mleko in sirotka, ki vsebujeta le majhno količino mlečnih fermentov, se uvrščata v 4. poglavje. (4) Človeške, živalske in rastlinske viruse in antiviruse. (5) Bakteriofage. Ta tar. številka vključuje tudi diagnostične reagente mikrobiološkega porekla, razen tistih, naštetih v Opombi 4 (d) k temu poglavju - glej tar. številko 30.06. Ta tar. številka pa ne vključuje encimov (Renet, amilaza itd.), tudi če so mikrobiološkega porekla (streptokinaza, streptodornaza itd.) (tar. št. 35.07) in niti tedaj, če so mrtvi enocelični organizmi (razen vakcin) (tar. št. 21.02).‚ (E) Diagnostični seti (kiti) Diagnostični seti se uvrščajo v to tar. številko, kadar daje bistveni značaj setu katerikoli proizvod iz te tar. številke. Običajne reakcije, ki se uporabljajo pri teh setih, vključujejo tudi zlepljenje, percipitacijo, nevtralizacijo, vezavo komplementa, krvno aglutinacijo, analiza imunosorbentov, vezanih na encime (ELISA) itd. Bistveni značaj setu daje tista posamezna sestavina, ki v največji meri določa testni postopek. Izdelki iz te tar. številke ostanejo uvrščeni vanjo, če so pripravljeni ali nepripravljeni v odmerke ali za prodajo na drobno, v razsutem stanju (in bulk), ali pa v majhnih pakiranjih. 30.03 ZDRAVILA (RAZEN PROIZVODOV IZ TAR. ŠTEVILK 30.02, 30.05 ALI 30.06), KI SESTOJE IZ DVEH ALI VEČ SESTAVIN IN KI SO POMEŠANE ZA TERAPEVTSKO IN PROFILAKTIČNO UPORABO, TODA NISO PRIPRAVLJENA V ODMERJENIH DOZAH IN NE V OBLIKAH ALI PAKIRANJIH ZA PRODAJO NA DROBNO 3003.10 - Ki vsebujejo peniciline ali njihove derivate s strukturo penicilinske kisline ali streptomicine ali njihove derivate 3003.20 - Ki vsebujejo druge antibiotike - Ki vsebujejo hormone ali druge proizvode iz tar. št. 29.37, toda ne vsebujejo antibiotikov: 3003.31 - - ki vsebujejo insulin 3003.39 - - druga 3003.40 - Ki vsebujejo alkaloide ali njihove derivate, toda ne vsebujejo hormonov in drugih izdelkov iz tar. št. 29.37 ali antibiotikov 3003.90 - Druga V tej tar. številki so zajeti medicinski preparati za uporabo v zdravljenju ali preprečevanju internih in eksternih bolezni ljudi in živali. Te preparate dobivajo z mešanjem dveh ali več snovi. Vendar pa se uvrščajo v tar. številko 30.04, če so pripravljeni v odmerke ali v oblike ali pakiranja za prodajo na drobno. Ta tar. številka vključuje: (1) Mešane medicinske preparate, naštete v uradni zdravilniški knjigi (farmakopeji) in v medicini itd., vštevši tudi tiste, ki se pojavljajo v obliki tekočin za izpiranje grla, kapljic za oči, masti, ki se vtrejo v kožo, injekcij, sredstev proti draženju in druge preparate, ki se ne uvrščajo v tar. številke 30.02, 30.05 ali 30.06. Vendar je treba omeniti, da ne gre vse preparate, ki so našteti v uradni zdravilniški knjigi, v medicini itd., uvršati v tar. št. 30.03. Primer: preparati zoper aknavost, ki so namenjeni predvsem čiščenju kože in ki ne vsebujejo zadosti aktivnih sestavin, da bi jih lahko šteli kot primerne za terapevtsko ali profilaktično rabo, se uvrščajo v tar. št. 33.04. (2) Preparate, ki vsebujejo eno farmacevtsko snov, skupaj z ekscipientom, s sladilom, z aglomeracijskim sredstvom, nosilcem ipd. (3) Hranljive preparate, ki se vnašajo v telo izključno intravenozno, t.j z injekcijo ali kapljanjem v žilo. (4) Koloidne raztopine in suspenzije (na primer koloidni selen, koloidno živo srebro) za medicinske namene, vendar izvzemši koloidno žveplo ali čiste koloide plemenitih kovin. Koloidno žveplo se uvršča v tar. številko 30.04 le v primeru, da je pripravljeno v odmerkih ali pakiranjih za prodajo na malo za terapevtske ali profilaktične namene, v vseh drugih primerih pa v tar. št. 28.02. Koloidi plemenitih kovin, pripravljeni za medicinsko rabo ali ne, se vedno uvrščajo v tar. številko 28.43. Vendar se posamenze plemenite kovine v smislu mešanic koloidnih plemenitih kovin ali mešanic enega ali več koloidnih plemenitih kovin z drugimi snovmi (za terapevtsko ali profilaktično rabo), uvrščajo v to tar. številko. (5) Medicinski sestavljeni rastlinski ekstrakti, vštevši tudi tiste, dobljene z obdelavo rastlinskih mešanic. (6) Medicinske mešanice rastlin ali delov rastlin, ki spadajo v tar. št. 12.11. (7) Medicinske soli, dobljene z izhlapevanjem naravnih mineralnih vod ali podobni, umetno dobljeni izdelki. (8) Koncentrirane vode slanih izvirov (kot je na primer &quot;Kreuznachova voda&quot;), ki se uporabljajo za terapevtske namene; mešane soli, pripravljene za medicinske kopeli (žveplove, jodove in druge kopeli) - dišeče ali ne. (9) Zdravilne soli (na primer mešanica kislega natrijevega karbonata, vinske kisline, magnezijevega sulfata in sladkorja) in podobne mešane peneče soli za medicinske namene. (10) Kafrirano olje, fenolirano olje itd. (11) Antiastmatične izdelke, kot so na primer anti-astmatični papirji in praški. (12) &quot;Zdravila z upočasnjenim delovanjem&quot;, kot so na primer tista, ki sestoje iz medicinske komponente, pripete na polimerne izmenjevalce ionov. (13 Anestetike, ki se uporabljajo v človeški in veterinarski medicini in kirurgiji. Določila iz poimenovanja te tar. številke se ne uporabljajo za hrano in pijače, kot so na primer dietična, diabetična hrana ali hrana za krepitev, tonične pijače in mineralna voda (naravna ali umetna), ki se uvrščajo v svoje ustrezne tar. številke. To se še posebej nanaša na prehrambene preparate, ki vsebujejo le hranilne snovi. Osnovne hranilne snovi v hrani so beljakovine, ogljikovi hidrati in maščobe. Vitamini in mineralne snovi so prav tako del prehrane. Tudi hrana in pijače, ki vsebujejo medicinske snovi, so iz te tar. številke izključeni, v kolikor so te snovi dodane samo za zagotavljanje boljšega dietetičnega ravnotežja, za povečanje energetskih lastnosti ali hranilne vrednosti izdelka, ali pa z namenom, da bi izboljšali njegov okus - vendar vselej pod pogojem, da izdelek ohrani svojo lastnost prehrambenega izdelka ali pijače. Iz te tar. številke so izključeni tudi izdelki iz rastlin ali delov rastlin ali tisti, ki sestoje iz delov rastlin, pomešanih z drugimi snovmi, ki se uporabljajo za proizvodnjo herbalnih infuzij ali herbalnih &quot;čajev&quot; in za katere velja prepričanje, da blažijo tegobe pri nekaterih vrstah bolezni in/ali da prispevajo k splošnemu zdravju in dobremu stanju organizma, katerih doze pa ne vsebujejo aktivnih sestavin za profilaktične ali terapevtske namene - sestavin, ki so pri zdravljenju neke bolezni specifične (tar. št. 21.06). Ta tar. številka izključuje še dodatke k hrani, ki vsebujejo vitamine ali mineralne soli in ki so pripravljeni z namenom ohranjati zdravje ali dobro počutje, vendar nimajo oznak glede preventivne ali kurativne uporabe katere-koli od bolezni ali obolenj. Ti izdelki, ki so ponavadi v obliki tekočin, lahko pa tudi prahu ali tablet, se uvršajo v tar. št. 21.06 ali v 22. poglavje. Na drugi strani pa ta tar. številka vključuje preparate, katerim sta hrana ali pijače le podlaga, vezivo ali sladilo medicinskih- zdravilnih snovi (na primer zaradi lažje prebave). Ta tar. številka izključuje poleg hrane in pijač še: (a) izdelke iz tar. številk 30.02, 30.05 ali 30.06, (b) vodne destilate in vodne raztopine eteričnih olj in preparate iz tar. št. od 33.03 do 33.07 - tudi, če imajo terapevtske ali profilaktične lastnosti (33. poglavje), (c) medicinska mila (tar. št. 34.01) in (d) insekticide, dezinfekcijska sredstva itd. iz tar. št. 38.08. 30.04 ZDRAVILA (RAZEN PROIZVODOV IZ TAR. ŠTEVILK 30.02, 30.05 ALI 30.06), KI SESTOJE IZ POMEŠANIH ALI NEPOMEŠANIH PROIZVODOV ZA TERAPEVTSKO ALI PROFILAKTIČNO RABO, PRIPRAVLJENA V ODMERJENIH DOZAH ALI V OBLIKAH ALI PAKIRANJIH ZA PRODAJO NA DROBNO 3004.10 - Ki vsebujejo peniciline ali njihove derivate s strukturo penicilinske kisline ali streptomicine ali njihove derivate 3004.20 - Ki vsebujejo druge antibiotike - Ki vsebujejo hormone ali druge proizvode iz tar. številke 29.37, toda ne vsebujejo antibiotikov: 3004.31 - - ki vsebujejo insulin 3004.32 - - ki vsebujejo adrenokortikalne hormone 3004.39 - - druga 3004.40 - Ki vsebujejo alkaloide in njihove derivate, toda ne vsebujejo hormonov, drugih proizvodov iz tar. številke 29.37 ali antibiotikov 3004.50 - Druga zdravila, ki vsebujejo vitamine ali druge proizvode iz tar. št. 29.36 3004.90 - Drugo Ta tar. številka vključuje zdravila, ki sestoje iz pomešanih ali nepomešanih izdelkov - vendar pod pogojem, da so: (a) Pripravljeni v odmerke ali v oblike, kot so: tablete, ampule (na primer redestilirana voda v ampulah po 1,25 do 10 cm3, ki se uporablja pri neposrednem zdravljenju nekaterih bolezni, na primer: alkoholizma, diabetične kome, ali pa se uporablja kot topilo za pripravo medicinskih raztopin za injektiranje), nadalje kot so kapsule, zavojčki ali majhne količine prahu, pripravljeni v obliki posameznih doz za terapevtsko ali profilaktično rabo. Ta tar. številka velja za take posamezne doze, najsibodo v razsutem stanju, ali pa v pakiranju za prodajo na drobno. (b) V pakiranjih za prodajo na drobno za terapevtsko ali profilaktično rabo. To se nanaša na izdelke (na primer na natrijev bikarbonat in na tamarinov prah), ki so zaradi načina pakiranja, še posebno pa zaradi prisotnosti ustreznih indikacij (izjava o bolezni, pogoji, pod katerimi se uporablja, način uporabe, doziranje), nedvoumno namenjeni neposredni prodaji uporabnikom (posameznim osebam, bolnicam itd.) brez posebnega prepakiranja in za maloprej naštete namene. Te indikacije (v kateremkoli jeziku) so lahko podane na nalepkah, v priloženih navodilih ali kako drugače. Vendar pa navadne oznake farmacevtske ali kakšne druge stopnje čistote še ni dovolj, da bi lahko tak izdelek uvrstili v to tar. številko. Na drugi strani pa lahko nepomešane izdelke štejemo za pripravljene za prodajo na drobno za terapevtske ali profilaktične namene že, če so v takih oblikah, ki je značilna za uporabo kot zdravila. Zdravila, ki sestoje iz mešanih izdelkov za terapevtsko ali profilaktično rabo, vendar niso pripravljeni v odmerjene doze ali v pakiranja za prodajo na drobno, se uvrščajo v tar. številko 30.03 (glej ustrezni komentar). Po določilih Opombe 3 k temu poglavju štejejo za nepomešane tudi naslednji izdelki: (1) Nepomešani izdelki v vodni raztopini. (2) Vse izdelki, ki sicer spadajo v 28. in 29. poglavje (taki izdelki vključujejo koloidno žveplo in stabilizirane raztopine vodikovega peroksida). (3) Posamezni rastlinski ekstrakti iz tar. št. 13.02, ki so samo standarizirani ali raztopljeni v kateremkoli topilu (glej komentar k tar. št. 13.02). Vendar je treba omeniti, da so nemešani izdelki iz tar. številk 28.43 do 28.46 vselej izključeni iz tar. številke 30.04 - tudi, če izpolnjujejo zahteve iz predhodnih točk (a) ali (b) (na primer koloidno srebro, ki se uvršča v tar. številko 28.43 tudi kadar je pripravljeno v odmerjene doze ali pakirano in označeno kot zdravilo). Ta tar. številka vključuje tudi pastile, tablete itd. vrst, ki so primerne samo za medicinske namene, kot so na primer tisti na osnovi žvepla, lesnega oglja, natrijevega tetraborata natrijevega benzoata, kalijevega klorida ali magnezijevega oksida(&quot;magnezija&quot;). Vendar pa se izdelki, ki so pripravljeni kot pastile za grlo ali bonboni proti kašlju, katerih bistvene sestavine so sladkorji (z ali brez drugih prehrambenih snovi kot so želatina, škrob ali moka) in aromatske snovi (vključno s snovmi, ki imajo zdravilne lastnosti, kot so benzilalkohol, mentol, eukaliptol in tolu- balzam), uvrščajo v tar.številko 17.04. Pastile za grlo ali bonboni proti kašlju, ki vsebujejo še druge snovi z zdravilnimi lastnostmi poleg aromatskih, ostanejo uvrščene v to tar.številko, kadar so pripravljene v odmerjenih dozah ali v oblikah oziroma pakiranjih za prodajo na drobno, pod pogojem, da je razmerje teh snovi v vsaki pastili ali bonobonu tako, da se jim zaradi tega pripisuje terapevtska ali preventivna uporaba. Ta tar. številka vključuje naslednje izdelke - pod pogojem, da so pripravljeni na načine, opisane v predhodnih točkah (a) ali (b): (1) Organske površinsko aktivne izdelke in preparate z aktivnim kationom (na primer kvaternarne amonijeve soli), ki imajo antiseptični, dezinfekcijski, bakteriološki učinek, ali pa ki preprečujejo kaljenje. (2) Polivinil pirolidin-jod - izdelek kemične reakcije med jodom in polivinilpirolidonom. Določila iz poimenovanja te tar. številke se ne uporabljajo za hrano in pijače, kot so na primer dietična, diabetična hrana ali hrana za krepitev, tonične pijače in mineralna voda (naravna ali umetna), ki se uvrščajo v svoje ustrezne tar. številke. To se še posebej nanaša na prehrambene preparate, ki vsebujejo le hranilne snovi. Osnovne hranilne snovi v hrani so beljakovine, ogljikovi hidrati in maščobe. Vitamini in mineralne snovi so prav tako del prehrane. Tudi hrana in pijače, ki vsebujejo medicinske snovi, so iz te tar. številke izključeni, v kolikor so te snovi dodane samo za zagotavljanje boljšega dietetičnega ravnotežja, za povečanje energetskih lastnosti ali hranilne vrednosti izdelka, ali pa z namenom, da bi izboljšali njegov okus - vendar vselej pod pogojem, da izdelek ohrani svojo lastnost prehrambenega izdelka ali pijače. Iz te tar. številke so nadalje izključeni izdelki, ki sestoje iz mešanic rastlin ali njihovih delov ali ki sestoje iz rastlin ali njihovih delov, pomešanih z drugimi snovmi in ki se uporabljajo za izdelavo želiščnih poparvkov in želiščnih &quot;čajev&quot; (npr. tistih z očiščevalnimi, prečiščevalnimi, odvajalnimi lastnostmi in z lastnostmi sredstva proti vetrovom), za katere velja prepričanje, da blažijo tegobe pri nekaterih boleznih ali da prispevajo k splošnemu zdravju in dobremu počutju (tar. št. 21.06). Ta tar. številka izključuje še dodatke k hrani, ki vsebujejo vitamine ali mineralne soli in ki so pripravljeni z namenom ohranjati zdravje ali dobro počutje, vendar nimajo oznak glede preventivne ali kurativne uporabe katerekoli od bolezni ali obolenj. Ti izdelki, ki so ponavadi v obliki tekočin, lahko pa tudi prahu ali tablet, se uvršajo v tar. št. 21.06 ali v 22. poglavje. Na drugi strani pa ta tar. številka vključuje preparate, katerim sta hrana ali pijače le podlaga, vezivo ali sladilo medicinskih- zdravilnih snovi (na primer zaradi lažje prebave). Ta tar. številka izključuje: (a) kačji ali čebelji strup, nepripravljena kot zdravilo (tar. št. 30.01), (b) izdelke iz tar. številk 30.02, 30.05 ali 30.06 v kakršnikoli oblikah,, (c) vodne destilate in vodne raztopine eteričnih olj in preparate iz tar. številk od 33.03 do 33.07 - tudi, če imajo terapevtske ali profilaktične lastnosti (33. poglavje), (d) medicinska mila, pripravljena na kakršenkoli način (tar. št. 34.01) in (e) insekticide, dezinfektante itd. iz tar. št. 38.08, nepripravljene kot zdravila za notranjo ali zunanjo uporabo. 30.05 VATA, GAZA, POVOJI IN PODOBNI PROIZVODI (NPR OBLIŽI, OBKLADKI), IMPREGNIRANI, PREMAZANI ALI PREVLEČENI S FARMACEVTSKIMI SNOVMI ALI PRIPRAVLJENI V OBLIKAH ALI PAKIRANJIH ZA PRODAJO NA DROBNO, ZA MEDICINSKE, KIRURŠKE, ZOBARSKE ALI VETERINARSKE NAMENE 3005.10 - Lepljive obveze in drugi proizvodi z lepljivo plastjo 3005.90 - Drugo Ta tar. številka vključuje izdelke, kot so vata, gaza, povoji in podobno iz tekstila, papirja, plastične mase itd., impregnirane ali prevlečene s farmacevtskimi snovmi (vštevši substance proti draženju, antiseptike itd.) za medicinsko, kirurško, zobarsko ali veterinarsko uporabo. Ti izdelki vključujejo vato, impregnirano z jodom ali metilsalicilatom itd., nadalje razne pripravljene povoje, pripravljene obkladke (na primer obkladki iz lanenega semena ali gorčični obkladki), medicinske lepljive obliže itd. Lahko so v kosih, zvitkih ali v kakršnikoli drugačni obliki. Vata in gaza za povoje (ponavadi iz vpojnega bombaža) ter povoji itd, ki niso impregnirani, niti prevlečeni s farmacevtskimi preparati, se prav tako uvrščajo v to tar. številko pod pogojem, da so namenjeni izključno za drobnoprodajo potrošnikom, in to brez ponovnega prepakiranja, za uporabo za medicinske, kirurške, zobarske ali veterinarske namene (na primer zaradi obstoječih pritrjenih nalepk ali posebnega pakiranja). Ta tar. številka vključuje tudi naslednje vrste povojev: (1) Kožne povoje, ki sestoje iz pripravljenih zamrznjenih ali liofiliziranih živalskih kož, ponavadi svinjskih, in ki se uporabljajo kot začasni biološki povoj za neposredno uporabo na površini uničene kože, tkiv odprtih ran, kirurške infekcije itd. Pojavljajo se v raznih velikostih in se pakirajo v sterilnih kontejnerjih (drobnoprodajno pakiranje), skupaj z nalepljeno informacijo o uporabi. (2) Tekoče povoje v razpršilnih dozah (drobnoprodajno pakiranje), ki se uporabljajo za prekrivanje ran z zaščitnim, prosojnim filtrom. Lahko sestoje iz sterilne raztopine plastične mase (na primer iz modificiranega kopolimera vinila ali metakrilne plastične mase) v hlapljivem organskem topilu (na primer v etru, v etil acetatu) in poganjalni plin. Lahko so mu dodane farmacevtske snovi (predvsem antiseptiki), ali pa ne. Ta tar. številka ne vključuje povojev, obližev itd., ki vsebujejo cinkov oksid, in pa zavoje za zlome, ki so prevlečeni z mavcem in ki niso pripravljeni v pakiranjih za prodajo na drobno za medicinske, kirurške, zobarske ali veterinarske namene. Ta tar. številka izključuje tudi: (a) sadro, specialno žgano in fino zmleto za zobarske potrebe in preparate na osnovi sadre za uporabo v zobarstvu (tar. št. 25.20 ali 34.07), (b) izdelke, naštete v Opombi št. 4 k temu poglavju (tar. št. 30.06) in (c) sanitarne brisače in sanitarne tampone (tar. št. 48.18, 56.01 ali 63.07). 30.06 FARMACEVTSKO BLAGO, NAVEDENO V 4. OPOMBI K TEMU POGLAVJU 3006.10 - Sterilni kirurški katgut, sterilni materiali in sterilni adhezivi v kirurgiji za zapiranje ran; sterilna laminarija in sterilni tamponi; sterilna absorbcijska sredstva za zaustavljanje krvavitev v kirurgiji in v zobarstvu 3006.20 - Reagenti za določanje krvnih skupin 3006.30 - Kontrastna sredstva za radiografske preiskave; diagnostični reagenti, namenjeni za uporabo na bolnikih 3006.40 - Zobarski cementi in druga zobarska polnila; cementi za rekonstrukcijo kosti 3006.50 - Omarice in kompleti za prvo pomoč 3006.60 - Kemična sredstva za kontracepcijo na osnovi hormonov ali spermicidov Ta tar. številka vključuje samo: (1) Sterilni kirurški katgut, podobne sterilne materiale za šivanje ran in sterilne adhezive za tkiva za kirurško zapiranje ran. Ta skupina vključuje vse vrste ligatur za kirurško šivanje - pod pogojem, da so sterilne. Te ligature so ponavadi pripravljene v antiseptičnih raztopinah ali v zaprtih, sterilnih kontejnerjih. Materiali, ki se uporabljajo za ligature, so: (a) Katgut (predelani kolagen iz črev goved, ovac ali drugih živali). (b) Naravna vlakna (bombaž, svila, lan). (c) Sintetična vlakna, kot so poliamidi (najlon) in poliestri. (d) Kovine (nerjaveče jeklo, tantal, srebro, bronza). Ta skupina vključuje tudi lepila za tkiva, kot na primer lepilo, ki sestoji iz butilnega cianoakrilata in barve. Pri uporabi se monomer polimerizira, zato se ta izdelek uporablja namesto konvencionalnih materialov za zapiranje notranjih in zunanjih ran s šivanjem. Ta tar. številka izključuje nesterilne materiale za šivanje. Ti se uvrščajo po svojem poreklu. Primeri: katgut v tar. št. 42.06, svileni katgut, tekstilno predivo itd. v oddelek XI, kovinska žica v 71. poglavje ali v oddelek XV itd. (2) Sterilno laminarijo in sterilno tif-taf laminarijo. Ta skupina oz. ta točka je omejena na sterilno lamanarijo in sterilno tif-taf laminarijo (kratke alge, včasih rjave barve, z grobo nažlebljeno površino). V stiku z vlažnimi materiali občutno nabreknejo in postanejo gladke in prožne. Zaradi tega se uporabljajo v kirurgiji kot dilatacijsko sredstvo. Nesterilni izdelki so iz te tar. številke izključeni (tar. št. 12.12). (3) Sterilna kirurška in zobarska absorbcijska sredstva za zaustavljanje krvavitev. Ta točka vključuje sterilne izdelke, ki se v kirurgiji in v zobarstvu uporabljajo za zaustavljanje krvavitev. Ti izdelki namreč imajo lastnost, da absorbirajo telesne tekočine. Med njimi so oksidirane celuloze, ponavadi v obliki gaze ali vlaken (&quot;volne&quot;), v obliki blazinic, oblog ali trakov, nadalje spadaj v to točko želatinska goba ali pena, gaza iz kalcijevega alginata (&quot;volna&quot; ali &quot;film&quot;). (4) Reagenti za določanje krvnih skupin. Reagenti iz te tar. številke morajo biti primerni za neposredno določanje krvnih skupin. To so serumi človeškega ali živalskega porekla, ali pa ekstrakti semen ali drugih delov rastlin (fitaglutinini). Ti reagenti se uporabljajo za določanje krvnih skupin na osnovi značilnosti krvničk ali krvnega seruma. Poleg osnovne aktivne sestavine (ali sestavin), lahko vsebujejo antiseptične, antibiotične ali druge substance, ki krepijo aktivnost osnovnih sestavin, ali pa jih stabilizirajo. A. Za reagente za določanje krvnih skupin je šteti naslednje preparate, ki temeljijo na značilnostih krvničk: (i) Preparati za določanje skupin A,B, 0 in AB, podskupin A1 in A2 in faktorja H. (ii) Preparati za določanje skupin M,N,S in P ter drugih skupin, kot so Lu, K in Le. (iii) Preparati za določanje skupin Rh in podskupin Cw,F,V in drugih. (iv) Preparati za določanje krvnih skupin pri živalih. B. Za reagense za določanje značilnosti serumov štejejo naslednji preparati: (i) za določanje značilnosti Gm, Km in drugih sistemov in (ii) za določanje serumskih skupin Gc, Ag in drugih. C. Serum, ki ne izvira iz človeškega globulina (Kumbsov serum), ki pa je pomemben za tehniko določanja nekaterih krvnih skupin, je treba prav tako šteti za reagent iz te tar. številke. Surovi serumi in druge napol končane substance, ki zahtevajo daljši postopek, da bi postali primerni za uporabo kot reagenti, se uvrščajo glede na material, iz katerega so sestavljeni. D. Reagenti za določanje značilnosti HLA (HLA antigeni) se uvrščajo v to tar.številko. Biti morajo neposredno uporabljivi. To so serumi človeškega in živalskega porekla in reagirajo s perifernimi krvnimi limfociti pri določanju HLA antigenov. HLA antigeni testiranega subjekta se lahko določijo na osnovi učinka vzorca različnega HLA testnega seruma. Poleg aktivni sestavi, vsebujejo serumi tudi aditive za stabilizacijo in hranjenje. Ti reagenti vključujejo: (a) preparate za določanje antigenov HLA, A, B in C, (b) preparate za določanje antigenov HLA DR, (c) preparate za določanje antigenov HLA D, (d) pripravljena reagente za določanje antigenov HLA, A, B in C, ki vsebujejo vrsto različnih antiserumov HLA (na primer testne ploščice) in (e) pripravljene reagente za določanje locusa HLA DR (na primer testne ploščice). (5) Kontrastna sredstva, ki se uporabljajo pri radiografskih preiskavah (rentgenske preiskave) in diagnostični reagenti, namenjeni uporabi na pacientu - vendar taki, da so pri tem nemešani izdelki pripravljeni v odmerjenih dozah ali da so preparati, ki sestoje iz dveh ali več sestavin, pomešanih in združenih za te namene. Kontrastna sredstva se uporabljajo pri pregledih notranjih organov, arterij, ven, mokrilnih poti, žolčnega kanala itd. z radiografijo. Pripravljena so na osnovi barijevega sulfata ali drugih snovi, ki ne prepuščajo žarkov X (rentgenskih žarkov)- lahko so pripravljena za vbrizgavanje ali pa za oralno uporabo (na primer barijev obrok). Diagnostični reagenti, zajeti v tej tar. številki, se dajejo oralno, z injekcijami itd. Iz te tar. številke so izključeni tisti diagnostični reagenti, ki niso namenjeni za uporabo na pacientu(na primer reagenti za krvne preiskave, za preiskave urina itd, ali pa reagenti, namenjeni za laboratorijske preiskave). Razvrščajo se v ustrezne tar. številke po materialih, iz katerih so pripravljeni (na primer 28. poglavje in 29. poglavje, ali pa tar. št. 30.02 ali 38.22). (6) Zobarski cementi in polnila ter cementi za rekonstrukcijo kosti. Zobarski cementi in polnila ter cementi za rekonstrukcijo kosti so ponavadi iz kovinskih soli (cinkov klorid, cinkov fosfat itd.), iz kovinskih oksidov, iz gutaperke, ali pa iz plastičnih snovi. Lahko sestoje tudi iz kovinskih zlitin (vštevši zlitine plemenitih kovin), ki so posebej pripravljene za zobarska polnila. Te zlitine včasih imenujejo &quot;amalgami&quot;, čeprav ne vsebujejo živega srebra. Ta tar. številka vključuje tako začasna, kot tudi stalna polnila, vključuje pa cemente in polnila, ki vsebujejo dodane medicinske substance in, ki imajo profilaktični učinek. Ponavadi se pojavljajo v obliki prahu ali tablet, včasih jih spremljajo tekočine, potrebne za njihovo pripravo, pakiranja pa so obvezno oporemljena z označbo, da so namenjena za zobarske namene. Jedra (na primer iz srebra, iz guta-perče, iz papirja) za izpolnjevanje kanala zobnega korena so prav tako zajeta v tej tar. številki. Ta tar. številka vključuje tudi cemente za rekonstrukcijo kosti. Specialno žgana in fino zmleta sadra in preparati na osnovi sadre, ki so namenjeni za zobarske namene, so iz te tar. številke izključeni (tar. št. 25.20 ali 34.07, odvisno od primera). (7) Škatle, zavitki in garniture za prvo pomoč. Vsebujejo majhne količine nekoliko vrst najpogostejših zdravil (jodovo tinkturo, merkuro-krom, vodikov peroksid, tinkturo arnike itd.), nekaj povojev, trakov, obližev itd. in morda nekaj instrumentov (na primer škarje, pincete ipd.). Ta tar. številka ne vključuje bolj opremljenih medicinskih garnitur, katere uporabljajo zdravniki (90. poglavje) (8) Kemična kontracepcijska sredstva na hormonski ali spermicidni osnovi, nepripravljena ali pripravljena za prodajo na drobno (kontracepcijske &quot;spirale&quot; se uvrščajo v tar. št. 90.18). 31. POGLAVJE GNOJILA OPOMBE 1. V to poglavje ne spadajo: (a) živalska kri iz tar. št. 05.11; (b) kemično določene spojine (razen tistih, ki ustrezajo določbam v 2. opombi pod (A), 3. opombi pod (A), 4. opombi pod (A) in v 5. opombi k temu poglavju); (c) kultivirani kristali kalijevega klorida (razen optičnih elementov), ki imajo zase maso 2,5 g ali več, iz tar. št. 3824; optični elementi iz kalijevega klorida (tar. št. 90.01). 2. Tar. številka 31.02 obsega samo naslednje proizvode, razen če niso pripravljeni v oblikah ali pakiranjih, navedenih v tar. št. 31.05: (A) Proizvode, ki ustrezajo kateremu izmed spodaj navedenih opisov: (i) natrijev nitrat, čist ali ne (ii) amonijev nitrat, čist ali ne (iii) dvojne soli amonijevega sulfata in amonijevega nitrata, čiste ali ne (iv) amonijev sulfat, čist ali ne (v) dvojne soli (čiste ali ne) in mešanice kalcijevega nitrata in amonijevega nitrata (vi) dvojne soli (čiste ali ne) in mešanice kalcijevega nitrata in magnezijevega nitrata (vii) kalcijev cianamid, čist ali ne ali obdelan z oljem (viii) sečnino, čisto ali ne (B) Gnojila, ki so sestavljena iz mešanic izdelkov, navedenih v predhod nih določbah pod (A). (C) Gnojila, sestavljena iz amonijevega klorida ali iz katerih koli izdelkov, navedenih v predhodnih določbah pod (A) ali (B), pomešanih s kredo, sadro ali drugimi anorganskimi negnojilnimi snovmi. (D) Tekoča gnojila, ki so sestavljena iz proizvodov iz predhodne določbe pod (A) pod (ii) ali pod (viii) ali mešanice teh izdelkov v vodni ali amonijakalni raztopini. 3. Tar. številka 31.03 obsega samo naslednje proizvode, če niso v oblikah ali v pakiranjih, navedenih v tar. št. 31.05: (A) Proizvode, ki ustrezajo kateremu izmed naslednjih opisov: (i) bazično žlindro; (ii) naravne fosfate iz tar. številke 25.10, kalcinirani ali naprej kemično obdelane, razen po postopkih, predvidenih za odstranjevanje nečistoče; (iii) superfosfate (navadne, dvojne ali trojne); (iv) kalcijev hidrogenortofosfat, ki vsebuje po masi 0,2% ali več fluora, računano na suh brezvodni proizvod. (B) Gnojila, ki so sestavljena iz katerih koli izdelkov, navedenih v predhodnih določbah pod (A), med seboj pomešanih, ne glede na delež fluora; (C) Gnojila, ki so sestavljena iz katerih koli proizvodov, navedenih vpredhodnih določbah pod (A) ali (B), neglede na kvantitativni delež fluora, pomešana s kredo, sadro ali drugimi negnojilnimi anorganskimi snovmi. 4. Tar. številka 31.04 obsega samo naslednje proizvode, če niso v oblikah ali v pakiranjih, navedenih v tar. št. 31.05: (A) Proizvode, ki ustrezajo kateremu izmed naslednjih opisov: (i) surove naravne kalijeve soli (na primer karnalit, kainit in silvit); (ii) kalijev klorid, čist ali ne, razen tistega iz 1. opombe pod (c); (iii) kalijev sulfat, čist ali ne, (iv) magnezijev kalijev sulfat, čist ali ne (B) Gnojila, ki so sestavljena iz mešanih proizvodov, navedenih v predhodni določbi pod (A). 5. Amonijev dihidrogensulfat (monoamonijev sulfat) in diamonijev hidrogenortofosfat (diamonijev fosfat), čist ali ne, in njune medsebojne mešanice, se uvrščajo v tar. št. 31.05. 6. Pri tar. številki 31.05 so z izrazom &quot;druga gnojila&quot; mišljeni samo proizvodi, ki se uporabljajo kot gnojila in vsebujejo bistveno sestavino - najmanj en gnojilni element (dušik, fosfor ali kalij). SPLOŠNA DOLOČILA To poglavje vključuje največji del izdelkov, ki se uporabljajo predvsem kot naravna in umetna gnojila. To poglavje ne vključuje apna (tar. št. 25.22), laporja in črnice iz listja, neglede na to, ali naravno vsebujejo gnojilne elemente v majhnih količinah ali ne (dušik, fosfor, kalij) (tar. št. 25.30) in šote (tar. št. 27.03), katero prej izboljšujejo, kot pa z njo gnojijo zemljo. To poglavje izključuje tudi pripravljeno zemljo za lončnice za vzrejo rastlin, ki so na osnovi šote ali mešanice šote in peska ali pa šote in gline (tar. št. 27.03) in pa mešanice zemlje, peska in gline itd. (tar. št. 38.24). Vsi ti izdelki lahko vsebujejo majhne količine gnojilnih elementov dušika, fosforja ali kalija. 31.01 GNOJILA ŽIVALSKEGA ALI RASTLINSKEGA IZVORA, NEPOMEŠANA ALI MED SEBOJ POMEŠANA ALI KEMIČNO OBDELANA; GNOJILA, DOBLJENA Z MEŠANJEM ALI KEMIČNO OBDELAVO PROIZVODOV ŽIVALSKEGA ALI RASTLINSKEGA IZVORA Ta tar. številka vključuje: (a) Gnojila živalskega ali rastlinskega porekla, pomešana med seboj ali nepomešana ali kemično obdelana. (b) Izdelke živalskega ali rastlinskega porekla, pretvorjena v gnojila z medsebojnim mešanjem ali s kemično obdelavo (razen superfosfatov iz kosti, ki se uvrščajo v tar. št. 31.03). Vendar pa se ti izdelki uvrščajo v tar. št. 31.05, v kolikor so pripravljeni v oblikah ali v pakiranjih (bruto mase do 10 kg), navedenih v tej tar. številki. Ta tar. številka med drugim vključuje: (1) Guano - naslage iztrebkov in ostankov morskih ptic, ki se v velikih količinah nahaja na nekaterih otokih in obalah. Guano je istočasno dušikovo in fosfatno in se ponavadi pojavlja v obliki rumenega prahu močnega vonja po amonijaku. (2) Iztrebke in govno, umazane odpadke volne in hlevsko gnojilo, neprimerne za drugačno uporabo (razen kot za gnojila). (3) Zgnite rastlinske izdelke, neprimerne za drugačno uporabo (razen kot za gnojilo). (4) Dezintegrirani guano. (5) Izdelke, ki nastajajo pri obdelavi strojene kože z žveplovo kislino. (6) Kompost, ki sestoji iz zgnitih odpadkov rastlinskih ali drugih snovi, če je gnitje - razpadanje pospešeno ali uravnavano z obdelavo z apnom itd. (7) Ostanki pri pranju volne. (8) Mešanice suhe krvi in kostne moke. Ta tar. številka izključuje: (a) živalsko kri, tekočo ali posušeno (tar. št. 05.11), (b) kostno moko, moko iz rogov ali kopit, ribje odpadke (5. poglavje), (c) moko, zdrob in pelete iz mesa in drugih klavničnih izdelkov, iz rib ali rakov, mehkužcev ali drugih vodnih nevretenčarjev, ki niso primerni za prehrano ljudi (tar. št. 23.01) in druge izdelke, zaobsežene v 23. poglavju (oljne pogače, odpadki in vsedline iz destilerij, pivovarn itd.), (d) pepel kosti, lesa, šote ali premoga (tar. št. 26.21), (e) mešanice naravnih gnojil iz te tar. številke s kemičnimi gnojilnimi substancami (tar. št. 31.05) in (f) ostružke in druge odpadke iz strojenega usnja; prašek, prah in moko iz strojenega usnja (tar. št. 41.10). 31.02 DUŠIKOVA GNOJILA, MINERALNA ALI KEMIČNA 3102.10 - Sečnina, vključno s sečnino v vodni raztopini - Amonijev sulfat; dvojne soli in mešanice amonijevega sulfata in amonijevega nitrata: 3102.21 - - amonijev sulfat 3102.29 - - drugo 3102.30 - Amonijev nitrat, vključno amonijev nitrat v vodni raztopini 3102.40 - Mešanice amonijevega nitrata s kalijevim karbonatom (KAN) ali drugimi anorganskimi negnojilinimi snovmi 3102.50 - Natrijev nitrat 3102.60 - Dvojne soli in mešanice kalcijevega nitrata in amonijevega nitrata 3102.70 - Kalcijev cianamid 3102.80 - Mešanice sečnine in amonijevega nitrata v vodni ali amonijakalni raztopini 3102.90 - Druga, tudi mešanice, ki niso določene v predhodnih podštevilkah Ta tar. številka vključuje samo naslednje izdelke - pod pogojem, da niso pripravljeni v oblike ali pakiranja, navedena v tar. št. 31.05: (A) Izdelke, ki ustrezajo enemu izmed naslednjih opisov: (1) natrijev nitrat čist ali ne, (2) amonijev nitrat, čist ali ne, (3) dvojne soli (čiste ali ne) amonijevega sulfata z amonijevim nitratom, (4) amonijev sulfat čist ali ne, (5) dvojne soli (čiste ali ne) ali mešanice kalcijevega nitrata in amonijevega nitrata. Nekatere mešanice kalcijevega in amonijevega nitrata se v prodaji lahko pojavijo pod imenom &quot;kalcijevo nitratno gnojilo&quot; (kratica KAN), (6) dvojne soli (čiste ali ne) ali mešanice kalcijevega in magnezijevega nitrata. To gnojilo pridobivajo z obdelavo dolomita z dušikovo kislino, (7) kalcijev cianamid čist ali ne, ali obdelan z oljem in (8) sečnino (diamid karbonske kisline),čista ali ne, ki se uporablja predvsem kot gnojilo, pa tudi kot krma za živali, za proizvodnjo sečninsko-formaldehidnih smol, v oganskih sintezah itd. Omeniti je treba, da se v to tar. številko uvrščajo mineralni ali kemični izdelki, našteti zgoraj tudi, če je nedvoumno , da ne bodo uporabljeni kot gnojila. Z druge strani pa ta tar. številka ne vključuje dušikovih izdelkov kemično določenih (kot je na primer amonijev klorid - tar. št. 28.27) ali ne, ki niso maloprej našteti, četudi se uporabljajo kot gnojila. (B) Gnojila, ki sestoje iz mešanice katerihkoli izdelkov, naštetih v predhodni točki (A) (na primer gnojila, ki sestoje iz mešanice amonijevega sulfata in amonjevega nitrata). (C) Gnojila, ki sestoje iz amonijevega klorida ali iz katerihkoli izdelkov, navedenih v predhodnih točkah (A) in (B), pomešanih s kredo, sadro ali z drugimi anorganskimi negnojilnimi snovmi (na primer gnojila, dobljena z dodajanjem amonijevega nitrata z mešanjem, ali pa na osnovi predhodno navedenih negnojilnih anorganskih snovi). (D) Tekoča gnojila, ki sestoje iz amonijevega nitrata (čist ali ne, ali pa iz sečnine (čiste ali ne) ali iz mešanic teh izdelkov v vodni raztopini ali v raztopini amonijaka. Potrebno je omeniti, da se (kljub predhodni točki (A) mešanice, ki spadajo v točke (B), (C) in (D), uvrščajo v to tar. številko samo, če so takih vrst, ki se uporabljajo kot gnojila. 31.03 FOSFATNA GNOJILA, MINERALNA ALI KEMIČNA: 3103.10 - Superfosfati 3103.20 - Bazična žlindra 3103.90 - Druga Ta tar. številka vključuje samo naslednje blago - pod pogojem, da ni pripravljena v oblike ali v pakiranja, navedena v tar. št. 31.05: (A) Blago, ki ustreza enemu izmed naslednjih opisov: (1) Superfosfati (mono-, di- ali tri-) (topni fosfati). Monosuperfosfat pridobivajo z delovanjem žveplove kisline na naravne fostafe ali na kostno moko. Di- in tri-fosfate pa nastanejo s delovanjem fosforne kisline na omenjena materiala. (2) Bazična žlindra (znana tudi kot &quot;Thomasova žlindra&quot; ali kot &quot;Thomasovi fosfafti&quot;, &quot;fosfatna žlindra&quot;, &quot;metalurški fosfati&quot;) je vmesni izdelek pri pridobivanju jekla iz fosfatnega železa v visokih pečeh ali v konvektorjih z bazično oblogo. (3) Naravni fosfati iz tar. št. 25.10, kalcinirani ali naprej termično obdelani, vendar ne le zaradi odstranjevanja nečistot. (4) Kalcijev hidrogen ortofosfat, ki vsebuje ne manj kot 0,2 mas.% fluora, računano na suhi in brezvodni izdelek. (Kalcijev kisli ortofosfat, ki vsebuje manj kot 0,2 mas.% fluora, se uvršča v tar. št. 28.35). Omeniti je treba, da se izdelki, našteti v predhodnem seznamu, uvrščajo v to tar.številko tudi, če je jasno razvidno, da se ne bodo uporabili kot gnojila. Na drugi strani pa ta tar. številka ne vključuje fosfatnih izdelkov kemično določenih (kot je na primer natrijev fosfat - tar. št. 28.35) ali ne, ki predhodno niso bili našteti, četudi se uporabljajo kot gnojila. (B) Gnojila, ki sestoje iz mešanice katerihkoli izdelkov, omenjenih v predhodni točki (A), neglede na omejujočo vsebnost fluora, navedeno v točki (A)(4) (na primer gnojilo, sestavljeno iz superfosfatov, pomešanih s kalcijevim hidrogen ortofosfatom). (C) Gnojila, ki sestoje iz katerihkoli izdelkov, omenjenih v predhodnih točkah (A) in (B), neglede na omejujočo vsebnost fluora, navedeno v točki (A)(4) ,pomešana s sadro, kredo ali z drugimi anorganskimi snovmi, ki nimajo lastnosti gnoji (na primer gnojila, sestavljena iz superfosfatov, pomešanih z dolomitom, ali pa iz superfosfatov, pomešanih z boraksom). Kljub predhodni točki (A), pa se mešanice, ki spadajo v točki (B) in (C), uvrščajo v to tar. številko samo, če so vrst, ki se uporabljajo kot gnojila. Če ta pogoj izpolnjujejo, so lahko mešanice sestavljene v kateremkoli razmerju in brez kakršnihkoli omejitev, kar se tiče sestave, predpisanega v točki (A) (4). 31.04 KALIJEVA GNOJILA, MINERALNA ALI KEMIČNA 3104.10 - Karnalit, silvinit in druge naravne kalijeve soli 3104.20 - Kalijev klorid 3104.30 - Kalijev sulfat 3104.90 - Druga Ta tar. številka vključuje samo naslednje izdelke - pod pogojem, da niso pripravljeni v oblike ali v pakiranja, opisana v tar. št. 31.05: (A) Blago, ki ustreza kateremukoli izmed naslednjih opisov: (1) Surove naravne kalijeve soli (karnalit, kainit, silvit itd.), (2) Kalijev klorid, čist ali ne, vendar ne vključuje vzgojenih kristalov (razen optičnih elementov) iz tar. št. 38.24 posamezne mase ne manj kot 2,5 g in niti optičnih elementov kalijevega klorida (tar. št. 90.01), (3) Kalijev sulfat, čist ali ne, (4) Magnezijev kalijev sulfat, čist ali ne. Omeniti je treba, da se izdelki, našteti v predhodnem seznamu, uvrščajo v to tar. številko tudi, če je jasno razvidno, da se ne bodo uporabili kot gnojila. Na drugi strani pa ta tar. številka ne vključuje kalijevih spojin kemično določeni (kot je na primer kalijev karbonat iz tar. št. 28.36) ali ne, ki predhodno niso bili našteti, četudi se uporabljajo kot gnojila. (B) Gnojila, ki sestojijo iz medsebojne mešanice kateregakoli gnojila navedenega zgoraj v točki (A) (na primer, gnojilo, ki sestoji iz mešanice kalijevega klorida in kalijevega sulfata). Omeniti je treba, da kljub predhodni točki (A) zgoraj, se mešanice, ki so zajete v točki (B) uvrščajo v to tar.številko samo, če so vrst, ki se uporabljajo kot gnojila. 31.05 MINERALNA ALI KEMIČNA GNOJILA, KI VSEBUJEJO DVA ALI TRI GNOJILNE ELEMENTE - DUŠIK, FOSFOR IN KALIJ; DRUGA GNOJILA; IZDELKI IZ TEGA POGLAVJA V TABLETAH ALI PODOBNIH OBLIKAH ALI V PAKIRANJIH DO VKLJUČNO 10 KG BRUTO MASE 3105.10 - Proizvodi iz tega poglavja v tabletah ali podobnih oblikah in pakiranjih do 10 kg bruto mase 3105.20 - Mineralna ali kemična gnojila, ki vsebujejo tri gnojilne elemente - dušik, fosfor in kalij (NPK) 3105.30 - Diamonijev hodrogenortofosfat (Diamonijev fosfat) 3105.40 - Amonijev dihidrogenortofosfat (Monoamonijev fosfat) in njegove mešanice z diamonijevim hidrogenortofosfatom (diamonijev fosfat) - Druga mineralna in kemična gnojila, ki vsebujejo dva gnojilna elementa dušik in fosfor: 3105.51 - - ki vsebujejo nitrate in fosfate 3105.59 - - druga 3105.60 - Mineralna in kemična gnojila, ki vsebujejo dva gnojilna elementa - fosfor in kalij 3105.90 - Druga Ta tar. številka vključuje: (A) Amonijev dihidrogenortofosfat (monoamonijev fosfat) in diamonijev hidrogenortofosfat (diamonijev fosfat) čist ali ne, njihove mešanice, če se uporabljajo kot gnojila ali ne. Pripomniti je treba, da ta tar. številka ne vključuje drugih kemično določenih spojin, navedenih v tar. številkah od 31.02 do 31.04 - tudi, če bi bila uporabljena kot gnojila (na primer kalijev nitrat - tar. št. 28.34, kalijev sulfat . tar. št. 28.25). (B) Sestavljena in kompleksna gnojila (razen kemično določenih spojin), mineralna in kemična gnojila, ki vsebujejo dva ali tri gnojilna elementov (dušik, fosfor in kalij). Pridobivajo jih: (1) Z mešanjem dveh ali več gnojilnih izdelkov (tudi, če se ti izdelki vsak zase uvrščajo v tar. št. 31.02 do 31.04). Take mešanice vključujejo: (a) kalcinirane naravne kalcijeve fosfate in kalijeve kloride, (b) superfosfate in kalijev fosfat, (c) kalcijev cianamid in bazično žlindro, (d) amonijev sulfat, superfosfate in kalijev fosfat in (e) amonijev nitrat, superfosfate in kalijev sulfat ali kalijev klorid. (2) S kemičnimi procesi, kot so to na primer gnojila, dobljena z obdelavo naravnih kalcijevih fosfatov z dušikovo kislino s tem, da se dobljeni kalcijev nitrat odstranjuje z hlajenjem in s centrifugiranjem, po odstranitvi pa se raztopina nevtralizira z amonijakom, dodajo se kalijeve soli in končno posuši. (To gnojilo včasih neustrezno imenujejo &quot;kalijev nitrofosfat&quot;, ki pa pravzaprav ni kemično določena spojina). (3) Skupaj s mešanjem in s kemičnimi procesi. Opozoriti je treba, da tar. številke 31.02, 31.03 in 31.04 vključujejo gnojila, ki vsebujejo kot nečistote zelo majhne količine gnojilnih elementov, razen tistih, navedenih v ustreznih tar. številkah (na primer dušik, fosfor, kalij); zaradi tega takega blaga ni šteti za mešana ali kompleksna gnojila, ki se uvrščajo v to tar. številko. (C) Druga gnojila (razen kemično določenih spojin), na primer: (1) Mešanice gnojilnih snovi (t.j. tistih, ki vsebujejo dušik, fosfor ai kalij) z negnojilnimi snovmi (na primer z žveplom). Številne med njimi vsebujejo dušik ali fosfor in se uvrščajo v tar. številko 31.02 ali 31.03 (glej komentar k tema dvema tar. številkama), drugi pa se uvrščajo v to tar. številko. (2) Naravno kalij-natrij nitratno gnojilo, naravne mešanice natrijevega in kalijevega nitrata. (3) Mešana gnojila živalskega ali rastlinskega porekla s kemičnimi ali mineralnimi gnojili. Ta tar. številka izključuje: (a) kemično določene spojine, ki v poglavju niso navedene, se pa lahko uporabijo kot gnojila (na primer amonijev klorid, ki se uvršča v tar. št. 28.27) in (b) iztrošeni oksid (tar. št. 38.24). Ta tar. številka vključuje tudi blago iz tega poglavja, pripravljeno v obliki tablet ali podobnih oblik ali pakiranjih bruto mase, ki ne presega 10 kg. 32. POGLAVJE EKSTRAKTI ZA STROJENJE ALI BARVANJE; TANINI IN NJIHOVI DERIVATI; BARVE, PIGMENTI IN DRUGA BARVILA; PRIPRAVLJENA PREMAZNA SREDSTVA IN LAKI; KITI IN DRUGE TESNILNE MASE; TISKARSKE BARVE IN ČRNILA OPOMBE 1. V to poglavje ne spadajo: (a) izločeni kemično določeni elementi ali spojine (razen tistih iz tar. št. 32.03 ali 32.04, anorganskih proizvodov, ki se uporabljajo kot luminofori (tar. št. 32.06), steklo, dobljeno s taljenjem kremena ali drugih vrst silicijevih spojin, v oblikah, predvidenih v tar. št. 32.07, pa tudi barve za tekstil in druga barvila, pripravljena v oblikah ali pakiranjih za prodajo na drobno - iz tar. št. 32.12); (b) tanati ali drugi taninski derivati proizvodov iz tar. številk od 29.36 do 29.39, 29.41 ali 35.01 do 35.04. (c) asfaltne in druge bituminozne mase (tar. št. 27.15). 2. Tar. številka 32.04 obsega mešanice stabiliziranih diazonijevih soli in spojin (kuplerjev) za proizvodnjo azo- barvil. 3. Tar. številke 32.03, do 32.06 obsegajo tudi preparate na osnovi barvil (vključno pri tar. št. 32.06 pigmentna barvila iz tar. št. 25.30 ali iz 28. poglavja, kovinske kosmiče in kovinski prah), ki se uporabljajo za barvanje kateregakoli materiala, ali se uporabljajo kot sestavine pri proizvodnji barvnih preparatov. Te tar. številke pa ne obsegajo pigmentov, dispergiranih v nevodnih medijih, v tekočem stanju ali pasti, ki se uporabljajo za proizvodnjo premaznih sredstev, vključno emajlov (tar. št. 32.12) ali drugih preparatov iz preparatov iz tar. št. 32.07, 32.08, 32.09, 32.10, 32.12, 32.13 in 32.15 4. Tar. številka 32.08 obsega raztopine (razen kolodijev), ki so sestavljene ), ki so sestavljene iz katerih koli proizvodov, navedenih v tar. številkah od 39.01 do 39.13, v izhlapljivih organskih topilih, če masa topila presega 50% mase raztopine. 5. Z izrazom &quot;barvilo&quot; v tem poglavju niso mišljeni proizvodi, ki se uporabljajo kot polnila v oljnatih barvah, ne glede na to, ali so primerni za obarvanje ali ne. 6 Pri tar. številki 32.12 so z izrazom &quot;tiskarske folije&quot; mišljeni samo tanki listi, ki se uporabljajo za tiskanje, na primer: platnic za knjige ali trakov za klobuke, in so sestavljeni iz: (a) kovinskega prahu (vključno s prahom iz plemenitih kovin) ali pigmenta, aglomeriranega z lepilom, želatino ali drugimi vezivi; (b) kovine (vključno plemenite kovine) ali pigmenta, nanesenega na list kakršnega koli materiala, ki se uporablja kot podlaga. SPLOŠNA DOLOČILA To poglavje vključuje preparate, ki se uporabljajo pri strojenju in luženju surovih kož (ekstrakti za strojenje rastlinskega porekla, sintetična strojila, pomešana ali nepomešana z naravnimi strojili in umetna lužila). Poglavje vključuje tudi barvila rastlinskega, živalskega ali mineralnega porekla ter organska barvila, kot tudi veliko večino preparatov, dobljenih iz teh barvil (barve, keramične barve, črnila, tiskarske barve, tuši itd.). Zaobseženi so tudi razni drugi preparati, kot so laki, kiti, trdilci itd. Razen blaga, zaobseženega v tar.štev. 32.03 ali 32.04, anorganskih preparatov vrst, ki se uporabljajo kot luminofori (tar.štev.32.06), steklastih mase pridobljenih s taljenjem kvarca ali taljenjem silike, v oblikah kot so navedene v tar.štev. 32.07 in tudi barvil ali drugih obarvanih snovi v oblikah ali pakiranjih za prodajo na drobno (tar.štev. 32.12), izdelkov, ki vsebujejo kemično določene spojine, so izključene iz tega poglavja. Običajno se uvrščajo v 28. ali 29. poglavje. V primeru nekaterih barv in lakov iz tar. številk od 32.08 do 32.10 in tesnilnih mas (mastiksov) iz tar. št. 32.14, mora biti mešanje različnih sestavin (na primer: trdilcev) izvršeno v času uporabe. Taki izdelki ostanjeo uvrščeni v teh tar. številkah pod pogojem, da: (i) je nedvoumno, da se bodo sestavine uporabljale skupaj, brez predhodnega prepakiranja (glede na način priprave), (ii) so prisotne skupaj in (iii) so razpoznavni - bodisi po svoji naravi, ali pa po relativnem razmerju, v katerem so predstavljene oz. v katerem prihajajo, in da se medsebojno dopolnjujejo. Vendar pa odstotnost trdilca ne izključuje teh izdelkov iz tega poglavja, kadar se izdelkom trdilec dodaja v času uporabe - vendar pod pogojem, da je po sestavi ali po pakiranju nedvoumno spoznavno, da bodo uporabljni pri pripravi barv, lakov ali tesnilnih mas (kitov). 32.01 STROJILNI EKSTRAKTI RASTLINSKEGA IZVORA; TANINI IN NJIHOVE SOLI, ETRI, ESTRI IN DRUGI DERIVATI 3201.10 - Quebrachev ekstrakt 3201.20 - Ekstrakt mimoze 3201.90 - Drugo (A) Strojilni ekstrakti rastlinskega izvora. To so ekstrakti, katere uporabljajo predvsem za strojenje surovih kož. Ponavadi jih pripravljajo z ekstrakcijo s toplo vodo (včasih okisano) iz rastlinskih materialov (les, lubje, listje, plodovi, korenine itd.), katere prej zmeljejo ali narežejo. Dobljeno tekočino filtrirajo ali centrifugirajo in potem skoncentrirajo, včasih pa obdelajo s sulfiti itd. Tako dobljeni ekstrakti so tekoči, z nadaljnjim koncentriranjem pa se lahko zgostijo v paste ali v trdno obliko. Vsi ekstrakti vsebujejo tanine v različnih razmerjih, pa tudi druge snovi, kot je na primer: sladkor, mineralne soli, organske kisline itd. Ponavadi so rjave, rumene ali rdečkaste barve. Osnovni strojilni ekstrakti so tisti iz hrasta, kostanja, quebracha, bora, mimoze, rujevine, mirabolana, valoneje, gambira, mangrova in iz divi-divija. Ta tar. številka ne vključuje: (a) surove rastlinske snovi (posušene, razrezane, v prahu ali ne), ki se uporabljajo predvsem za proizvodnjo strojilnih ekstraktov (tar. št. 14.04), (b) strojilne ekstrakte, pomešane s sintetičnimi strojilnimi snovmi (tar. št. 32.02) in (c) odpadne lužine od proizvodnje lesne celuloze, koncentrirane ali nekoncentrirane (tar. št. 38.04). (B) Tanini in njihove soli, etri, estri in drugi derivati. Tanini (taninske kisline) so osnovne aktivne sestavine rastlinskih strojil in jih pridobivajo z ekstrakcijo z etrom ali z alkoholom iz surovih rastlinskih snovi iz tar. št. 14.04, ali pa iz ekstraktov, zaobseženih v pedhodni točki (A). V to tar. številko so vključeni tudi ekstrakti iz iglavcev (z vodo ekstrahirani tanini iz iglavcev), ki so manj močni od tistih, ekstrahiranih z organskimi topili. Ta tar. številka vključuje tanine (piragalolne in kateholne tanine) z ali brez nečistot, ki so nastale med postopkom ekstrakcije. Najpogostejša vrsta je tanin iglavcev (galotaninska kislina). Drugi tanini vključujejo tanin iz hrastovega lubja (kvercitaninska kislina), tanin iz kostanjevega lesa (kastenotaninska kislina), tanin quebracha, mimoze itd. Vsi ti tanini se večinoma pojavljajo v obliki belega ali rumenkastega amorfnega prahu, ki na zraku porjavi. Včasih se lahko pojavi v obliki luskin ali igličastih kristalov itd. Uporabljajo se predvsem kot sredstva za jedkanje pri barvanju, v proizvodnji tiskarskih barv in črnil, za bistrenje vina in piva, v farmaciji in v fotografiji. Tanati, uvrščeni v to tar. številko, vključujejo aluminijeve, bizmutove, kalcijeve, železove, manganove, živosrebrove, cinkove, heksametiltetraminove, fenazonove ali oreksinove tanate. Drugi derivati tanina vključujejo acetiltanin in metilenditanin. Ti derivati se ponavadi uporabljajo v medicini. Ta tar. številka ne vključuje: (a) tanatov plemenitih kovin in drugih spojin plemenitih kovin (tar. št. 28.43) ali derivatov tanina iz tar. št. od 28.44 do 28.46, (b) galne kisline (tar. št. 29.18), (c) tanatov in drugih taninskih derivatov, ki se uvrščajo v tar. št. od 29.36 do 29.39 in 29.41, (d) sintetičnih strojila, mešanih ali nepomešanih z naravnimi taninskimi snovmi (tar. št. 32.02) in (e) tanatov in drugih taninskih derivatov beljakovin, ki se uvrščajo v tar. št. od 35.01 do 35.04 (na primer: kazein tanat - tar. št. 35.01, albumin tanat - tar. št. 35.02 in želatinin tanat - tar. št. 35.03). 32.02 SINTETIČNA ORGANSKA STROJILA; ANORGANSKA STROJILA; STROJILNI PREPARATI NE GLEDE NA TO, ALI VSEBUJEJO NARAVNA STROJILA; ENCIMSKI PREPARATI ZA PREDSTROJENJE 3202.10 - Sintetična organska strojila 3202.90 - Drugo Ta tar. številka vključuje: (I) Strojila. Pod pogojem, da to niso kemično določene spojine iz 28. in 29. poglavja, vključuje ta tar. številka naslednje preparate za strojenje: (A) Sintetična organska strojila (včasih znani kot &quot;sintani&quot;). To so izdelki, ki so najpogosteje pomešani z naravnimi strojili, da bi lažje prodrli v kožo, čeprav jih lahko uporabljajo le za strojenje do blede barve. Vključujejo: (1) Aromatske sintane, kot so: kondenzacijski izdelki formaldehida s fenolno, kreozolno ali naftalensulfonsko kislino; sulfonirani aromatski ogljikovodiki z visoko molekulsko maso; polisulfonamidi iz polihidroksi-poliarilsulfonsulfonskih kislin. (2) Alkilsulfonilkloride (včasih znane kot &quot;sintetična strojila na oljnati osnovi&quot;). (3) Smolasta strojila, ki so skoraj ali popolnoma topna v vodi. Medtemi izdelki so tudi nekateri kondenzacijski izdelki formaldehida z dicianamidom, sečnino ali z melaminom. (B) Anorganska strojila ali &quot;mineralna strojila&quot; (na primer: na osnovi kromovih, železovih, aluminijevih ali cirkonijevih soli). Strojila, opisana v predhodnih točkah (A) in (B) ostanejo uvrščeni v tej tar. številki tudi, če so med seboj pomešana (na primer: organski sintani, pomešani s kromovimi ali aluminijevimi solmi), pa tudi, če so pomešana z naravnimi strojili. Ta tar. številka vključuje tudi izdelke, ki se zaradi strojilnih lastnosti, uporabljajo tudi v pomožne namene (na primer: za enakomerno prodiranje barv in za beljenje). (II) Umetne lužine. Umetne lužine so sestavljeni kompleksni preparati, ki se uporabljajo z namenom, da bi bilo odstranjevanje beljakovin iz notranjiv kožnih vlaken, pa tudi apnenca iz ostrugane kože, lažje. Kožo zmehčajo in tako omogočijo karseda boljše delovanje strojil. Ponavadi so na osnovi izbranih encimov, pankreatinov itd., lahko so pomešani z določenimi izdelki za razapnenčenje ali z ekstenderji, kot so na primer: otrobi ali lesna moka. Ta tar. številka izključuje: (a) ostanke lužin iz proizvodnje lesne celuloze, koncentrirane ali nekoncentrirane (tar. št. 38.04) in (b) sredstva za dodelavo, nosilce barv za pospeševanje barvanja in sredstva za fiksiranje barv ter druge izdelke ter preparate (na primer: apreturna sredstva, sredstva za jedkanje, ki se uporabljajo v usnjarski industriji), vendar pod pogojem, da se ne uporabljajo predvsem kot strojila (tar. št. 38.09). 32.03 BARVILA RASTLINSKEGA ALI ŽIVALSKEGA IZVORA (VKLJUČNO Z EKSTRAKTI ZA BARVANJE, TODA BREZ ŽIVALSKEGA OGLJA), KEMIČNO DOLOČENA ALI NEDOLOČENA; PREPARATI NA OSNOVI BARVIL RASTLINSKEGA ALI ŽIVALSKEGA IZVORA, NAVEDENI V 3. OPOMBI V TEM POGLAVJU Ta tar. številka vključuje največji del izdelkov rastlinskega ali živalskega izvora, ki se uporabljajo predvsem kot barvila. Te izdelke ponavadi ekstrahirajo iz materialov rastlinskega izvora (les, lubje, korenine, semena, cvetovi, lišaji itd.), ali pa iz materialov živalskega izvora tako, da jih namakajo v vodi ali v šibki raztopini kisline ali amonijaka. Pridobivajo pa jih tudi s fermentacijo (iz nekaterih rastlinskih materialov). To so razmeroma sestavljeni materiali, ki ponavadi vsebujejo enega ali več osnovnih sestavin za barvanje in majhne količine drugih substanc (sladkorja, tanina itd.), ki izhajajo iz surovin, ali pa nastanejo pri ekstrakciji. V to tar. številko se uvrščajo, če so kemično določeni ali ne. Ta tar. številka vključuje: (1) Barvila in barvne ekstrakte rastlinskega izvora, dobljene iz kampehovega drevesa (hematein, hematoksilin itd.), iz rumenega lesa (rumene trščice, Kuba in les Tampiko), iz rdečega lesa (Pernabuk, Lima, Brazilski les itd.), iz sandalovih dreves, zelenega hrasta, iz črnih dreves (Acacija catechu), Annata, Alizarina, iz rdečega volovskega jezika, alkana, kane, kurkume (indijski žafran), iz perzijske robide, žafranike, žafrana itd. Ta tar. številka vključuje tudi lakmusov lišaj in lakmus, pripravljen iz nekaterih lišajev, nadalje tanin iz kožic raznih vrst grozdja, klorofil, ekstrahiran iz koprive in raznih drugih rastlin, kot tudi natrijev klorofil, bakrov klorofil in ksantofil. Vključuje tudi imitacijo Van Dyckove rjave barve, ki jo dobijo z delnim raztapljanjem rastlinskih materialov, kot je na primer: bukovo lubje in plute. Naravni indigo, katerega pridobivajo iz rastlin rodu Indigofera (predvsem iz Indigofera trictoria) je prav tako uvršen v to tar. številko. Ponavadi se pojavlja v obliki temnomodrega prahu, paste, kolača, kep itd. (2) Barvila živalskega izvora, na primer ekstrakt košeniljke, dobljen z ekstrakcijo (običajno) okisane vode ali iz raztopine amonijaka iz insektov košeniljk; svinjski ekstrakt za barvanje v rdeče iz svinjskih uši; sepija, rjava barva, dobljena iz črnilne vrečke ene izmed vrst sip; ekstrakti za barvanje iz šelaka, med katerimi je najbolj znana lak-barva; naravni biserastni pigment, dobljen iz ribjih lusk in ki sestoji predvsem iz gvaninov in hipoksantinov, pojavlja pa se v kristalni obliki. Ta tar. številka vključuje tudi preparate na osnovi barvil rastlinskega ali živalskega porekla, ki se uporabljajo za barvanje kateregakoli materiala, ali pa se uporabljajo kot sestavine v proizvodnji barvil. Mednje spadajo: (i) Anatojeve raztopine v rastlinskem olju, ki v nekaterih deželah služijo za obarvanje masla, (ii) Naravna biserovina, dispergirana v mediju, ki sestoji iz vode ali mešanice vode in topila, topnega v vodi. Ta izdelek včasih imenujejo &quot;biserna esenca&quot;, uporablja pa se v proizvodnji vodenih premazov in kozmetičnih preparatov. Vendar pa so preparati, našteti v zadnjem stavku Opombe 3 k temu poglavju, izključeni. Ta tar. številka izključuje še: (a) ogljikove saje (tar. št. 28.03), (b) snovi, ki se v praksi ne uporabljajo zaradi njihovih barvilnih lastnosti (na primer: morin, hematin in hemin - 29. poglavje), (c) sintetična organska barvila (tar. št. 32.04), (d) lak-barve, dobljene s fiksiranjem naravne barve živalskega ali rastlinskega porekla na neko osnovo (na primer: karminski lak iz košeniljke, lak kampehovega lesa, lak rumenega in črnega drevesa (tar. št. 32.05), (e) barve ali druga barvila v oblikah ali v pakiranjih za prodajo na drobno (tar. št. 32.12) in (f) slonokoščeno črnilo in druga živalska črnila (tar. št. 38.02). 32.04 SINTETIČNA ORGANSKA BARVILA, KEMIČNO DOLOČENA ALI NEDOLOČENA; PREPARATI NA OSNOVI SINTETIČNIH ORGANSKIH BARVIL, NAVEDENI V 3. OPOMBI V TEM POGLAVJU; SINTETIČNI ORGANSKI PROIZVODI, KI SE UPORABLJAJO KOT SREDSTVA ZA FLUOROSCENCO ALI KOT LUMINOFORJI, KEMIČNO DOLOČENI ALI NEDOLOČENI - Sintetična organska barvila in preparati na njihovi osnovi, navedeni v 3. opombi v tem poglavju: 3204.11 - - disperzijska barvila in preparati na osnovi teh barvil 3204.12 - - kisla barvila, metalizirana ali nemetalizirana, in preparati na osnovi teh barvil; jedkalna barvila in preparati na osnovi teh barvil 3204.13 - - bazična barvila in preparati na osnovi teh barvil 3204.14 - - direktna barvila in preparati na osnovi teh barvil 3204.15 - - redukcijska barvila (vključno tista, ki so v tem stanju uporabna kot pigmenti) in preparati na osnovi teh barvil 3204.16 - - reaktivna barvila in preparati na osnovi ter barvil 3204.17 - - pigmenti in preparati na osnovi pigmentov 3204.19 - - drugo, vključno mešanice barvil iz dveh ali več tarifnih podštevilk 3204.11 do 3204.19 3204.20 - Sintetični organski proizvodi, ki se uporabljajo kot fluorescenčna belilna sredstva 3204.90 - Drugo (I) SINTETIČNA ORGANSKA BARVILA, KEMIČNO DOLOČENA ALI NEDOLOČENA; PREPARATI NA OSNOVI SINTETIČNIH ORGANSKIH BARVIL, NAVEDENI V OPOMBI 3 K TEMU POGLAVJU Sintetična organska barvila ponavadi pridobivajo iz olj ali iz drugih izdelkov destilacije premogovega katrana. Ta tar. številka med drugim vključuje: (A) Nepomešana sintetična organska barvila (kemično določena ali nedoločena) in sintetične organske snovi za barvanje, razredčene s snovmi, ki nimajo barvilnih lastnosti (na primer: brezvodni natrijev sulfat, natrijev klorid, dekstrin, škrob itd.), ki pa jim zmanjšujejo ali standarizirajo barvilno moč. Dodajanje majhnih količin površinsko aktivnih izdelkov z namenom, da bi pospešili prodiranje in fiksiranje barv, ne vpliva na razvrščanje barvil. Barvila, ki ustrezajo tem opisom, se ponavadi pojavljajo v obliki prahu, kristalov, paste itd. Sintetična organska barvila, pripravljene v oblike ali v pakiranja za prodajo na drobno, se uvrščajo v tar. št. 32.12 (glej točko (C) komentarja k tej tar. številki). (B) Sintetična organska barvila, pomešana. (C) Koncentrirane disperzije-(masterbači) organskih sintetičnih barvil v plastičnih masah, v naravnem kavčuku, v sintetičnem kavčuku, mehčalih in v drugih medijih. Te disperzije se ponavadi pojavljajo v obliki majhnih plošč ali grud in se uporabljajo kot surovina za barvanje kavčuka, plastike itd. v masah. (D) Mešanice sintetičnih organskih barvil z razmeroma velikimi količinami površinsko aktivnih snovi ali z organskimi vezivi, ki se uporabljajo za barvanje plastičnih mas v masah itd, ali pa kot sestavine preparatov za tiskanje tekstila. Ponavadi se pojavljajo v obliki paste. (E) Drugi preparati na osnovi sintetičnih organskih barvi, ki se uporabljajo za barvanje kateregakoli materiala, ali pa kot sestavine v proizvodnji preparatov za barvanje. Vendar pa so iz te tar. številke izključeni preparati, našteti v Opombi 3 k temu poglavju. Med raznimi tipi organskih barvil, ki so uvrščena v to tar. številko (kot barve ali kot pigmenti), so naslednji: (1) nitrozo- ali nitro-barve, (2) mono- ali poli-azo-barve, (3) stilbenske barve, (4) tiazolne barve (na primer: tioflavin), (5) karbazolne barve, (6) kinoniminske barve, na primer: azinske barve (indulini, nigrozini, eurodini, žafranini itd.), oksazinske barve (galocianini itd.), tiazinske barve (metilensko modre barve itd.), pa tudi indofenol in indaminske barve, (7) ksantenske barve (pironin, fluoroscin, eozini, rodamini itd.), (8) akridinske barve, kinolinske barve (na primer: cianini, izocianini, kriptocianini), (9) di- in tri-fenilmetanske barve (na primer: auramin in fuksin), (10) hidroksikinonske in antrakinonske barve (na primer: alizarin), (11) sulfonirane indigo - barve, (12) druge redukcijske barve (na primer: sintetični indigo), druge žveplene barve ali pigmenti, indigosoli itd., (13) fosfo-volframova zeleno, itd. (glej tretjo točko komentarja k tar. št. 32.05, (14) ftalocianine (tudi, če so v surovem stanju) in njihove kovinske spojine, vštevši tudi njihove sulfo-derivate in (15) karotenoide, dobljene s sintezo (na primer: b-karoten, 8'- apo- b-karotenal, 8'-b-apo-karotenska kislina, etil 8'-b-apo- karotenat, metil 8'-b-apo-karotenat in kantaksantin). Nekatera azo-barvila so pogosto pripravljena v obliki mešanic stabiliziranih diazonijevih soli in kuplerjev, ki proizvajajo netopno azo-barvo na vlaknu samem. Tudi take mešanice se uvrščajo v to tar. številko. Vendar pa ta tar. številka izključuje kemično določene diazonijeve soli (stabilizirane ali nestabilizirane, razredčene do standardne moči ali ne), ki se lahko uporabljajo pri barvanju brez kuplerjev in ki pri tem proizvedejo enako barvilo (29. poglavje). Ta tar. številka izključuje intermediate, ki niso barve in ki se dobivajo v raznih fazah proizvodnje barvil. Intermediati (na primer: monoklorocetna kislina, benzensulfonska kislina in naftensulfonske kisline, rezorcinol, kloronitroantrakinon, metilni anilini itd.) se uvrščajo v 29. poglavje. Od nekaterih izdelkov, uvrščenih v to tar. številko, se povsem razlikujejo - na primer: od ftalocianinov, ki so kemično &quot;popolni&quot; in ki zahtevajo le enostavno fizično obdelavo, da bi dosegli optimalno barvilno moč. Sintetična organska barvila so lahko topna ali netopna v vodi. Skoraj popolnoma so zamenjala naravna organska barvila, še posebno pri barvanju ali tiskanju tekstila, barvanju usnja, papirja in lesa. Uporabljajo se tudi za pripravo lak-barv (tar. št. 32.05), za pripravo barv, ki spadajo v tar. št. od 32.08 do 32.10, v tar. št. 32.12 in 32.13, za pripravo tiskarskih barv in črnila iz tar. št. 32.15 in za barvanje plastičnih mas, kavčuka, voskov, olj, fotografskih emulzij itd. Nekatere med njimi se tudi uporabljajo kot laboratorijski reagenti in za medicinske namene. Snovi, ki se v praksi ne uporabljajo zaradi njihovih barvilnih lastnosti, so iz te tar. številke izključene (29. poglavje), na primer: azuleni (tar. št. 29.02), trinitrofenol (pikrinska kislina), dinitro-orto-kreozol (tar. št. 29.08), heksanitrodifenilamin (tar. št. 29.21), metil oranžno barvilo (tar. št. 29.27); bilirubin, biliverdin in porfirini (tar. št. 29.33), akriflavin (tar. št. 38.24). (II) SINTETIČNI ORGANSKI PREPARATI, KI SE UPORABLJAJO KOT SREDSTVA ZA FLUORESCENČNO BELJENJE ALI KOT LUMINOFORJI, KEMIČNO DOLOČENI ALI NEDOLOČENI (1) Organski proizvodi, ki se uporabljajo kot fluoroscenčna belila, so sintetični organski izdelki, ki absorbirajo ultravijolične žarke in dajejo vidno, modro svetlobo ter s tem krepijo navidezno belino belih predmetov. Pretežno sestoje iz stilbenovih derivatov. (2) Organski proizvodi, ki se uporabljajo kot luminoforji, so sintetični izdelki, ki pod vplivom svetlobnih žarkov tvorijo luminiscenčni ali fluorescenčni učinek. Nekateri izmed njih imajo tudi barvilne lastnosti. Primer takega luminoforja je Rodamin B v plastičnih masah, ki oddaja rdečo fluorescenco. Največji del preparatov, ki se uporabljajo kot luminoforji (na primer: dietildihidroksitereftalat in salicil-aldazin) niso barvila. Se le dodajajo pigmentom za barvanje, da bi dosegli odsevnost. Ti izdelki ostanejo uvrščeni v to tar. številko tudi, če so kemično določeni, vendar pa se iste kemikalije v neluminiscenčnih oblikah (na primer: v manj čistem, v obliki z drugačno kristalno strukturo), iz te tar. številke izključujejo (29. poglavje). Zaradi tega spada salicil-aldazin, ki se uporablja kot agens za pridobivanje penastega kavčuka), v tar. št. 29.28. V to tar. številko se uvrščajo tudi organski preparati, ki se uporabljajo kot luminoforji, med seboj pomešani ali pomešani s sintetičnimi organskimi barvili. Če pa so pomešani z anorganskimi pigmenti, so iz te tar. številke izključeni (tar. št. 32.06). KOMENTAR K TAR. PODŠTEVILKAM Tarifne podštevilke od 3204.11 do 3204.19 Sintetična organska barvila in preparati na njihovi osnovi, navedeni v Opombi 3 k temu poglavju, so razdeljeni na osnovi njihove uporabe in uporabnosti. Izdelki iz teh tar. podštevilk so opisani v nadaljnjem besedilu. Disperzijske barve so v vodi večinoma netopne. So neionske, ki se v obliki vodnih disperzij uporabljajo za hidrofobna vlakna. Uporabljajo se za poliestrska, najlonska ali druga poliamidna, celulozno-acetatna ali akrilna vlakna in za površinsko barvanje nekaterih termoplastičnih mas. Kisle barve so v vodi topne anionske barve, ki se uporabljajo za najlon, volno, svilo, modakrilna vlakna ali usnje. Jedkalne barve (mordant), so v vodi topne barve, ki pri uporabi zahtevajo eno izmed sredstev za jedkanje (na primer: kromove soli), da se lahko vežejo na tekstilna vlakna. Bazične (alkalne) barve, so v vodi topne kationske barve, ki se uporabljajo za modakrilna, modificirana najlonska in modificirana poliestrska vlakna ter za nebeljeni papir. V prvi vrsti se uporabljajo za barvanje svile, volne ali s taninom jedkanega bombaža, kjer je odsevnost barve pomembnejša od barvnega tona. Nekatere bazične barve izkazujejo biološko aktivnost in se uporabljajo v medicini kot antiseptiki. Direktne barve so v vodi topne anionske barve, ki v vodni raztopini in v prisotnosti elektrolita direktno prehajajo na celulozna vlakna. Uporabljajo se za barvanje bombaža, regenerirane celuloze, papirja, usnja in (v manjši meri) najlona. Da bi izboljšali barvno obstojnost teh barv, pogosto tkanine, pobarvane z neposrednimi barvami, naknadno obdelajo (diazotizirajo in kuplirajo na mestu samem, stabilizirajo s kovinskimi solmi ali pa obdelajo s formaldehidom). Redukcijske barve (vat), so v vodi netopne barve, ki se reducirajo v alkalni kopeli v obliko, ki je v vodi topna. V tej obliki jo uporabljajo predvsem za celulozna vlakna, nakar reoksidirajo v netopno, obarvano keto obliko. Reaktivne barve, so barve, ki se same vežejo na vlakna, ponavadi na bombaž, volno ali najlon, tako, da funkcionalne skupine reagirajo na molekulah vlaken in pri tem tvorijo kovalentne vezi. Pigmenti, so sintetične organske barve, ki obdržijo svojo kristalno ali specifično obliko v vsem času postopka uporabe (za razliko od barv, ki svojo kristalno strukturo izgube pri raztapljanju ali hlapenju, čeravno jo lahko v poznejših fazah barvanja spet pridobijo). Pigmenti vključujejo nekatere v vodi netopne kovinske soli nekaterih že navedenih barv. Tar. podštevilka 3204.19 med drugim vključuje: - mešanice, navedene v Opombi 2 k temu poglavju, - topne barve (solventna), ki se, če so raztopljene v organskih topilih, uporabljajo za barvanje sintetičnih vlaken, na primer: najlona, poliestrskih ali akrilnih vlaken, ali pa se uporabljajo v bencinu, lakih, barvah, črnilih, vos kih itd. Nekatera med temi sintetičnimi organskimi barvili spadajo v dve ali več vrst, ki se razvrščajo v različne tar. številke. Taka barvila se razvrščajo na naslednji način: - Tiste, ki se v stanju, v katerem se pojavijo, lahko uporabijo kot redukcijske barve in kot pigmenti, se uvrstijo kot redukcijske barve v tar. podšt. 3204.15. - Tiste, ki bi se potencialno lahko uvrstile v dva ali več specifičnih tar. podštevilk od 3204.11 do 3204.17, se uvrstijo v zadnjo po vrsti tar. podštevilk, ki prihajajo v poštev. - Tiste, ki bi se potencialno lahko uvrstile v eno izmed specifičnih tar. podštevilk od 3204.11 do 3204.17 in v 3204.19 (tar. podštevilka &quot;ostalo&quot;), se uvrstijo v specifično tar. številko. Mešanice sintetičnih organskih barvil in preparati na njihovi osnovi se razvrščajo na naslednji način: - Mešanice dveh ali več izdelkov iz iste tar. podštevilke, se uvrstijo v to podštevilko. - Mešanice dveh ali več izdelkov iz različnih tar. podštevilk od 3204.11 do 3204.19, se uvrstijo v tar. podštevilko 3204.19 (ostalo). Fluorescenčna belilna sredstva, katere včasih imenujejo &quot;bele barve&quot;, so iz tarifnih podštevilk od 3204.11 do 3204.19 izključena, saj so bolj specifično navedena v tar. podštevilki 3204.20. 32.05 LAK-BARVE; PREPARATI, PREDVIDENI V 3. OPOMBI V TEM POGLAVJU NA OSNOVI &quot;LAK-BARV&quot; Organski pigmenti (naravni in sintetični), ki se razvijajo na podlagi - inertnem anorganskem nosilcu (v nadaljnjem besedilu &quot;lak-barve&quot;), so preparati, netopni v vodi, dobljeni s fiksiranjem naravnega barvila (rastlinskega ali živalskega porekla) ali sintetične organske snovi (topne ali netopne v vodi), ponavadi na osnovi mineralov (barijev sulfat, kalcijev sulfat, aluminijev oksid, kaolin, lojevec, silicijev dioksid, infuzorska zemlja, kalcijev karbonat itd.). Fiksiranje barvil ponavadi dosežejo na naslednje načine: (1) z obarjanjem barvil na osnovo s pomočjo agensov za obarjanje (tanin, barijev klorid itd.), s ko-obarjanjem barvila in osnove, (2) z barvanjem osnove z raztopino barvila in (3) s homogenizacijo z mehanskim mešanjem netopnega barvila z inertno osnovo. &quot;Lak-barve&quot; ne gre enačiti z nekaterimi drugimi izdelki, kot so na primer: sintetična organska barvila, ki v vodi niso topna in v katerih so kovinske spojine sestavni del molekul (sintetična organska barvila, ki so napravljene netopna v obliki njihovih kovinskih soli, kot na primer: kalcijeve soli sulfoniranih barv iz soli bazičnih barv, sulfonirane s kompleksnimi fosforjevimi, molibdenovimi in volframovimi kislinami (tar. št. 32.04). &quot;Lak-barve&quot; se pripravljajo pretežno iz tistih sintetičnih organskih barvil (tar. št. 32.04), ki so zelo odporne proti oksidaciji, kot so na primer: azo-barve, redukcijske barve iz antrakinonov in alizarinske barve. Te &quot;lak-barve&quot; se uporabljajo največ za izdelavo tiskarskih barv, tapet in oljnatih premaznih sredstev. &quot;Lak-barve&quot; so lahko pripravljene tudi iz organskih snovi živalskega ali rastlinskega izvora (na primer: tistih iz tar. št. 32.03). &quot;Lak-barve&quot; med drugim vključujejo košenilni karminski lak, ki se ponadavi pridobiva z obdelavo vodne raztopine ekstrakta košenila z galunom in ki se uporablja predvsem v proizvodnji vodenih barv in za obarvanje sirupov, in pa lake kempehovega rumenega in rdečega lesa. Ti izdelki se najpogosteje pojavljajo v obliki prahu. Ta tar. številka vključuje koncentrirane disperzije &quot;lak-barv&quot; v plastičnih masah, v naravnem kavčuku, v sintetičnem kavčuku, mehčalih (masterbači) in v drugih okoljih. Te disperzije se ponavadi pojavljajo v obliki majhnih ploščic ali grudic in se uporabljajo kot surovine za barvanje gume, plastičnih mas itd. v celem. Ta tar. številka vključuje tudi nekatere druge preparate na osnovi &quot;lak-barv&quot;, ki se uporabljajo za barvanje kateregakoli materiala, ali pa kot sestavine v proizvodnji preparatov za barvanje. Vendar pa preparati, našteti v zadnjem stavku Opombe 3 k temu poglavju, niso zaobseženi v tej tar. številki. Ta tar. številka ne vključuje japonskega (ali kitajskega) laka (tar. št. 13.02). 32.06 DRUGA BARVILA; PREPARATI, NAVEDENI 3. OPOMBI V TEM POGLAVJU, RAZEN TISTIH IZ TAR. ŠTEVILK 32.03, 32.04 IN 32.05; ANORGANSKI PROIZVODI, KI SE UPORABLJAJO KOT LUMINOFORI, KEMIČNO DOLOČENI ALI NEDOLOČENI - Pigmenti in preparati na osnovi titanovega oksida: 3206.11 - - ki vsebujejo 80 mas.% ali več titanovega dioksida, računano suhi izdelek 3206.19 - - drugi 3206.20 - Pigmenti in preparati na osnovi kromovih spojin 3206.30 - Pigmenti in preparati na osnovi kadmijevih spojin - Druga barvila in drugi preparati: 3206.41 - - ultramarin in preparati na osnovi ultramarina 3206.42 - - litopon in drugi pigmenti ter preparati na osnovi cinkovega sulfida 3206.43 - - pigmenti in preparati na osnovi heksacianoferatov (ferocianidov in fericianidov) 3206.49 - - drugo 3206.50 - Anorganski proizvodi, ki se uporabljajo kot luminofori (A) DRUGA BARVILA IN PREPARATI, NAVEDENI V OPOMBI 3 K TEMU POGLAVJU, RAZEN TISTIH IZ TAR. ŠT. 32.03, 32.04 ALI 32.05 Ta tar. številka vključuje anorganska barvila ali barvila mineralnega izvora. Vendar pa izključuje: (a) naravne sljudaste železove okside, zemeljske barve, žgane ali nežgane, med seboj pomešane ali nepomešane (glej komentar k tar. št. 25.30), (b) kemično določena anorganska barvila (na primer: bazični svinčev karbonat, železovi oksidi, svinčevi, kromovi ali cinkovi oksidi, svinčev kromat - 28. poglavje, Schweinfurtsko zeleno - bakrov acetoarzenit, tar. št. 29.42) in (c) kovinske kosmiče in prah (Oddelek XIV ali XV). Barvila iz te tar. številke vključujejo: (1) Pigmente na osnovi titanovega dioksida, kot je titanovo belo, ki sestoji iz mešanice titanovega dioksida s kalcijevim ali barijevim sulfatom ali z drugimi snovmi, ali pa iz površinsko obdelanega titanovega dioksida. Poimenovanje &quot;titanovo belo&quot; se nanaša na titanov dioksid, ki ni pomešan ali površinsko obdelan - ta izdelek se uvršča v tar. št. 28.23. (2) Pigmente na osnovi kromovih spojin, ki vključujejo rumenila, ki sestoje iz mešanice svinčevega kromata in drugih anorganskih izdelkov, kot je na primer: svinčev sulfat. Med te pigmente štejemo tudi zelene pigmente iz kromovega oksida, pomešanega z drugimi substancami. (3) Pigmente na osnovi kadmijevih spojin, na primer: rumeni pigmenti, ki sestoje iz mešanic kadmijevega sulfida in barijevega sulfata, pa tudi kadmijevo rdeče, ki sestoji iz mešanic kadmijevega sulfata in kadmijevega selenida. (4) Ultramarin - ultramarin modra je kompleksna skupina, katero so prej pridobivali iz &quot;lapis lazuli&quot;, vendar se dandanes umetno pridobiva z obdelavo mešanic raznih silikatov, aluminatov, natrijevih karbonatov, žvepla itd. Zeleni, roza in vijočilni ultramarini so zajeti tudi v tej tar. številki, vendar pa ne tudi nekateri nepomešani kromati, včasih znani kot &quot;rumeni ultramarini&quot; (tar. št. 28.41). (5) Litopon in druge pigmente na osnovi cinkovega sulfida - na primer: beli pigmenti, ki sestoje iz mešanice cinkovega sulfida in barijevega sulfata v različnih razmerjih. (6) Prusko modro (berlinsko modro) in druge pigmente na osnovi heksacianoferatov (ferocianidov in fericianidov). Prusko modro sestoji iz kemično nedoločenega feri-ferocianida. Pridobivajo ga z obarjanjem alkalnega ferocianida s fero-solmi in nato z oksidacijo s hipokloritom. Pojavlja se v obliki amorfne, trdne, modre substance, ki se uporablja v pripravi številnih pigmentov, ki se prav tako uvrščajo v to tar. številko. Med njimi je mineralno modro (z barijevim sulfatom in kaolinom), milori zeleno ali angleško zeleno (s kromovim rumenim in včasih z barijevim sulfatom), cinkovo zeleno (s cinkovim kromatom) in zmesi za tiskarske barve in barvna črnila (z oksalno kislino. Turnbulovo modro sestoji iz kemično nedoločenih ferofericianidov, čistih ali v mešanicah. (7) Mineralno črno (razen črnega, vključenega v tar. št. 25.30 ali 28.03), na primer: (a) skriljasto črno - mešanica raznih silikatov in ogljika, dobljena z nepopolnim žganjem bituminoznih skriljavcev, (b) silika črno, katerega pridobivajo z žganjem mešanice premoga in kiselgure in (c) izdelek, znan kot &quot;alu-črno&quot; - mešanica aluminijevega oksida in ogljika, dobljena z žganjem mešanice boksita in smol iz katrana premoga ali maščob. (8) Zemeljske barve, katerim so dodane majhne količine sintetičnih organskih barvil zaradi povečanja barvne intenzitete (zemeljske barve, tudi pomešane, vendar brez takih dodanih snovi se ponavadi uvrščajo v tar. št. 25.30 - glej ustrezni komentar). (9) Topno Van Dyckovo rjavo in podobni izdelki, ki se ponavadi pridobivajo z obdelavo zemeljskih barv iz tar. št. 25.30 (Van Dyck rjavo, Koelnska zemlja, Kaselska zemlja itd.) z raztopino amonijaka ali kalijevega hidroksida. (10) Pigmente na osnovi kobaltovih spojin, na primer: nebeško modro. (11) Pigmente ki sestoje iz fino zmletih rud (na primer: ilmenit). (12) Cinkovo sivo (zelo nečist cinkov oksid) (13) Sintetiče biserne pigmente, t.j. anorganske biserne pigmente, kot so: (a) bizmutov oksiklorida z dodadkom manjše količine organskih površinskih sredstev in (b) sljuda, prevlečena s bizmutovim oksikloridom, s titanovim oksidom ali s titanovim dioksidom in s železovim(III) oksidom. Ti izdelki se uporabljajo v proizvodnji raznih kozmetičnih preparatov. Mešanice anorganskih pigmentov z organskimi barvili se prav tako uvrščajo v to tar. številko. To so predvsem materiali, katere uporabljajo pretežno za proizvodnjo barv in pigmentov za keramično industrijo (glej komentar k tar. št. 32.07), barv, emajlov in lakov iz tar. št. 32.08 do 32.10 in 32.12, barv za umetniško slikarstvo, za pouk, za zabavo iz tar. št. 32.13 in za izdelavo tiskarskih barv (tar. št. 32.15). Ta tar. številka vključuje tudi preparate na osnovi omenjenih barvil, obarvane pigmente iz tar. št. 25.30 in 28. poglavja in kovinske kosmiče in prah, ki se uporabljajo za barvanje kateregakoli materiala, ali pa se uporabljajo kot sestavine v proizvodnji preparatov za barvanje, in sicer v naslednjih oblikah: (I) V obliki koncentriranih disperzij (&quot;masterbači&quot;) v plastičnih masah, naravnem kavčuku, sintetičnem kavčuku, mehčalih in v drugih okoljih. Te disperzije se uporabljajo kot surovine za barvanje plastičnih mas, kavčuka itd. v &quot;raztaljeni masi&quot;. (II) V obliki mešanic z razmeroma velikimi količnami površinsko aktivnih sredstev, ali pa z organskimi vezivi. Uporabljajo se za barvanje plastičnih mas itd. v masi, predstavljajo pa tudi sestavine preparatov za tiskanje tekstila. Ponavadi se pojavljajo v pastozni obliki. Vendar pa so preparati, navedeni v zadnjem stavku Opombe 3 k temu poglavju, izključeni iz te tar. številke. Ta tar. številka izključuje še: Izdelke, ki se uporabljajo kot ekstenderji v oljnatih barvah, neglede na to, ali so primerni za vodene barve ali ne, na primer: (a) kaolin (tar. št. 25.07), (b) kalcijev karbonat (tar. št. 25.09 ali 28.36), (c) barijev sulfat (tar. št. 25.11-za naravni &quot;barit&quot; ali 28.33), (d) diatomejsko zemljo (tar. št. 25.12), (e) skriljavec (tar. št. 25.14), (f) dolomit (tar. št. 25.18), (g) magnezijev karbonat (tar. št. 25.19 ali 28.36), (h) sadro (tar. št. 25.20), (i) azbest (tar. št. 25.24), (j) sljudo (tar. št. 25.25), (k) lojevec (tar. št. 25.26), (l) kalcit (islandski spat) (tar. št. 25.30), (m) aluminijev hidroksid (tar. št. 28.18) in (n) mešanice dveh ali večih pravkar navedenih izdelkov od (a) do (n) (ponavadi tar. št. 38.24). (B) ANORGANSKI PREPARATI, KI SE UPORABLJAJO KOT LUMINOFORJI, KEMIČNO DOLOČENI ALI NEDOLOČENI Anorganski izdelki, ki se uporabljajo kot luminoforji, so izdelki, ki pod vplivom vidnega ali nevidnega sevanja (sončevi, ultravijolični, katodni, rentgenski žarki itd.) proizvajajo luminiscenčni efekt (fluorescenčni ali fosforescenčni). Večina teh izdelkov sestoji iz kovinskih soli, aktiviranih z zelo majhnimi količinami &quot;aktivirujočih&quot; snovi, kot so srebro, baker in mangan. Primeri: cinkov sulfid, aktiviran s srebrom ali bakrom, cinkov sulfat, aktiviran z bakrom in cink-berilijev silikat, aktiviran z manganom. Drugi izdelki so kovinske soli, ki imajo luminiscenčne lastnosti, ki ne izhajajo iz aktivirujočih snovi, temveč iz postopka, ki jim daje posebno kristalno strukturo. Ti izdelki so kemično določene spojine in ne vsebujejo drugih snovi. Med njimi velja omeniti kalcijev volframat in magnezijev volframat. Iste kemikalije v neluminiscenčni obliki (na primer: v manj čisti obliki ali drugačne kristalne strukture), so izključene (28. poglavje). Tako na primer: &quot;amorfni&quot; kalcijev volframat, ki se uporablja kot reagent, spada v tar. št. 28.41. Anorganski izdelki, ki se uporabljajo kot luminoforji, včasih vsebujejo sledove dodanih radioaktivnih soli, ki omogočajo lastno luminiscenco. Te izdelke je treba šteti za mešanice, ki vsebujejo radioaktivne snovi, zato se uvrščajo v tar. št. 28.44, če radioaktivnosti presega 74 Bq/g (0,002 mCi/g). Anorganski izdelki, ki se uporabljajo kot luminoforji, ki so pomešani (na primer: cinkov sulfid, aktiviran z bakrom in pomešan s cink-kadmijevim sulfatom, aktiviranim z bakrom), ali pa so pomešani z obarvanimi pigmenti, ki spadajo v 28. poglavje ali tistimi iz predhodnega dela (A) te tar. številke, ostanejo uvrščeni v tej tar. številki. Luminoforji se uporabljajo pri prizvodnji fluorescenčnih barv in za prevleke televizijskih, oscilografskih, radiografskih in radarskih ekranov, pa tudi za fluorescenčne cevi za razsvetljavo. Tarifna številka ne vključuje izdelkov, ki ustrezajo opisom v tar. št. od 28.43 do 28.46 (na primer: mešanica itrijevega oksida in evropijevega oksida), neglede na to, kako so pripravljeni in na njihov namen. KOMENTAR K TARIFNI PODŠTEVILKI Tar. podštevilka 3206.19 Med preparate, ki po masi vsebujejo manj kot 80 mas.% titanovega dioksida, prištevamo koncentrirane disperzije v plastičnih masah, naravnem ali sintetičnem kavčuku ali v mehčalcu, ki so znane pod imenom &quot;masterb-bači&quot; in ki se uporabljajo za barvanje plastike, gume itd. v masi. 32.07 PRIPRAVLJENI PIGMENTI, PRIPRAVLJENA SREDSTVA ZA MOTNENJE IN PRIPRAVLJENE BARVE, STEKLASTI EMAJLI IN GLAZURE, LOŠČI, TEKOČI KERAMIČNI LAKI IN PODOBNI PREPARATI, KI SE UPORABLJAJO V KERAMIČNI, EMAJLNI IN STEKLARSKI INDUSTRIJI; STEKLENA FRITA IN DRUGO STEKLO V PRAHU, ZRNIH ALI LUSKAH 3207.10 - Pripravljeni pigmenti, pripravljena sredstva za motnjenje, pripravljene barve in podobni preparati 3207.20 - Steklasti emajli in glazure, lošči in podobni preparati 3207.30 - Tekoči keramični laki in podobni preparati 3207.40 - Steklena frita in drugo steklo v prahu, zrnih ali luskah Ta tar. številka vključuje široko paleto preparatov, ki se uporabljajo v keramični industriji (porcelan, keramika itd.), v steklarski industriji ali pa za barvanje in dokončevanje kovinskih predmetov. (1) Pripravljeni pigmenti, sredstva za motnenje in barve, so suhe mešanice, oblikovane s toplotno obdelavo oksidov (antimonovega, srebovega, arzenovega, bakrovega, kromovega, kobaltovega itd.) ali soli (fluoridov, fosfatov itd.) - z ali brez talila ali drugih snovi. Po premazovanju se žgejo na visokih temperaturah, ponavadi nad 300(C. To blago se uporablja za izdelavo obarvane ali neprosojne površine tekom keramičnega žganja, lahko se vmeša v glazuro ali v emajl, ali pa uporabi kot prevleka pred glaziranjem. (2) Steklasti emajl in glazure, so mešanice silicijevega dioksida z drugimi izdelki (feldspat, kaolin, alkalije, natrijev karbonat, spojine zemljo- alkalnih kovin, svinčev oksid, borova kislina itd.) in tvorijo gladko površino - bodisi matirano, ali pa postekljeno pod vplivom toplote. V večini primerov so nekatere med sestavinami staljeni skupaj že tekom predhodnega postopka in se nahajajo v mešanici v obliki drobljenega stekla v prahu (glej nadaljnje besedilo). Lahko so prozorni (obarvani ali neobarvani), ali pa napravljeni neprozorne z dodajanjem sredstev za ustvarjanje neprozornosti ali pigmentov. Včasih dodajajo snovi (na primer: titanovi oksidi ali cinkovi oksidi), ki povzročajo dekorativne kristalne efekte pri hlajenju po žganju. Ti steklasti emajli in glazure se pojavljajo ponavadi v obliki prahu ali granul. (3) Prevleke - poltekoče mase na osnovi gline, v barvi ali ne, ki se upora bljajo za prevlekanje keramičnega blaga - popolnoma ali v obliki okraskov. Premazovanje poteka pred ali po prvem žganju. (4) Tekoči keramični laki - raztopine ali suspenzije kovinskih spojin v terpentinskem olju ali v drugih organskih topilih. Uporabljajo se za okraševanje keramike ali izdelkov iz stekla. Največ so v uporabi zlati, srebrovi, aluminijevi in kromovi keramični laki. (5) Steklene frite in vse druge oblike stekla (vštevši vitrit in steklo, dobljeno s taljenjem kremena ali drugega silicijevega dioksida) se pojavljajo v obliki prahu, zrn ali luskin, vštevši tudi obarvane ali posrebrene. Ti izdelki se uporabljajo v pripravi premazov za keramične, steklene in kovinske predmete, pa tudi za druge namene. Primer: drobljeno steklo se uporablja v pripravi izdelkov za posteklevanje, navedenih v predhodni točki (2). Stekleni prah in zrna včasih sintrajo v oblike diskov, plošč, cevi itd. za laboratorijsko uporabo. Vitrit se ponavadi uporablja za izoliranje električnih delov (na primer: kontaktnih zaključkov grl električnih žarnic). Druge vrste steklenega prahu se uporabljajo kot abrazivi, za dekoriranje razglednic, za okraševanje božičnih jelk, za obarvane steklene predmete itd. Iz te tar. številke so izključeni izdelki, navedeni v predhodni točki (5), kadar niso pripravljeni v prahu, zrnih ali kosmičih, temveč v drugih oblikah. Tedaj spadajo v 70. poglavje. To se še posebej nanaša na &quot;vitrit&quot; in &quot;emajl&quot; steklo v celem (tar. št. 70.01), na &quot;emajl&quot; steklo v obliki palic ali cevi (tar. št. 70.02) in na majhna, pravilno okrogla zrna (mikrokroglice), ki se uporabljajo za premazovanje kinematografskih platen, prometnih znakov itd. (tar. št. 70.18). 32.08 PREMAZNA SREDSTVA (BARVE IN LAKI) NA OSNOVI SINTETIČNIH POLIMEROV ALI KEMIČNO MODIFICIRANIH NARAVNIH POLIMEROV, DISPERGIRANIH ALI RAZTOPLJENIH NEVODNEM MEDIJU; RAZTOPINE, DEFINIRANE V 4. OPOMBI V TEM POGLAVJU 3208.10 - Na osnovi poliestrov 3208.20 - Na osnovi akrilnih ali vinilnih polimerov 3208.90 - Drugo (A) BARVE (VŠTEVŠI EMAJLE) Premazna sredstva iz te tar. številke so disperzije netopnih barvil (predvsem mineralnih ali organskih pigmentov ali &quot;lak- barv&quot;) ali kovinskih kosmičev ali prahu na nosilcu, ki sestoji iz veziva, disperziranega ali raztopljenega v nevodnem mediju (organsko topilo). Vezivo, ki je agens za nastanek filma, sestoji iz sintetičnih polimerov (kot so na primer: fenolne smole, amino smole, termoraektivni ali drugi polimeri, alkidi ali drugi poliestri, vinilni polimeri, silikoni, epoksidne smole in sintetični kavčuk), ali pa iz kemično modificiranih naravnih polimerov (kot so na primer: kemični derivati celuloze ali naravnega kavčuka). Nosilcu so lahko (za posebne namene) dodane različne količine drugih izdelkov, kot so sušila (sikativi, predvsem spojine na osnovi kobalta, mangana, svinca in cinka), površinsko aktivna sredstva, razredčila ali polnila (barijev sulfat, kalcijev karbonat, lojevec itd.) in sredstva zoper nastajanje kožice (na primer: butanon oksim). Pri premaznih sredstvih z razredčili in topili, sta razredčilo in topilo hlapljivi tekočini (kot je na primer: alkohol, toluen, smolni, lesni ali sulfatni terpentin, mešanice sintetičnih topil itd.), ki se dodajajo trdnemu vezivu zaradi razredčevanja, tako da dajejo premaznemu sredstvu ustrezno tekočo konsistenco za lažjo uporabo. Če sestoji nosilec iz laka, govorimo o premaznem sredstvu, znanem kot &quot;emajl&quot;. Po sušenju daje še posebno gladko in trdno plast, ki je lahko odseven ali matiran. Sestava premaznih sredstev in emajlov z razredčili in topili je odvisna od namembnosti oz. uporabe, za katero so namenjena. Taki izdelki ponavadi vsebujejo nekaj pigmentov ali nekaj veziv. Po sušenju ustvarjajo na površinah, na katere se nanašajo, nelepljiv, neprosojen, obarvan, odseven ali matiran sloj. (B) FIRNEŽI (VKLJUČNO LAKI) Firneži in laki iz te tar. številke so tekoči preparati za zaščito in dekoracijo površin. Temeljijo na sintetičnih polimerih (vštevši sintetični kavčuk) ali an kemično modificiranih naravnih polimerih (kot je na primer: nitroceluloza in drugi derivati celuloze, novolaki in druge fenolne smole, amino smole, silikoni itd.). Dodana so jim razredčila in topila. Ustvarjajo suh, v vodi netopen, razmeroma trd, bolj ali manj prosojen ali prozoren, gladek in kontinuiran sloj, ki je lahko odseven ali matiran. Lahko so obarvani z dodanimi barvili, ki so v tej sestavi topna (v premaznih sredstvih, emajlih), in pa s pigmenti, netopnimi v mediju (glej predhodno točko (A). Najpogostejši način nanašanja premaznih sredstev (barv in lakov) je s pomočjo čopiča in valja. V industriji pa nastopajo tudi razni drugi načini (razprševanje, namakanje - potapljanje in strojno premazovanje). Ta tar. številka vključuje tudi: (1) Lake, namenjene za razredčevanje v času njihove uporabe. Ti laki sestoje iz smol, raztopljenih v majhni količini topila, in iz sestavin, kot so na primer: sredstva proti mreni, pa tudi iz nekaterih tretjih sestavin, kot so na primer: tiksotropna sredstva ali sredstva za sušenje, ki lake napravijo primerne za uporabo, izključno kot lak. Laki te vrste, pri katerih so v raztopini tudi sekundarne sestavine, se od raztopin, opredeljenih v Opombi 4 k temu poglavju, lahko razlikujejo na osnovi razlike v kemičnem izvoru njihovih sekundarnih sestavin in na osnovi posledičnih razlik v funkcijah, katere te sestavine opravljajo v teh dveh vrstah raztopin. (2) Lake, ki se utrdijo pod vplivom svetlobe in sestoje iz oligomerov (t.j. mešanica polimerov z 2,3 ali 4 monomernimi enotami) in iz monomerov ki se zamrežijo, v hlapljivih topilih z ali brez svetlobnega iniciatorja. Pod vplivom ultravijoličnih (UV), infrardečih (IR), rentgenskih (X) ali elektronskih žarkov se v njih ustvari mrežna struktura, ki ni topna v topilu (trda, suha plast - film). Izdelki te vrste se v to tar. številko uvrščajo, samo, če je nedvoumno razpoznavno, da so namenjeni izključno za uporabo kot laki. Podobni izdelki, ki služijo kot fotografske emulzije, se uvrščajo v tar. št. 37.07. (3) Lake v obliki raztopin polimerov, opisanih v naslednji točki (C),t.j. tiste lake iz tar. številk od 39.01 do 39.13, neglede na količino topila in, ki vsebuje dodane snovi, razen tistih, nujnih za pridobivanje izdelkov, navedenih v tar. številkah od 39.01 do 39.13 (na primer: sredstva proti nastajanju mrene, nekatera tiksotropna sredstva za sušenje), ki dajejo izdelku uporabnost izključno kot lakov. Ta del izključuje raztopine, navedene v Opombi št. 4 k temu poglavju (glej naslednjo točko (C)). (C) RAZTOPINE, OPREDELJENE V OPOMBI 4 K 32. POGLAVJU Skladno z Opombo 4 k temu poglavju, se v to tar. številko uvrščajo raztopine (razen koloidonov) naslednje sestave: - En ali več izdelkov iz tar. št. od 39.01 do 39.13 s katerimikoli raztopljenimi sestavinami, nujnimi za proizvodvnjo teh izdelkov, kot so pospeševalci, upočasnjevalci, sredstva za mreženje itd. v hlapnih organskih topilih, če masa topila presega 50% mase raztopine (pri tem so izvzete topne sestavine, kot so na primer: barvila, pa tudi netopne sestavine, kot so polnila in pigmenti in drugi izdelki, ki bi se lahko uvrstile v te tar.številke na osnovi drugih določil Nomenklature. - En ali več pravkar navedenih izdelkov s plastifikatorji v hlapnih organskih topilih, če masa topila presega 50% mase raztopine. V kolikor masa organskega topila ne presega 50% mase raztopine, se take raztopine uvrščajo v 39. poglavje. Izraz &quot;hlapna organska topila&quot; vključuje tudi topila, ki imajo razmeroma visoko vrelišče, na primer: terpentin. Ne smatrajo se za organska topila &quot;reaktivna topila&quot; (npr. stiren, tekoči oligomeri). Iz te tar. številke so izključena lepila podobne sestave kot maloprej opisani preparati v točki (B), ali pa lepila, pripravljena za prodajo na drobno, katerih masa ne presega 1 kg neto (tar. št. 35.06). Iz te tarifne številke so izključeni &quot;suhi laki&quot; v obliki prahu. Uvrščajo se v 39. poglavje kot &quot;primarne oblike&quot;. Ta tar. številka izključuje tudi: (a) preparate za površinsko obdelavo zidov, podov itd. na osnovi plastičnih mas, katerim je dodana velika količina polnilcev in ki se, podobno kot kiti, nanašajo z lopatico, ometačem itd. (tar. št. 32.14), (b) tiskarske barve, ki kljub temu, da so podobne kvalitativne sestave kot premazna sredstva ali barve, niso primerne za uporabo kot premazna sredstva (tar. št. 32.15), (c) lakov za nohte, pripravljene v oblikah, opisanih v Komentaskih pojasnilih pri tar. št. 33.04, (d) korekturne tekočine, ki pravzaprav sestoje iz pigmentov, veziv in razredčil, pripravljena v pakiranjih za prodajo na drobno za zakrivanje napak in drugih neželjenih znakov v tipkanih besedilih, rokopisih, na fotokopijah, ofsetnih tiskarskih matricah in podobno, pa tudi celolozni laki, pripravljeni v pakiranjih za prodajo na drobno kot preparati - izdelki za popravke matric. (tar. št. 38.24) in (e) koloidone, neglede na količino razredčila (eter in etanol = 1:1) (tar. št. 39.12). 32.09 PREMAZNA SREDSTVA (BARVE IN LAKI) NA OSNOVI SINTETIČNIH POLIMEROV ALI KEMIČNO MODIFICIRANIH NARAVNIH POLIMEROV, DISPERGIRANIH ALI RAZTOPLJENIH V VODNI SREDINI 3209.10 - Na osnovi akrilnih ali vinilnih polimerov 3209.90 - Drugo Premazna sredstva - barve in laki iz te tar. številke, so sestavljeni iz disperzij ali raztopine veziv na osnovi sintetičnih polimerov ali kemično modificiranih naravnih polimerov v vodnih medijih, pomešanih z vodo netopnimi barvili (predvsem mineralnih ali organskih pigmentov ali &quot;lak-barv&quot;) in s polnili. Zaradi stabilizacije izdelka so dodana tudi površinsko aktivna sredstva in zaščitni koloidi. Laki iz te tar. številke so podobni premaznim Sredstvom in barvam s to razliko, da ne vsebujejo pigmentov. Lahko pa vsebujejo barvilo, ki je topno v vezivu. Vezivo je sredstvo, ki tvori film oz. plast, ki sestoji iz polimerov, kot so na primer: poliakrilni estri, polivinilacetat in polivinilklorid, ali pa izdelki kopolimerizacije butadiena in stirena. Pojem &quot;vodni medij&quot; označuje katerikoli medij, ki sestoji iz vode ali mešanice vode in organskega topila, topnega v vodi. Ta tar. številka ne vključuje: (a) preparatov za površinsko obdelavo zidov, podov itd na osnovi plastičnih mas, katerim so dodane velike količine polnil in ki se, podobno kot kiti, nanašajo z lopatico, ometačem itd. (tar. št. 32.14) in (b) tiskarskih barv, ki kjub podobni sestavi kot premazna sredstva in barve, niso primerne za premazno nanašanje (tar. št. 32.15). 32.10 DRUGA PREMAZNA SREDSTVA (EMAJLI, LAKI IN VODNE BARVE) IN PIGMENTI, PRIPRAVLJENI V VODI, KI SE UPORABLJAJO ZA DODELAVO USNJA (A) PREMAZNA SREDSTVA - BARVE (VŠTEVŠI EMAJLE) Premazna sredstva - barve (vštevši emajle) iz te tar. št. vključujejo: (1) Sušeča olja (na primer: laneno olje), modificirano ali nemodificirano ali naravne smole, dispergirane ali raztopljene v vodnem ali nevodnem mediju z dodajanjem pigmentov. (2) Katerokoli tekoče vezivo (vštevši sintetične in kemično modificirane naravne polimere), ki vsebujejo trdilec in pigmente, vendar brez topila ali drugega medija. (3) Premazna sredstva - barve na osnovi kavčuka (izvzemši sintetični kavčuk), bodisi dispergirana ali raztopljena v nevodnem mediju, ali pa dispergirana v vodnem mediju z dodanim pigmentom. Premazna sredstva - barve take vrste se nanašajo v tankih plasteh, da naredijo fleksibilne premaze. (B) FIRNEŽI (VKLJUČNO LAKI) Laki iz te tar. številke vključujejo: (1) Oljnate lake, pri katerih je sredstvo, ki tvori film, sušilnno olje (na primer: laneno olje), ali pa mešanica sušilnega olja in šelaka z naravnimi gumami ali smolami. (2) Lake na osnovi šelaka, naravnih gum ali smol, ki sestoje pretežno iz raztopine ali šelakove disperzije, naravnih gum ali smol (šelak, kopal, kolofonija, damar itd.) v alkoholu (alkoholni laki), v smolnem lesnem ali sulfatnem terpentinu, špiritu, acetonu itd. (3) Lake na osnovi bitumna, katrana ali podobnih izdelkov (včasih znani kot &quot;japonsko črno&quot;, črni laki itd.). Glede razločevanja med laki na bitumenski osnovi in nekaterih mešanic iz tar. št. 27.15, glej izključitve pod d) v komentarju k tej tar. številki). (4) Tekoče lake brez topil, ki lahko sestoje iz: (a) Tekočih plastičnih mas (ponavadi epoksidnih ali poliuretanskih smol) in sredstev, ki utrdijo smole, ki se v tem primeru imenujejo &quot;trdilci&quot;. Trdilci morajo biti nekaterim lakom dodani v času uporabe - v takih primerih se te komponente pakirajo ločeno, v posebnih kontejnerjih, ki pa so lahko skupaj z lakom v istem pakiranju. (b) Posamezne smole, pri katerih pa tvorba filma v času uporabe ni odvisno od uporabe trdilca, temveč od vpliva toplote ali atmosferske vlage. (c) Oligomerov (t.j. polimerov z 2-, 3- ali 4- monomernimi enotami) in monomera, z ali brez svetlobnega iniciatorja. Ti laki se izpostavljajo vplivom ultravijoličnih, infrardečih, rentgenskih ali elektronskih ali drugim vrstam žarkov, da ustvarijo mrežne strukture, ki niso topne v topilu (trd, suh film-plast). Izdelki vrst, opisanih v predhodnih točkah, se v to tar. številko ne uvrščajo, razen če ni nedvoumno spoznavno, da so namenjeni za uporabo izključno kot laki. Če ta pogoj ni izpolnjen, se izdelki, opisani v predhodnih točkah (a) in (b), uvrščajo v 39. poglavje. Izdelki, podobni tistim iz predhodne točke (c), ki se uporabljajo za fotografske emulzije, pa se uvrščajo v tar. št. 37.07. (5) Laki na osnovi kavčuka (razen sintetičnega kavčuka), dispergirani ali raztopljeni v nevodnem mediju ali dispergirani v vodnem mediju ob morebitnem dodajanju barvila, topnega v vezivu. Laki te vrste morajo vsebovati sestavine, ki jih napravijo primerne za uporabo izključno kot lake. Če tega pogoja ne izpolnjujejo, se ti izdelki ponavadi uvrščajo v 40. poglavje. (C) VODNE BARVE (VŠTEVŠI BELILA ZA ČIŠČENJE OBUTVE) IN PRIPRAVLJENI VODNI PIGMENTI, KI SE UPORABLJAJO ZA DODELAVO USNJA (1) Vodene barve so načeloma sestavljene iz pigmentov za barvanje ali iz mineralnih snovi (na primer: belih), skupaj z določeno, ponavadi majhno količino veziv, kot je na primer: klej ali kazein. Nekatere vrste vodenih barv vsebujejo tudi polnila, antiseptike in insekticide. Med vodenimi barvami so: želatinsko belo, kazeinske vodene barve in silikatne vodene barve. Ponavadi se pojavljajo v obliki prahu, lahko pa tudi kot paste ali emulzije. (2) Belila za čiščenje obutve sestoje iz belila, aglomeriranega v obliki tablet s pomočjo veziva (na primer: dekstrina ali kleja). So razločki vodenih barv in se tudi pojavljajo kot paste ali disperzije. (3) Pripravljeni vodeni pigmenti, ki se uporabljajo za dodelavo usnja, so preparati, podobni navadnim vodenim barvam in, ki sestoje iz mešanice mineralnih ali organskih pigmentov z nekaj veziva (na primer: s kazeinati). Pojavljajo se v obliki prahu, past ali disperzij v vodi, včasih pa vsebujejo tudi sestavine, namenjene za ustvarjanje briljantne površine usnja. Ta tar. številka izključuje še: (a) preparate za površinsko obdelavo zidov, podov itd na osnovi plastičnih mas z dodano veliko količino polnil in ki se nanašajo z lopatico ali ometačem (tar. št. 32.14), (b) tiskarske barve, ki kljub podobni kvalitativni sestavi, kot jo imajo premazna sredstva, niso primerne za nanašanje premazov (tar. št. 32.15) in (c) premazna sredstva v prahu (&quot;suhi laki&quot;), ki sestoje pretežno iz plastičnih mas, vendar vsebujejo aditive in pigmente in ki se nanašajo na predmete pod vplivom toplote in ob uporabi ali brez uporabe statične elektrike (39. poglavje). 32.11 PRIPRAVLJENI SIKATIVI Pripravljeni sikativi so mešanice, ki se uporabljajo za pospeševanje sušenja nekaterih premazov - barv ali lakov tako, da pomagajo pri oksidaciji sušilnih olj. Ti preparati se ponavadi sestoje iz kemičnega dela (svinčev borat, cinkov naftenat, cinkov oleat, manganov dioksid, kobaltov rezinat itd.) in polnila, na primer: sadre (trdni sikativi), ali pa so sestavljeni iz koncentriranih raztopin zgoraj navedenih snovi v smolnem lesnem ali sulfatnem terpentinu, špiritu itd (na primer: kalcijev naftenat ali kobaltov naftenat v špiritu), z ali brez sušilnega olja (tekoči ali pastozni sikativi). Ta tar. številka ne vključuje: (a) kuhanih ali kemično modificiranih olj iz tra. št. 15.18, (b) posameznih kemično določenih spojin (ponavadi 28. ali 29. poglavje) in (c) rezinatov (tar. št. 38.06). 32.12 PIGMENTI (VKLJUČNO KOVINSKI PRAH IN LUSKE), DISPERGIRANI V NEVODNIH MEDIJIH, V TEKOČEM STANJU ALI PASTI, KI SE UPORABLJAJO PRI PROIZVODNJI PREMAZNIH SREDSTEV (VKLJUČNO LAK BARVE); TISKARSKE FOLIJE; BARVE IN DRUGA BARVILA, KI SO PRIPRAVLJENA V OBLIKAH ALI PAKIRANJIH ZA PRODAJO NA DROBNO 3212.10 - Tiskarske folije 3212.90 - Drugo (A) PIGMENTI (VŠTEVŠI KOVINSKI PRAH IN KOSMIČE), DISPERGIRANI V ORGANSKIH TOPILIH, V TEKOČEM ALI PASTOZNEM STANJU, KI SE UPORABLJAJO PRI PRIPRAVI PREMAZNIH SREDSTEV (VŠTEVŠI EMAJLE) To so koncentrirane disperzije pigmentov (vštevši prah in kosmiče aluminija in drugih kovin) v nevodnem mediju (na primer: sušilna olja, špirit, smolno, lesno ali sulfatno terpentinsko olje ali lak) , v tekočem ali v pastoznem stanju, ki se uporabljajo v proizvodnji premaznih sredstev in emajlov. V to skupino spadajo koncentrirane disperzije, katere včasih imenujejo &quot;biserne esence&quot;, iz: (a) naravnega bisernega pigmenta, ki vsebuje gvanin in hipoksantin iz lusk nekaterih vrst rib, ali pa iz (b) sinetičnega bisernega pigmenta (na primer: sljuda, prevlečena s bizmutovim oksi kloridom ali titanovim dioksidom) v laku (na primer: nitrocelulocni lak), ali pa v raztopini sintetičnih polimerov. Ti izdelki se uporabljajo v proizvodnji immitacij biserov, lakov za nohte ali drugih premaznih sredstev in emajlov. (B) TISKARSKE FOLIJE Ti izdelki (znani tudi kot &quot;zaščitne folije&quot;) sestoje iz tankih listov iz: (1) kovinskega prahu (vštevši iz prahu plemenitih kovin) ali iz pigmenta, aglomeriranega z lepilom, želatino ali drugimi vezivi, ali iz (2) kovine (vštevši iz plemenite kovine) ali pigmenta, nanešenega na papir, plastično maso ali drugo podlago z naparevanjem kovine v vakuumu pod vlivom visoke napetosti - katodno naparevanje itd. Uporabljajo se s pritiskom (in ponavadi toploto) za tiskanje knjižnih platnic, trakov za klobuke itd (ročno ali strojno). Kovinske folije, izdelane z valjanjem ali kovanjem, se uvrščajo po materialu, iz katerega so izdelane (na primer: zlate folije v tar. št. 71.08, bakrove v tar. št. 74.10 in aluminijeve v tar. št. 76.07). (C) BARVE IN DRUGA BARVILA (BREZ VEZIVA), PRIPRAVLJENE V OBLIKAH ALI V PAKIRANJIH ZA PRODAJO NA DROBNO Te barve so izdelki, ki ne tvorijo filma in ki sestoje pretežno iz mešanic barv iz z drugimi snovmi (na primer: inertna topila, površinsko aktivni izdelki, ki pomagajo pri prodiranju in fiksiranji barvila). Včasih se jim dodajajo tudi jedklana sredstva. V to tar. številko spadajo samo, če so: (1) v pakiranjih za prodajo na drobno (na primer: vrečke prahu, stekleničke tekočine), pripravljene, da se uporabijo kot barve, ali (2) v oblikah (na primer: kroglice, tablete ipd.) z nedvoumnim namenom za prodajo na drobno. Barve, ki spadajo v to tar. številko, so pretežno tiste, ki se uporabljajo v gospodinjstvu in ki se ponavadi prodajajo kot &quot;barve za gospodinjstvo&quot; (na primer: za obleko, obutev, pohištvo). Ta tar. številka vključuje tudi specialne barve, ki se uporabljajo v laboratorijih (na primer: za barvanje mikroskopskih preparatov). Ta tar. številka ne vključuje: (a) barv za umetniško slikarstvo, pouk in pleskarstvo, barv za toniranje, za razvedrilo in podobno v tabletah, tubah, kozarcih, posodicah, steklenicah in v podobnih oblikah ali pakiranjih (tar. št. 32.13), (b) tiskarskih barv (tar. št. 32.15), (c) barv za lase iz tar. št. 33.05, (d) gledaliških mastnih barv in drugih šmink (tar. št. 33.04) in (e) barvnih svinčnikov in pastel (tar. št. 96.09). 32.13 BARVE ZA UMETNIŠKO SLIKARSTVO, POUK ALI PLESKANJE, BARVE ZA NIANSIRANJE, BARVE IN PODOBNO ZA RAZVEDRILO IN ZABAVO, V TABLETAH, TUBAH, KOZARČKIH, STEKLENIČKAH, SKODELICAH ALI PODOBNIH OBLIKAH ALI PAKIRANJIH 3213.10 - Barve v kompletih 3213.90 - Drugo Ta tar. številka vključuje pripravljene barve in premazna sredstva, ki jih uporabljajo umetniki, učenci in pleskarji, barve za toniranje, barve za razvedrilo in podobno (vodene barvice, glinenke, oljnate barvice itd.) - pod pogojem, da so v obliki tablet ali pripravljene v tube, kozarčke ali stekleničke, paletnih ploščic, papirnih zvitkov, skodelic ali podobnih oblikah pakiranj. Ta tar. številka ne vključuje tiskarskih črnil (ali barv), tekočih tušev ali trdnih ali drugih izdelkov, uvrščenih v tar. št. 32.15, pa tudi ne barvne krede, pastel in podobni izdelkov (tar. št. 96.09). 32.14 KITI (STEKLARSKI, ZA CEPLJENJE DREVES ITD.), SMOLNI OMETI, DRUGE TESNILNE MASE, POLNILA ZA PLESKARSKO-BARVARSKA DELA; PREPARATI ZA POVRŠINSKO OBDELAVO FASAD, NOTRANJIH ZIDOV, TAL, STROPOV, IN PODOBNO, KI NISO OGNJEVARNI 3214.10 - Steklarski kiti, kiti za cepljenje dreves, smolni cementi, tesnile mase in drugi kiti; polnila za pleskarskobarvarska dela 3214.90 - Drugo Izdelki iz te tar. številke so preparati zelo različnih sestav, za katere je pretežno značilna uporaba, za katero so pripravljeni. Ti preparati se pripravljajo ponavadi v bolj ali manj pastozni obliki in se po uporabi skoraj vedno strdijo. Nekateri pa so pripravljeni v trdni obliki ali v obliki prahu. Tisti v obliki paste se uporabijo tako, da se med uporabo segrevajo ali se jim dodajajo tekočine (na primer: voda). Izdelki iz te tar. številke se ponavadi nanašajo s pištolami, lopatico, zidarskim ometačem in deščico za poravnavo nanešene mase ali s podobnim orodjem. (I) KITI (STEKLARSKI, ZA CEPLJENJE DREVES IN DRUGI), SMOLNI OMETI, DRUGE TESNILNE MASE Ti preparati se uporabljajo pretežno, da bi zamašili, zamazali razpoke, v nekaterih primerih pa tudi, da bi spojili ali utrdili sestavne dele. Od lepil in drugih veziv se razlikujejo po tem, da se nanašajo v obliki debelih prevlek ali plasti. Omeniti pa je treba, da ta skupina izdelkov vključuje tudi kite (tesnilne mase), ki se uporabljajo na pacientovi koži okoli poškodb - tvorov. Ta skupina vključuje: (1) Kite na oljnati osnovi, ki sestoje pretežno iz sušilnih olj, polnih (ki z olji lahko reagirajo ali pa so inertna) in trdil. Najbolj znan tovrstni izdelek je steklarski kit. (2) Kite na osnovi voskov (voski za lepl jenje), ki sestoje iz voskov (vseh vrst), katerim so pogosto dodane smole, šelak, kavčuk, smolni estri itd z namenom, da bi bil lepilni učinek večji. Ta tar. številka vključuje tudi kite, v katerih je vosek (delno ali popolnoma) zamenjan s izdelki, kot je na primer: cetilni alkohol ali stearilni alkohol. Ti izdelki vključujejo kite za spajkanje in kite za škafe, sode itd. (3) Smolnate kite in omete, ki sestoje iz naravnih smol (šelak, damar, kolofonija) ali iz plastičnih mas (alkidne smole, poliestri, kumaron-idenske smole), ki so med seboj pomešane in katerim so ponavadi dodane druge snovi (na primer: voski, olja, bitumen, kavčuk, prah opek, apnenčev, cementni prah ali prah kateregakoli drugega polnila). Omeniti je treba, da so nekateri med temi kiti zajeti tudi v vrstah, ki so opisane v nadaljnjem besedilu (na primer: tisti na osnovi plastičnih mas ali kavčuka). Kiti in cementi iz te skupine služijo za mnoge namene - kot polnila v elektrotehnični industriji, za kitanje steklenih, kovinskih ali porcelanskih predmetov itd. Ponavadi se uporabljajo potem, ko se raztopijo. (4) Kite na osnovi vodenega stekla, ki se pripravljajo pretežno neposredno pred uporabo tako, da se zmešata dve komponenti. Ena sestoji iz vodne raztopine natrijevega in natrij-kalijevega silikata, druga pa iz polnila (na primer: kremenčev prah, pesek, azbestna vlakna itd.). Pretežno se uporabljajo za kitanje motornih svečk, motornih blokov in karterjev, izpušnih cevi, radiatorjev itd, pa tudi, da izpolnijo ali zapolnijo nekatere stike. (5) Kite na osnovi cinkovega oksiklorida, katere pridobivajo iz cinkovega oksida in cinkovega klorida, katerima so dodana sredstva za upočasnjevanje, v nekaterih primerih pa tudi polnila. Uporabljajo se za izpolnjevanje razpok in lukenj v lesu, keramiki itd. (6) Kite na osnovi magnezijevega oksiklorida, katere pridobivajo iz magnezijevega klorida in magnezijevega oksida, katerima so dodana polnila (na primer: lesna moka). Največ se uporabljajo za zapolnjevanje ali za mašenje razpok v lesenih predmetih. (7) Kite na žveplovi osnovi, ki sestoje iz žvepla, pomešanega z inertnimi polnili. Pripravljajo se v trdnih oblikah in se uporabljajo za tvorbo trdih, nepremočljivih in proti kislinam odpornih polnilnih mas, pa tudi za spoje in utrdijo kose na svojem mestu. (8) Kite na osnovi sadre, ki se pripravljajo v obliki vlaknastega, pramenastega prahu, sestavljenega iz mešanice pribl. 50% sadre in drugih materialov, kot so na primer: azbestna vlakna, lesna celuloza, steklena vlakna in pesek. Pripravljajo se v obliki paste ob dodajanju vode in se uporabljajo za utrjevanje vijakov, klinov z ušesi, zagozd, kljuk itd. (9) Kite na osnovi plastičnih mas (poliestrov, poliuretanov in epoksidnih smol), ki vsebujejo veliko raznih polnil ( običajno tudi do 80%,) (na primer: gline, peska in drugih silikatov, titanovega oksida, kovinskih praškov). Vsebnost polnila ni tako odločujoča pri uvrščanju v to tarifno številko, pomebnejši je nedvoumen namen uporabe. Nekateri se uporabljajo šele po dodatku trdilca. Uporabljajo se predvsem za zapolnitev nekaterih stikov, kot kiti in polnila za karoserije itd., za popravilo kovinskih predmetov ali za njihovo spajanje z drugimi materiali. Vendar pa so kiti brez polnil izključeni (npr. 39. poglavje, 40 poglavje) (10) Kite na osnovi cinkovega oksida in glicerina, ki se uporabljajo za prevleke in premaze, odporne proti kislinam, in za pritrjevanje železnih delov na porcelanske izdelke ter za spajanje cevi. (11) Kite na osnovi kavčuka - lahko so sestavljeni na primer: iz tioplasta z dodanim polnilom (grafitom, silikati, karbonati itd.) in (v nekaterih primerih) iz organskega topila. Uporabljajo se po dodatku trdilca za dosego upogljivih zaščitnih prevlek ali premazov (odpornih na kemikalije in topila), pa tudi za zatesnjevanje. Ti kiti lahko sestoje tudi iz vodne disperzije kavčuka, kateremu je primešano barvilo, mehčalci, polnila, veziva ali antioksidanti. Uporabljajo se za tesnenje zaprtih pločevink. (12) Kite (tesnilne mase), ki se uporabljajo na pacientovi koži. Ti izdelki lahko sestoje na primer: iz natrijeve karboksimetilne celuloze, pektinov, želatine in poliizobutilena v nekem organskem topilu, kot je na primer: izopropilni alkohol. Polagajo se na pacientovo kožo okrog tvorov kot tesnila, ki tvorijo neprepustno vez med kožo in vrečko za zbiranje odpadnih snovi iz telesa. Nimajo terapevtskega niti profilaktičnega učinka. (13) Tesnilne voske, in pečatne voske, ki sestoje pravzaprav iz mešanic smolnih materialov (na primer: šelaka, kolofonije) s ponavadi visokim odstotkom mineralnih polnil in barvil. Uporabljajo se za izpolnjevanje lukenj, za vodotesnost steklenih naprav, za pečatenje dokumentov itd. (II) POLNILA ZA PLESKARSKO BARVARSKA DELA; PREPARATI ZA POVRŠINSKO OBDELAVO FASAD, NOTRANJIH ZIDOV, TAL , STROPOV IN PODOBNO, KI NISO OGNJEVARNI Ti izdelki se od maloprej opisanih kitov razlikujejo po tem, da se pretežno uporabljajo za večje površine. Razlikujejo se od barv, lakov in podobnih izdelkov po visoki vsebnosti polnil in pigmentov (kadar so prisotni). Ta vsebnost je ponavadi veliko večja kot pa vsebnost veziv, topil ali tekočin za tvorbo disperzij. (A) POLNILA ZA SLIKARSKO-PLESKARSKA DELA Slikarsko-pleskarska polnila se uporabljajo, da bi se površina za pleskanje ali barvanje pripravila (na primer: površina notranjih zidov) in izravnavo neravnin in (če je potrebno) z zapolnjevanjem razpok, lukenj ali poroznih delov površine. Barva se nanaša nanje šele po utrjevanju in peskanju. V to skupino spadajo tudi polnila na osnovi olja, gume, lepil ipd. Polnila na osnovi plastičnih mas, katerih sestava je podobna sestavi nekaterih kitov iste vrste, se uporablja tudi za karoserije. (B) PREPARATI ZA PREMAZOVANJE ZIDARSKIH POVRŠIN, KI NISO OGNJEVARNI Neognjevarni preparati za premazovanje fasad, notranjih zidov, podov in stropov, zidov in dnov plavalnih bazenov itd. jih napravijo vodoodporne in jim izboljšajo videz. Uporabljajo se v glavnem kot končni premazi. V to skupino spadajo: (1) Praškasti preparati, ki sestoje iz enakih delov sadre in peska s plastifikatorjem. (2) Preparati v obliki prahu na osnovi kremena in cementa z majhnimi dodanimi količinami plastifikatorjev, ki se uporabljajo (na primer: po dodatku vode) za polaganje zidnih ali talnih ploščic. (3) Preparati v obliki paste, katere pridobivajo z mešanjem mineralnih polnil (na primer: zmletega marmorja, kremena ali mešanice kremena in silikatov) z vezivom (plastičnimi masami ali smolami) z dodanim pigmentom in (če je potrebno) tudi z vodo ali topilom. (4) Tekoči preparati, ki sestoje iz na primer: sinetičnega kavčuka ali iz akrilnih polimerov, azbestnih vlaken, pomešanih s pigmentom in z vodo. Na fasado se nanašajo s čopičem ali z razpršilno pištolo, tako da tvorijo karseda debelejšo plast barve. Pri nekaterih maloprej navedenih izdelkih je potrebno mešanje različnih sestavin ali dodajanje nekaterih sestavin neposredno pred uporabo. Taki izdelki ostanejo uvrščeni v tej tar. številki, vendar pod pogojem: (i) da je, glede na način pakiranja, nedvoumno spoznavno, da bodo ti izdelki uporabljeni skupaj in brez predhodnega prepakiranja, (ii) da se nahajajo skupaj in (iii) da jih je moč prepoznati ali po njihovem izvoru, ali pa količinskem razmerju, v katerem so pripravljeni in da so eden drugemu komplementarni. V primeru, da je treba izdelkom dodati trdilec v času uporabe, vendar ga prizvodi ne vsebujejo, tedaj taki izdelki ne bodo izključeni iz te tar. številke, pod pogojem, da tako njihova sestava kot način pakiranja nedoumno opredeljujeta njihovo uporabo pri pridobivanju kitov, polnil ali preparatov za površinsko obdelavo fasad ipd. Ta tar. številka izključuje: (a) naravne smole, v nekaterih deželah znane kot &quot;mastiksi&quot; (tar. št. 13.01), (b) sadro, apno ali cement, ki so zajeti v tar. št. 25.20, 25.22 in 25.23, (c) asfaltne kite ali druge bituminozne kite (tar. št. 27.15), (d) zobarske cemente in druga zobarska polnila (tar. št. 30.06), (e) pivsko smolo in druge izdelke iz tar. št. 38.07, (f) ognjeovarne cemente in omete (tar. št. 38.16) in (g) pripravljena veziva za livarske kalupe in jedra; aditive za betone ali malte; ne ognjevarne malte in betone, ki se uporabljajo za poravila, zidavo ipd. (tar. št. 38.24). 32.15 TISKARSKE BARVE, TUŠI IN ČRNILA ZA PISANJE ALI RISANJE IN DRUGA ČRNILA, VKLJUČNO NEKONCENTRIRANA ALI V TRDNEM STANJU - Tiskarske barve: 3215.11 - - črna 3215.19 - - druge 3215.90 - Drugo (A) Tiskarska črnila (ali barve), so paste različnih konsistenc, katere pridobivajo z mešanjem zelo fino porazdeljenega črnega pigmenta ali barvnega pigmenta z nosilcem. Pigment so ponavadi ogljikove saje za črne tiskarske barve, za druge pa črnila in anorganski tuši, ali pa organski pigment. Nosilec sestoji iz naravnih smol ali iz sintetičnih polimerov, dispergiranih v olju ali raztopljenih v topilih in vsebuje majhno količino aditivov za doseganje željenih učinkov. (B) Navadna pisalna in risalna črnila ,so raztopine ali suspenzije črne ali barvaste snovi v vodi, najpogosteje z dodanimi smolami ali drugimi izdelki (na primer: stabilizatorjev). Med njih spadajo črnila na osnovi železa, ekstraktov kafrovega lesa, ali pa na osnovi sintetičnih organskih barv. Indijsko črnilo (tuš), ki se uporablja predvsem za risanje, sestoji iz saj, suspendiranih v vodi (z dodano gumiarabiko, šelakom itd.), včasih pa sestoji in živalskih lepil. (C) Druga črnila, katera vključuje ta tar. številka, so: (1) Črnila za kopiranje in hektografska črnila (navadva črnila, zgoščena z glicerinom, sladkorjem itd.). (2) Črnila za kemične svinčnike. (3) Črnila za razmnoževalne stroje in za namakanje štampiljnih blazinic ali pisalnih trakov (za pisalne stroje). (4) Črnila za označevanje (&quot;markerji&quot;, na osnovi srebrovega nitrata). (5) Kovinska črnila (fino porazdeljena suspenzija kovin ali zlitin v raztopinah smol - na primer: zlata, srebrna ali bronzna črnila). (6) Pripravljena nevidna črnila (na primer: na osnovi kobaltovega klorida). Ti izdelki se pojavljajo ponavadi v obliki tekočine ali past, vendar se tudi koncentrirani ali v trdni obliki vključujejo v to tar. številko (na primer: praški, tablete, palčke itd.). Uporabljajo se kot črnila, ko se enostavno razredčijo ali dispergirajo. Ta tar. številka ne vključuje: (a) praški za elektrostaske kopirne aparate, ki sestoje iz tonerjev (mešanice ogljenih saj in termoplastičnih mas), združenih z nosilci (na primer: zrna peska, prevlečena z etilno celulozo), ki se uporabljajo v fotokopirnih strojih in, ki delujejo na elektro-statskem principu (tar. št. 37.07), (b) rezervnih vložkov za kemične svinčnike, ki sestoje iz cevke s črnilom in pisalne kroglice (tar. št. 96.08). Na drugi strani pa ostanejo v tej tar. številki preprosti rezervoarji za nalivna peresa, napolnjeni s črnilom. (c) črnilnih trakov za pisalne stroje ali štempiljskih blazinic. (tar. št. 96.12). 33. POGLAVJE ETERIČNA OLJA IN REZINOIDI; PARFUMERIJSKI, KOZMETIČNI IN TOALETNI IZDELKI OPOMBE 1. V to poglavje ne spadajo: (a) naravni izvlečki oleosmol ali rastlin tar. št. 13.01 ali 13.02; (b) milo in drugi izdelki iz tar. št. 34.01 in (c) smolni, lesni ali sulfatni terpentin in drugi proizvodi iz tar. št. 38.05. 2 Pojem &quot;dišave&quot; v tar. št. 3302 se nanaša na dišeče snovi pridobljene iz tar. št. 33.01 ali iz sintetičnih arom. 3. Tar. številke od 33.03 do 33.07 obsegajo med drugim proizvode, nepomešane ali pomešane (razen vodnih destilatov in vodnih raztopin eteričnih olj), ki so primerni za uporabo kot blago iz teh tar. številk ter za te namene, pakirani za prodajo na drobno. 4. Z izrazom &quot;parfumerijski, kozmetični ali toaletni preparati&quot; v tar. št. 33. so med drugim mišljeni tile proizvodi: vrečke z deli aromatične rastline; dišeči preparati, ki učinkujejo z zgorevanjem; parfumirani papir in papir, impregniran ali premazan s kozmetičnim sredstvom; raztopine za kontaktne leče ali umetne oči; vata, klobučevina ali netkani materiali, impregnirani, premazani, prevlečeni ali prekriti z dišavami ali kozmetičnimi preparati; toaletni preparati za živali. SPLOŠNA DOLOČILA Eterična olja in izvlečki olesmol iz tar.številke 33.01 so vsa pridobljena z ekstrakcijo rastlin. Kakšen tip ekstrakcije se uporabi je odvisno od vrste rastline. Na primer, v odvisnosti od vrste ekstrakcije, vodno parna destilacija ali ekstrakcija z organskimi topili, se lahko iz določene rastline (na primer: cinamon), lahko dobi eterično olje ali izvleček olesmole. Tar. številke od 33.03 do 33.07 vključujejo izdelke, pomešane ali nepomešane (razen vodnih destilatov in vodnih raztopin eteričnih olj), primerne za uporabo kot blago iz teh tar. številk in v te namene, pripravljene v pakiranjih za prodajo na drobno (glej Opombo 3 k temu poglavju). Izdelki iz tar. številk od 33.03 do 33.07 ostanejo uvrščeni v teh tar. številkah neglede na to, ali vsebujejo vzporedne farmacevtske ali dezinfekcijske sestavine ali ne (glej Opombo 1(d) k 3o. poglavju). Vendar pa ostanejo uvrščeni v tar. številki 33.07 pripravljeni svežilci zraka tudi, če vsebujejo dezinfekcijska sredstva v večji meri, kot pa dovoljuje značaj vzporednosti. Preparati (na primer: laki) in nepomešani izdelki (na primer: neodišavljen lojevec v prahu, Fullerjeva zemlja, aceton, galun), primerni za druge namene, razen pravkar opisanih, se uvrščajo v te tar. številke samo, če so: (a) v pakiranjih vrst, v katerih se prodajajo potrošnikom, opremljenih z nalepkami, besedilom ali drugimi indikacijami, da so namenjeni za uporabo kot parfumerijski, kozmetični ali toaletni preparati, ali pa kot svežilci prostorov, ali (b) pripravljeni v oblike, ki so nedvoumno specializirane za tako uporabo (na primer: lak za nohte v stekleničkah s čopičem za nanašanje laka). To poglavje ne vključuje: (a) vazelina iz nafte, neodišavljenega, v pločevinkah ali v drugih kontejnerjih, na katerih se nahaja samo nalepka &quot;vazelin iz nafte&quot; ali &quot;čisti vazelin iz nafte&quot; in ni namenjen za nego kože(tar. št. 27.12), (b) medicinskih preparatov, katerih vzporedna uporaba je namenjena kot parfumerijskih, kozmetičnih ali toaletnih preparatov (tar. št. 30.03 ali 30.04) in (c) mil in papirja, polsta in netkanih materialov, ki so impregnirani, premazani ali prekrite z milom ali detergentom (tar. št. 34.01). 33.01 ETERIČNA OLJA (BREZ TERPENOV ALI S TERPENI), VKLJUČNO ZGOŠČENA (TRDA) OLJA (CONCRETES) IN ČISTA OLJA, REZINOIDI, IZVLEČKI OLEOSMOL; KONCENTRATI ETERIČNIH OLJ IN MAŠČOB V MASTEH, NEETERIČNIH OLJIH, VOSKIH ALI PODOBNO, DOBLJENI Z EKSTRAKCIJO ETERIČNIH OLJ Z MASTJO ALI Z MACERACIJO; STRANSKI TERPENSKI PROIZVODI, DOBLJENI Z DETERPENACIJO ETERIČNIH OLJ; VODNI DESTILATI IN VODNE RAZTOPINE ETERIČNIH OLJ - Eterična olja agrumov: 3301.11 - - iz bergamota 3301.12 - - iz pomaranče 3301.13 - - iz limone 3301.14 - - iz citronovca 3301.19 - - drugo - Eterična olja, druga, razen iz citronskega sadja (agrumov): 3301.21 - - iz geranije 3301.22 - - iz jasmina 3301.23 - - iz sivke ali lavandina 3301.24 - - iz mete (Mentha piperita) 3301.25 - - iz drugih met 3301.26 - - iz vetivera 3301.29 - - druga 3301.30 - Rezinoidi 3301.90 - Drugo (A) Eterična olja , vključno zgoščena (trda) olja (concretes) in čista olja; izvlečki oleosmol. Eterična olja, ki služijo za surovina v parfumerijski, prehrambeni in drugih industrijah, so rastlinskega izvora. Ponavadi je njihova sestava zelo zapletena in vsebujejo alkohole, aldehide, ketone, fenole, estre, etre in terpene v različnih razmerjih. Ta olja ostanejo uvrščena v tej tar. številki neglede na to, ali jim je bil njihov značilni vonj kaj spremenjen z odstranjevanjem terpenov, ali pa ne. Večina teh olj je hlapnih (packa, ki jo za seboj pustijo na papirju, kmalu izgine). Eterična olja pridobivajo na razne načine, kot so: (1) s stiskanjem (na primer: limonovega olja iz limonine skorje), (2) z destilacijo s pomočjo pare, (3) z ekstrakcijo iz svežega materiala rastlinskega izvora s pomočjo topila, kot je petrol-eter, benzen, aceton, toluen ali s pomočjo super-kritičnih tekočin (kot je na primer: plin ogljikovega dioksida -CO2 pod pritiskom), (4) z ekstrakcijo iz koncentrata, dobljenega z anferlažo ali maceracijo (glej besedilo pod (B) v nadaljevanju). Ta tar. številka vključuje tudi trdna olja (concrete), dobljena po navedenih postopkih v predhodni podtočki Trdna olja so trdne ali poltrdne snovi zaradi prisotnosti rastlinskih voskov. Z odstranitvijo teh voskov pridobivajo čista olja (arboliti), ki se prav tako uvrščajo v to tar. številko. Rezinoidi so izdelki, ki se uporabljajo pretežno kot fiksirji v industriji vonjav, kozmetike, mil ali površinsko aktivnih sredstev. Bistvene sestavine so nehlapni materiali, pridobivajo pa jih z ekstrakcijo z organskimi topili ali pa z ekstrakcijo s pomočjo plinov (na primer: z ogljikovim dioksidom) pod pritiskom, in sicer iz: (i) suhih naravnih rastlinskih smolnatih materialov (na primer: iz gume, gumijeve smole, oleogamskih smol ali naravnih oleosmol in (ii) suhih naravnih živalskih smolnih materialov (na primer: iz kastoreuma, civeta in mošusa). Izvlečki olesmol , ki so znani tudi pod nazivom &quot;olesmolni pripravki&quot; ali &quot;dišeče olesmole&quot;, se vedno pridobivajo iz rastlin (običajno iz aromatičnih rastlin), tako z ekstrakcijo v organskih topilih, kot z ekstrakcijo s super kritičnimi tekočinami. Ti ekstrakti vsebujejo hlapno dišečo osnovo (na primer: eterično olje) in nehlapno aromatično osnovo (na primer: smole, maščobna olja), ki dajejo značilen vonj ali aromo rastline. Vsebnost eteričnih olj v teh izvlečkih olesmol zelo niha in je odvisna od vrste aromatične rastline. Ti izdelki se uporabljajo predvsem kot aromatizacijska sredstva v prehrambeni industriji. Ta tar. številka izključuje tudi: (a) naravne oleosmole (tar. št. 13.01), (b) rastlinske ekstrakte, ki drugje niso navedeni in ne vključeni (na primer: z vodo ekstrahirane oleosmole), ki vsebujejo hlapljive sestavine in, razen dišavnih snovi, veliko večji delež drugih rastlinskih snovi (tar. št. 13.02) in (c) pripravljene oleosmole, ki se uporabljajo kot barvila (tar. št. 32.03). Eterična olja in rezinoidi vsebujejo včasih majhne količine topil, ki so bila uporabljena ob njihovi ekstrakciji (na primer: etilni alkohol), vendar jih to dejstvo ne izloča iz te tar. številke. Eterična olja in rezinoidi, ki so z odstranjevanjem nekaterih sestavin samo standarizirani, ostanejo uvrščeni v tej tar. številki pod pogojem, da je sestava standariziranega izdelka še vedno v običajnem okviru, v katerem se nahaja v izdelku v naravnem stanju. Vendar pa so iz te tar. številke izključena eterična olja in rezinoidi, ki so frakcionirani ali drugače modificirani (razen z odstranjevanjem terpenskih ogljikovodikov) v tolikšni meri, da se sestava tako dobljenega izdelka bistveno razlikuje od izhodiščnega izdelka (tar. št. 33.02). Iz te tarifne številke so tudi izključeni izdelki katerim so dodana razredčila ali nosilci, kot so rastlinska olja, dekstroza ali škrob (tar.št. 33.02). Najpomembnejša eterična olja, resinoidi in izvlečki (ekstrakti) so našteti v DODATKU na koncu komentarja k temu poglavju. (B) Koncentrati eteričnih olj v masteh, neeteričnih oljih, voskih in v podobnih snoveh. Ti koncentrati nastanejo, če eterična olja ekstrahirajo iz rastlin ali cvetov s pomočjo maščob, olj, vazelina, parafinskega voska itd., po hladnem ali toplem postopku (anfleraža, maceracija ali digestijom). Zaradi tega imajo obliko koncentriranih eteričnih olj v masteh, v neeteričnih oljih itd., v trgovini pa so znani pod imenom &quot;cvetne pomade&quot;. Iz te tar. številke so izključeni lasni preparati, znane tudi kot &quot;pomade&quot; (tar. št. 33.05). (C) Vzporedni terpenski izdelki. Ta tar. številka se nanaša na vzporedne izdelke tipa terpenov, ki so izločeni iz eteričnih olj s frakcijsko destilacijo ali kako drugače. Pogosto se uporabljajo za parfumiranje nekaterih toaletnih mil, ali pa za aromatizacijo nekaterih prehrambenih izdelkov. (D) Vodni destilati in vodne raztopine eteričnih olj. Vodne destilate pridobivajo kot vodne frakcije destilatov, ki nastajajo, če se eterična olja ekstrahirajo iz rastlin s pomočjo parne destilacije. Po odvajanju eteričnih olj, zadržijo vodni destilati še vedno vonj zaradi prisotnosti majhnih količin eteričnih olj. Nekateri destilati, dobljeni z destilacijo rastlinskih izdelkov, konzerviranih v alkoholu, vsebujejo tudi še majhne količine alkohola. Drugi spet lahko vsebujejo nujno količino alkohola za hranjenje (na primer: destilat hamamelise - ene izmed vrst lešnika). Ta tar. številka vključuje tudi raztopine eteričnih olj v vodi. Ti izdelki ostanejo uvrščeni v tej tar. številki tudi, če so med seboj pomešani, vendar jim niso dodane druge snovi, ali pa, kadar so pripravljeni kot parfumerijski izdelki ali kot zdravila (kot je to v navadi). Najpogostejši vodni destilati in raztopine so tisti iz pomarančinih cvetov, vrtnice, melise, mete, kamarača, lovorjeve višnje, lipovega cvetja, hamamelisa itd. Razen že navedenih izključutev, izključuje ta tar. številka še: (a) vanilijevo oleosmolo (včasih jo zgrešeno imenujejo &quot;vanilijev rezinoid&quot; ali &quot;vanilijev ekstrakt&quot;) (tar. št. 13.02), (b) določene kemično določene spojine, izolirane iz eteričnih olj (na primer: izolirani terpeni) ali iz rezinoidov (naravni izolati), ali pa sintetično dobljene (29. poglavje), (c) mešanice eteričnih olj, mešanice rezinoidov, mešanice eteričnih olj in rezinoidov in mešanice na osnovi eteričnih olj ali rezinoidov (glej komentar k tar. številki 33.02) in (d) smolni lesni ali sulfatni terpentin in druga terpenska olja, pridobljena z destilacijo ali kako drugače iz lesa iglavcev. (tar. št. 38.05). KOMENTAR K PODŠTEVILKI Tarifna podštevilka 3301.12 Za namene podštevilke 3301.12 izraz &quot;pomaranča&quot; ne velja za mandarine (vključno tangerine in satsumas) clementine, wilkings ali podobne citronske hibride. 33.02 MEŠANICE DIŠAV IN MEŠANICE (VKLJUČNO ALKOHOLNE RAZTOPINE) NA OSNOVI ENE ALI VEČ TEH SNOVI, KI SE UPORABLJAJO KOT SUROVINE V INDUSTRIJI; DRUGI PREPARATI NA OSNOVI DIŠAV VRST, KI SE UPORABLJAJO V PROIZVODNJI PIJAČ 3302.10 - Za uporabo v industriji hrane in pijač 3302.90 - Drugo Ta tar. številka vključuje naslednje mešanice pod pogojem, da so takih vrst, ki se uporabljajo kot surovine v parfumerijski, prehrambeni industriji ali industriji pijač (na primer: za aromatizacijo slaščičarskih in prehrambenih izdelkov, pijač itd.) ali v drugih industrijah (na primer: v industriji mil): (1) mešanice eteričnih olj, (2) mešanice resinoidov, (3) mešanice izvlečkov oleosmol, (4) mešanice sintetičnih dišav, (5) mešanice, ki sestoje iz dveh ali več dišav (eteričnih olj, rezinoidov in sintetičnih dišav) in (6) mešanice ene ali več dišavnih snovi (eteričnih olj, rezinoidov, izvlečkov oleosmol ali sintetičnih dišav) z dodanimi razredčili ali nosilci, kot so rastlinska olja, dekstroza ali škrob, (7) mešanice izdelkov iz drugih poglavij, vštevši mešanice z dodanim razredčilom ali nosilcev ali z alkoholom, z eno ali več dišavnimi snovmi (eteričnimi olji, rezinoidi, izvlečki oleosmol ali sintetičnimi dišavami), vendar pod pogojem, da te snovi predstavljajo osnovo mešanici. Izdelki, dobljeni z odstranitvijo enega ali več sestavin iz enega eteričnega olja ali rezinoida tako, da se sestava tako dobljenega izdelka bistveno razlikuje od sestave izhodiščnega poroizvoda, so prav tako mešanice iz te tar. številke. Primeri: menton olje (dobljeno z zmrzovanjem metinega olja, ki med drugim vsebuje: 63% mentona in 16% mentola), belo kafrino olje (dobljeno iz kafrinega olja z zmrzovanjem in destilacijo zaradi odvajanja kafre in safrola, ki vsebuje 30% do 40% cineola, pa tudi dipenten, pinen, kamfen itd.) in geraniol (dobljen s frakcijsko destilacijo citronelovega olja in vsebuje med 50 in 77% geraniola, skupaj s spremenljivimi količinami citronelola in nerola). Ta tar. številka vključuje tudi druge preparate na osnovi dišavnih snovi vrst, ki se uporabljajo pri proizvodnji pijač. Ti preparati so lahko alkoholni ali brezalkoholni in se lahko uporabljajo tako za proizvodnjo alkoholnih kot brezalkoholnih pijač. Njihova osnova mora biti iz ene ali več dišavnih snovi, opisanih v Opombi št. 2. k temu poglavju, ki se uporabljajo v prvi vrsti za dišavljenje in šele v drugi vrsti za okus pijač. Takšni preparati vsebujejo v glavnem razmeroma majhno količino dišavnih snovi, ki dajejo značilnost posamezni pijači; lahko vsebujejo tudi sokove, barvila, kislila, sladila itd., pod pogojem, da pri tem ohranjajo svoj značaj dišavnih snovi. Kot izhaja iz zapisanega, ti preparati niso namenjeni za takojšnje uživanje kot gotove pijače in jih je po tem mogoče razločevati od gotovih pijač iz 22. poglavja. Ta tar. številka izključuje sestavljene akoholne in brezalkoholne preparate, ki se uporabljajo za proizvodnjo pijač in katerih osnova niso dišavne snovi, opisane v Opombi 2 k temu poglavju (tar. št. 21.06, razen če niso bolj specifično navedeni v kje drugje v Nomenklaturi). 33.03 DIŠAVE (PARFUMI) IN TOALETNE VODE Ta tar. številka vključuje parfume v tekočem, zgoščenem ali trdnem stanju (vštevši palčke) in toaletne vode, namenjene predvsem za dišavljenje človeškega telesa. Parfumi in dišave ponavadi sestoje iz eteričnih olj, zgoščene ali trdne cvetne mase, iz čistih ali mešanih sintetičnih dišavnih snovi, raztopljenih v alkoholu velike koncentracije. Ponavadi so jim dodane šibke vonjave, fiksirji ali stabilizatorji. Toaletne vode (na primer: lavandina voda - voda sivke, kolonjska voda) ne gre šteti za vodne destilate ali za raztopine eteričnih olj iz tar. št. 33.01. Vsebujejo manjše količine eteričnih olj itd. v alkoholu manjše koncentracije kot maloprej opisani parfemi. Ta tar številka ne vključuje: (a) toaletnega kisa (tar. št. 33.04) in (b) losiononov po britju in osebnih deodorantov (tar. št. 33.07). 33.04 IZDELKI ZA LEPOTENJE IN LIČENJE TER IZDELKI ZA NEGO KOŽE (RAZEN ZDRAVIL), VKLJUČNO PREPARATI ZA ZAŠČITO PRED SONCEM ALI ZA POJAČENJE PIGMENTACIJE PRI SONČENJU ALI ZA RJAVENJE IN PREPARATI ZA MANIKIRANJE IN PEDIKIRANJE 3304.10 - Izdelki za ličenje ustnic 3304.20 - Izdelki za ličenje oči 3304.30 - Preparati za manikiranje in pedikiranje - Drugo: 3304.91 - - pudri, vključno kompaktni 3304.99 - - drugo (A) IZDELKI ZA LEPOTENJE ALI LIČENJE IN IZDELKI ZA NEGO KOŽE, VŠTEVŠI PREPARATE ZA ZAŠČITO PRED SONČNIMI ŽARKI ALI ZA KREPITEV PIGMENTACIJE KOŽE ALI ZA PORJAVENJE KOŽE Ta del vključuje: (1) Rdečila za ustnice in druge izdelke za nego ustnic. (2) Senčila za oči, maskare, svinčnike za obrvi in druge izdelke za nego oči. (3) Druge izdelke za lepotenje ali ličenje in izdelke za nego kože (razen zdravil), kot so na primer:: puder za obraz (kompaktni ali v prahu), otroški puder (vštevši lojevec v prahu, nepomešan in neparfumiran in pripravljen za prodajo na drobno), drugi pudri in mastne barve; lepotilne kreme, hladne kreme, kreme za ličenje, čistilne kreme (vštevši tiste, ki vsebujejo čebelji mleček) in toniki za kožo ter lotioni za telo, zaščitne kreme, ki ščitijo kožo pred dražljaji, preparati proti aknavosti (razen mila iz tar. št. 34.01), ki so namenjene predvsem čiščenju kože in ne vsebujejo zadostnih količin aktivnih sestavin, da bi jih lahko šteli že primerne za terapevtsko ali profilaktično rabo proti aknam, toaletni kis, ki je mešanica kisa ali ocetne kisline iz parfumiranega alkohola. Ta tar. številka vključuje tudi preparate za zaščito pred soncem ali za krepitev pigmentacije ter za porjavenje kože. (B) PREPARATI ZA NEGO NOHTOV NA ROKAH (MANIKUR) ALI NOGAH (PEDIKUR) Ta del vključuje sredstva za poliranje nohtov, lake za nohte, sredstva za odstranjevanje laka z nohtov in druge preparate, ki se uporabljajo v manikirstvu in pedikerstvu (na primer: umetnih nohtov in lepila za njih). Ta tar. številka ne vključuje: (a) medicinskih preparatov, ki se uporabljajo za zdravljenje nekaterih kožnih obolenj (na primer: krema za oskrbo ekcemov) (tar. št. 30.03 ali 33.04) in (b) deodorantov za stopala nog živali in preparatov za nego nohtov ali šap živali (tar. št. 33.07). 33.05 PREPARATI ZA LASE 3305.10 - Šamponi 3305.20 - Preparati za trajno kodranje in ravnanje 3305.30 - Laki za lase 3305.90 - Drugo Ta tar. številka vključuje: (1) Šampone, ki vsebujejo milo in druga organska površinsko aktivna sredstva (glej Opombo 1(c) k 34. poglavju) in druge šampone. (2) Preparate za trajno kodranje ali ravnanje las. (3) Lake za lase (katere včasih imenujejo &quot;spreji za lase&quot;). (4) Druge preparate za lase, kot je na primer: briljantina, olja za lase, kreme (&quot;pomade&quot;) in sredstva za oblikovanje frizur; barve za lase in sredstva za beljenje, ki se uporabljajo za lase; kreme za izpiranje. Preparati, ki se uporabljajo za dlake na drugih delih človeškega telesa, razen lasišča, so iz te tar. številke izključeni (tar. št. 33.07). 33.06 PREPARATI ZA HIGIENO UST IN ZOB, VKLJUČNO S PRAŠKI IN PASTAMI ZA PRITRJEVANJE PROTEZ; NITKE ZA ČIŠČENJE ZOB, V POSAMEZNIH PAKIRANJIH ZA PRODAJO NA DROBNO 3306.10 - Zobne paste 3306.20 - Nitke za čiščenje med zobmi (dental floss) 3306.90 - Drugo Ta tar. številka vključuje preparate za ustno in zobno higijeno, kot so: (I) Zobne paste vseh vrst: (1) Zobne paste in drugi preparati za zobno nego. To so snovi ali preparati, ki se uporabljajo s pomočjo zobne ščetke, bodisi za čiščenje ali poliranje dostopnih zobnih površin, bodisi v druge namene, kot je preventivno zdravljenje proti zobni gnilobi (kariesu).Zobne paste in drugi preparati za zobno nego ostanejo uvrščeni v to tar.številko ne glede na to, ali vsebujejo abrazivna sredstva ali ne in tudi ne glede na to, ali jih uporabljajo zobozdravniki ali ne. (2) Sredstva za čiščenje zobnih protez, t.j. preparati za čiščenje ali poliranje zobnih protez, neglede na to, ali vsebujejo sredstva z abrazivnimi lastnostmi. (II) Vode za izpiranje ust in ustne dišave. (III) Paste, praški in tablete za pritrjevanje zobnih protez. V to tar. številko se uvrščajo tudi zobne nitke (za čiščenje zob) v posameznih pakiranjih za prodajo na drobno. 33.07 PREPARATI ZA BRITJE, VKLJUČNO S PREPARATI ZA UPORABO PRED BRITJEM IN PO NJEM, DEZODORANTI ZA OSEBNO NEGO, PREPARATI ZA KOPANJE, DEPILATORJI TER DRUGI PARFUMERIJSKI, KOZMETIČNI ALI TOALETNI PREPARATI, KI NISO NAVEDENI IN NE ZAJETI NA DRUGEM MESTU; PRIPRAVLJENI DEZODORANTI ZA PROSTORE, PARFUMIRANI ALI NEPARFUMIRANI, VKLJUČNO S TISTIMI Z DEZINFEKCIJSKIMI LASTNOSTMI 3307.10 - Preparati za britje, vključno s tistimi za uporabo pred britjem in po njem 3307.20 - Dezodoranti za osebno nego in preparati proti potenju 3307.30 - Parfumirane soli in drugi preparati za kopanje - Preparati za parfumiranje ali dezodoriranje prostorov, vključno z dišečimi preparati za verske obrede: 3307.41 - - &quot;agarbatti&quot; in drugi dišeči preparati, ki dišijo pri zgorevanju 3307.49 - - drugo 3307.90 - Drugo Ta tar. številka vključuje: (I) Preparate za britje, vštevši za pred in po britju, kot so na primer: kreme in pene za britje, ki vsebujejo milo ali druga organska površinsko aktivna sredstva (glej Opombo 1(c) k 34. poglavju); lotione po britju, galun (za zaustavljanje krvavenja) v blokih in kemične svinčnike za ustavitev krvavenja. Milo za britje v blokih je iz te tar. številke izključeno (tar. št. 34.01). (II) Deodorante za osebno (telesno) uporabo in praparate proti znojenju. (III) Preparate za kopanje, kot so na primer: parfumirane (dišeče) soli in preparati za peneče kopeli, ki vsebujejo ali ne vsebujejo milo ali druga organska površinsko aktivna sredstva (glej Opombo 1 (c) k 34. poglavju). Preparati v obliki tekočine ali kreme, pripravljeni za prodajo na drobno ali ne, namenjeni za uporabo pri umivanju kože, ki sestoje v celoti ali delno iz organskih površinsko aktivnih agentov, se uvrščajo v tar. št. 34.02. (IV) Preparate za parfumiranje ali deodoriranje prostorov, vštevši dišavne preparate za religiozne obrede. (1) Preparati za parfumiranje prostorov in dišavni preparati, ki se uporabljajo v času religioznih obredov. Ti preparati delujejo na principu hlapenja ali zgorevanja, na primer: &quot;agarbatti&quot;, lahko pa so pripravljeni tudi kot tekočine, prah, čaše, impregnirani papirji itd. Nekateri med njimi se lahko uporabljajo za prekrivanje nekega drugega vonja. (2) Pripravljeni deodoranti prostorov, parfumirani ali neparfumirani, ali pa z dezinfekcijskimi lastnostmi. Pripravljeni deodoranti prostorov sestoje predvsem iz snovi (kot je na primer: lauril-metakrilat), ki kemično delujejo na vonjave tako, da jih od drugih snovi potiskajo, ali pa so sestavljeni iz snovi, ki naj bi obstoječe vonjave v prostoru absorbirale s pomočjo Van der Waalsovih vezi. Pripravljeni za prodajo na drobno so ponavadi pakirani v razpršilne doze. Izdelki, kot je na primer: aktivno oglje, pripravljeni v pakiranjih za prodajo na drobno kot deodoranti za hladilnike, avtomobile itd, se tudi uvrščajo v to tar. številko. (V) Druge izdelke, kot so: (1) Depilatorji. (2) Dišavne vrečke, ki vsebujejo dele aromatičnih rastlin in ki se uporabljajo za parfumiranje omar s perilom. (3) Parfumirani papir in papir, impregniran ali premazan ali prevlečen s kozmetično plastjo. (4) Raztopine za kontaktne leče in umetne oči - lahko so namenjeni čiščenju, dezinfekciji, namakanju ali izboljšavi lastnosti nošnje. (5) Vata, klobučevina, netkane tkanine, impregnirane, premazane ali prekrite z vonjavo ali s kozmetiko. (6) Toaletni preparati za živali, kot so na primer: pasji šamponi, preparati za izboljšanje pranja ptičjega perja itd. DODATEK Seznam glavnih eteričnih olj, rezinoidov in izvlečkov olesmol iz tarifne številke 33.01 Eterična olja Angelika Badijan Bazilika Benzoin (Opomba: Nazivi pisani poševno (kurziva), nimajo ustreznega slovenskega naziva.) Bergamont (Opomba: Nazivi pisani poševno (kurziva), nimajo ustreznega slovenskega naziva.) Bois de rose Borove iglice (ne pa iz lesa tar .št. 38.05) Breza Brinje Cajuput Canella Cananga Cedar Cimet Cipresa Citronela Copaiba Čebula Česen Eukaliptus Galangal Gardenija Geranija Gorčica Grenivka (Grejpfruit) Grenka pomaranča Grenki mandelj Guaiacwood Hijacinta Hmelj Ho (Shiu) (Opomba: Nazivi pisani poševno (kurziva), nimajo ustreznega slovenskega naziva.) Ingver Ingverjevo seme (Chenopodium) (Opomba: Nazivi pisani poševno (kurziva), nimajo ustreznega slovenskega naziva.) Izop (Ožep) Janež Janež, seme Jasmin Kadulja (Žajbelj) Kafra Kamilica Kitajski cimetovec (Cassia) (Opomba: Nazivi pisani poševno (kurziva), nimajo ustreznega slovenskega naziva.) Koper Sassafras (Opomba: Nazivi pisani poševno (kurziva), nimajo ustreznega slovenskega naziva.) Korjander Koščenica Kumina Kuromoji Lavandel Limona Limonina trava Linaloe Lipa Lovor Mah, hrastov Majaron Mandarina (Tangarine) (Opomba: Nazivi pisani poševno (kurziva), nimajo ustreznega slovenskega naziva.) Mawah (Opomba: Nazivi pisani poševno (kurziva), nimajo ustreznega slovenskega naziva.) (Kenijska geranija) Melisa Meta Meta, drobna Mimoza Mira Mirta Muškatov cvet Muškatov oreh Nageljnova žbica, klinček Naiouli (Opomba: Nazivi pisani poševno (kurziva), nimajo ustreznega slovenskega naziva.) Narcisa Neroli (Opomba: Nazivi pisani poševno (kurziva), nimajo ustreznega slovenskega naziva.) (oranžna roža) Origano Pačuli Palmarosa Pehtran Pelin Pepermint Perunika Peteršilj Pimenta Poper, črni Rogoz Rožmarin Rutica Savin Sivka Sladka pomaranča Spearmint Sporiš (Železnjak) Thuja Timijan Tolu (Opomba: Nazivi pisani poševno (kurziva), nimajo ustreznega slovenskega naziva.) (južnoam. balzam) Valerian Vetiver (Opomba: Nazivi pisani poševno (kurziva), nimajo ustreznega slovenskega naziva.) Vijolica Vratič Vrtnica Ylang-ylang Zelena Zelenka Rezinoidi Asafoetida (Opomba: Nazivi pisani poševno (kurziva), nimajo ustreznega slovenskega naziva.) Benzoin Castoreum Cibetovka Copaiba (Opomba: Nazivi pisani poševno (kurziva), nimajo ustreznega slovenskega naziva.) Elemi (Opomba: Nazivi pisani poševno (kurziva), nimajo ustreznega slovenskega naziva.) (tropska smola) Galabanum (Opomba: Nazivi pisani poševno (kurziva), nimajo ustreznega slovenskega naziva.) Labdanum (Opomba: Nazivi pisani poševno (kurziva), nimajo ustreznega slovenskega naziva.) Mastiks Meka balsam Mira Peru balsam Mošus (Musk) (Opomba: Nazivi pisani poševno (kurziva), nimajo ustreznega slovenskega naziva.) Olibanum (Opomba: Nazivi pisani poševno (kurziva), nimajo ustreznega slovenskega naziva.) Opopanax (Opomba: Nazivi pisani poševno (kurziva), nimajo ustreznega slovenskega naziva.) Styrax (Opomba: Nazivi pisani poševno (kurziva), nimajo ustreznega slovenskega naziva.) Tolu (Opomba: Nazivi pisani poševno (kurziva), nimajo ustreznega slovenskega naziva.) Izvlečki oleosmol (ekstrakti) Badian Muškatni oreh Bazilika Oregano Brinje Canella (Opomba: Nazivi pisani poševno (kurziva), nimajo ustreznega slovenskega naziva.) Copaiba (Opomba: Nazivi pisani poševno (kurziva), nimajo ustreznega slovenskega naziva.) Cubeb (Opomba: Nazivi pisani poševno (kurziva), nimajo ustreznega slovenskega naziva.) Janež Janež, semena Foenugreek (Opomba: Nazivi pisani poševno (kurziva), nimajo ustreznega slovenskega naziva.) Galangal (Opomba: Nazivi pisani poševno (kurziva), nimajo ustreznega slovenskega naziva.) Gorčica Hmelj Kadulja (Žajbel) Kapsikum Kumina Kumina, seme (Caraway) (Opomba: Nazivi pisani poševno (kurziva), nimajo ustreznega slovenskega naziva.) Kardamon Koper Konjski radič Korenje Koriander Kitajski cimetovec Zelena Cimet Ingver Jelenov jezik Klinček Kurkuma Lovor Luštrk Majaron Muškatov cvet Nebeško seme Oregano Oregano Paprika Pehtran Piment (Allspice) (Opomba: Nazivi pisani poševno (kurziva), nimajo ustreznega slovenskega naziva.) Poper, črni Rožmarin Šatraj Timijan 34. POGLAVJE MILA, ORGANSKA POVRŠINSKO AKTIVNA SREDSTVA, PRALNI PREPARATI, MAZALNI PREPARATI, UMETNI VOSKI, PRIPRAVLJENI VOSKI, PREPARATI ZA LOŠČENJE ALI ČIŠČENJE, SVEČE IN PODOBNI PROIZVODI, PASTE ZA MODELIRANJE IN &quot;ZOBARSKI VOSKI&quot; TER ZOBARSKI PREPARATI NA OSNOVI SADRE OPOMBE 1. V to poglavje ne spadajo: (a) mešanice ali preparati iz užitnih masti ali olj živalskega ali rastlinskega izvora, ki se uporabljajo za ločevanje kalupov (tar. št. 15.17); (b) izločene kemično določene spojine; (c) šamponi, zobne paste, kreme in pene za britje ter preparati za kopanje, ki vsebujejo milo ali druga organska površinsko aktivna sredstva (tar. št. 33.05, 33.06 ali 33.07). 2. Pri tar. številki 34.01 je z izrazom &quot;milo&quot; mišljeno samo milo, topno v vodi. Milo in drugi proizvodi, ki se uvrščajo v tar. št. 34.01, lahko imajo dodane snovi (npr: dezinfektante, abrazivni prah, polnila ali zdravila). Proizvodi, ki vsebujejo abrazivni prah, se uvrščajo v tar. št. 34.01 le, če so v palčicah, kolutih in oblikovanih ali litih kosih. V drugih oblikah se uvrščajo v tar. št. 34.05 kot &quot;čistilni praški in podobni preparati&quot;. 3. Pri tar. številki 34.02 so z izrazom &quot;organska površinsko aktivna sredstva&quot; mišljeni proizvodi, ki takrat, kadar se pomešajo z vodo v koncentraciji 0,5% pri 20° C in se pustijo pri isti temperaturi eno uro: (a) dajo prozorno ali prosojno tekočino ali stabilno emulzijo brez izločanja netopnih snovi in (b) zmanjšajo površinsko napetost vode na 4,5 x 10-2 N/m (45 dyn/cm) ali manj. 4. Z izrazom &quot;naftna olja in olja bituminoznih materialov&quot;, ki so navedena v poimenovanju tar. št. 34.03, so mišljeni proizvodi, definirani z 2. opombo k 27. poglavju. 5. Z izrazom &quot;umetni voski in pripravljeni voski&quot; so pri tar. številki 34.04 z naslednjimi izključitvami mišljeni samo: (A) kemično proizvedeni organski proizvodi z voskastimi lastnostmi, netopni ali topni v vodi; (B) proizvodi, dobljeni z mešanjem različnih voskov; (C) proizvodi z voskastimi lastnostmi na osnovi enega ali več voskov z dodatkom maščob, smol, mineralnih snovi ali drugih materialov. V to tar.št. ne spadajo: (a) proizvodi, ki se uvrščajo v tar. št. 15.16, 34.02 ali 38.23, tudi če imajo lastnosti voska; (b) nemešani voski živalskega izvora in nemešani voski rastlinskega izvora, nebarvani ali barvani, ki se uvrščajo v tar. št. 15.21; (c) mineralni voski in podobni proizvodi iz tar. št. 27.12, ne glede na to, ali so med seboj pomešani ali samo barvani; (d) mešanice voskov, dispergirane ali raztopljene v tekočem mediju (tar.št. 34.05, 38.09, itd.). SPLOŠNA DOLOČILA To poglavje vključuje predvsem izdelke, dobljene z industrijsko obdelavo masti, olj ali voskov (na primer: milo, določena mazalna sredstva, pripravljene voske, nekatere preparate za loščenje in čiščenje, sveče). Vključuje tudi nekatere umetne izdelke, na primer: površinsko aktivne preparate in umetne voske. To poglavje ne vključuje kemično določenih spojin ali naravnih, pomešanih ali nepomešanih izdelkov. 34.01 MILO; ORGANSKI POVRŠINSKO AKTIVNI PROIZVODI IN PREPARATI, KI SE UPORABLJAJO KOT MILO, V OBLIKI PALIČIC, KOLUTOV, LITIH ALI OBLIKOVANIH KOSOV Z DODATKOM MILA ALI BREZ NJEGA; PAPIR, VATA, POLST IN NETKANE TKANINE, IMPREGNIRANI ALI PREMAZANI Z MILOM ALI DETERGENTOM - Milo in organski površinsko aktivni proizvodi in preparati v paličicah, kolutih, litih ali oblikovanih kosih ter papir, vata, polst in netkane tkanine, impregnirani ali premazani z milom ali detergentom: 3401.11 - - za toaletno uporabo (vključno proizvode z zdravilnimi substancami) 3401.19 - - drugo 3402.20 - Milo v drugih oblikah (I) MILO Milo je alkalna anorganska ali organska sol, katero pridobivajo iz maščobne kisline ali mešanice maščobnih kislin, v katerih ima kislina najmanj osem ogljikovih atomov. Dejansko je lahko del teh maščobnih kislin zamenjan s smolnimi kislinami. Ta tar. številka vključuje samo mila, ki so v vodi topna, t.j. prava mila. Mila so skupina anionskih, površinsko aktivnih sredstev, ki alkalno reagirajo in se obilno penijo v vodni raztopini. Obstajajo tri vrste mila: Trda mila ponavadi izdelujejo iz natrijevega hidroksida in natrijevega karbonata in predstavljajo velik del navadnih mil. Lahko so bela, obarvana ali večbarvna. Mehka mila se izdelujejo pretežno iz kalijevega hidroksida in kalijevega karbonata, so viskozna in ponavadi zelena, rjava ali svetlorumena. Lahko vsebujejo majhne količine (večinoma do 5%) sintetičnih organskih površinsko aktivnih sredstev. Tekoča mila - raztopine mila v vodi, včasih z manjšo količino (ne več kot 5%) alkohola ali dodanega glicerina, vendar ne vsebujejo sintetičnih organskih površinsko aktivnih izdelkov. Ta tar. številka vključuje predvsem: (1) Toaletna mila, ki so pogosto obarvana ali parfumirana in ki vključujejo: plavajoča mila (v kadi plavajo), deodorantna mila, glicerinska mila, mila za britje, medicinska mila in nekatera razkuževalna ali abrazivna mila, opisana v nadaljnjem besedilu: (a) Plavajoča in deodorantna mila. (b) Glicerinska mila, ki so prosojna iz izdelana z obdelavo belega mila z alkoholom, glicerinom ali sladkorjem. (c) Mila za britje (kreme za britje se uvrščajo v tar. št. 33.07). (d) Medicinska mila, ki vsebujejo borovo ali salicilno kislino, žveplo, sulfonamide ali druge medicinske snovi. (e) Mila za razkuževanje, ki vsebujejo manjše količine fenola, kreozola, naftola, formaldehida ali drugih baktericidnih, bakteriostatičnih itd.snovi. Ta mila ne gre enačiti s preparati za dezinfekcijo iz tar. št. 38.08, ki sicer vsebujejo iste sestavine, vendar so pri njih drugačna razmerja med sestavinami (na eni strani milo, na drugi fenol, kreozol itd.) Preparati za razkuževanje iz tar. št. 38.08 vsebujejo bistveno večji odstotek fenolov, kreozolov itd in so tekoči, medtem ko so mila za razkuževanje ponavadi v trdnem stanju, (f) Abrazivna mila, vsebujejo poleg mila še: pesek, silicijev dioksid, plovec v prahu, skriljavec v prahu, ostružke ali kakšen podoben material. Ta tar. številka vključuje abrazivna mila samo v obliki blokov in litih ter oblikovanih kosov. Abrazivne paste in prah za čiščenje, z milom ali brez njega, so uvrščajo v tar. št.34.05. (2) Mila za gospodinjstvo, ki so lahko obarvana, odišavljena, abrazivna ali razkužilna. (3) Kolofonijska mila iz tal olja ali naftenatov, ki ne vsebujejo samo alkalnih soli kislin, temveč tudi alkalne rezinate iz tar. št. 38.06, ali pa tudi alkalne naftate iz tar. št. 34.02. (4) Industrijska mila, izdelana za posebne namene (kot na primer: mila, ki se uporabljajo pri vlečenju žice, pri polimerizaciji sintetičnega kavčuka, v pralnicah itd.). Skladno izjemi, navedeni v prejšnji točki 1 (f), se mila iz te tar številke ponavadi pojavljajo v obliki palčk, pogač, litih ali oblikovanih kosov, kosmičev, prahu, paste ali vodne raztopine. (II) ORGANSKI POVRŠINSKO AKTIVNI PROIZVODI IN PREPARATI, KI SE UPORABLJAJO KOT MILA, V OBLIKI PALČK, POGAČ, VLITIH ALI OBLIKOVANIH KOSOV, Z ALI BREZ DODATKA MILA Ta del vključuje toaletne ali pralne izdelke in preparate, v katerih aktivna komponenta v celoti ali delno sestoji iz sintetičnih površinsko aktivnih sredstev (v katerih je lahko tudi milo v kakršnemkoli razmerju) pod pogojem, da so pripravljeni v obliki palčk, litih ali oblikovanih kosov - torej v oblikah mil, namenjenih za isto uporabo. Ta del vključuje tudi preparate in izdelke, ki so postali abrazivni zaradi dodajanja peska, silicijevega dioksida, smukca v prahu itd. Pod pogojem, da so pripravljeni v pravkar navedenih oblikah. (III) PAPIR, VATA, KLOBUČEVINA IN NETKANE TKANINE, IMPREGNIRANI, PREMAZANI ALI PREKRITI Z MILOM ALI DETREGENTOM Ta del vključuje papir, vato, klobučevino in netkane tkanine, impregnirane, premazane ali prevlečene z milom ali detergentom, neglede ali so odišavljene ali neodišavljene, pripravljene za prodajo na drobno ali nepripravljene za prodajo na drobno. Ti izdelki se ponavadi uporabljajo za pranje oziroma osvežitev obraza in rok. Izhajajoč iz izključitev, ki so bile že prej omenjene, ta tar. št. izključuje: (a) trdno mast za kuhanje mila (tar. št. 15.22), (b) izdelke in preparate, ki so v vodi netopni in so &quot;mila&quot; le v kemičnem pomenu, kot so na primer: kalcijeva in druga kovinska &quot;mila&quot; (29., 30. in 38. pogalvje, odvisno pač od primera), (c) papir, vato, polst in netkani tekstil, ki so samo odišavljeni (33. poglavje), (d) šampone in zobne paste (tar. št. 33.05 ali 33.06), (e) organska površinsko aktivna sredstva (razen mil), površinko aktivne preparate in pralne preparate (z ali brez dodatka mila) in raztopine ter disperzije mila v organskih topilih iz tar. št. 34.02 in (f) celularne plastične mase, celularno gumo, tekstilne materiale (razen vate, polsta in netkanega tekstila) in kovinske blazinice, impregnirane, premazane ali prekrite z milom ali detergentom (ponavadi se uvrščajo v tar. številke podloge). 34.02 ORGANSKA POVRŠINSKO AKTIVNA SREDSTVA (RAZEN MILA); POVRŠINSKO AKTIVNI PREPARATI, PREPARATI ZA PRANJE (TUDI POMOŽNI PREPARATI ZA PRANJE) IN PREPARATI ZA ČIŠČENJE Z DODATKOM MILA ALI BREZ NJEGA, RAZEN TISTIH IZ TAR. ŠT. 34.01 - Organska površinsko aktivna sredstva, pripravljena in nepripravljena za prodajo na drobno: 3402.11 - - anionska 3402.12 - - kationska 3402.13 - - neionogena 3402.19 - - druga 3402.20 - Preparati, pripravljeni za prodajo na drobno 3402.90 - Drugo (I) ORGANSKI POVRŠINSKO AKTIVNI PREPARATI (DRUGAČNI KOT SO MILA) Organska površinsko aktivna sredstva iz te tar. številke so kemično nedoločene kemične spojine, ki imajo eno ali več funkcionalnih hidrofilnih ali hidrofobnih skupin v takem razmerju, da pomešana (originalen vzorec, vključno s topilom, če ga vsebuje) z vodo v koncentraciji 0,5% pri 20 stopinj C in, če jih pustimo stati pri tej temperaturi eno uro, dajejo bistro ali prosojno tekočino ali pa stabilno emulzijo brez izločanja netopnih snovi. (Glej Opombo 3(a) k temu poglavju). Za potrebe te tarifne številke, se ne smatra za stabilno emulzijo, če po 1 uri pri 20 stopinj C : (1) postaneje trdni delci vidni s prostim očesom, (2) se loči v vidno ločene plasti ali (3) se loči v prozoren sloj in prosojen sloj, ki je viden s prostim očesom. Na mejnih površinah lahko adsorbirajo. V tem stanju izkazujejo vrsto fizikalno-kemičnih lastnosti, predvsem pa površinsko aktivnost (na primer: zmanjšanje površinske napetosti, penjenje, emulzifikacijo, omakanje itd.), zaradi česar so ponavadi znana kot &quot;površinska sredstva&quot;. Vendar pa so iz te tar. številke izključeni izdelki, ki niso sposobni zmanjšati površinske napetosti do 4,5 x 10(-2) N/m (45 dyna/cm) ali manj pri koncentraciji 0,5% pri 20 stopinj C. Taki izdelki ne štejejo za površinsko aktivne in so izključeni iz te tarifne številke. Organska površinsko aktivna sredstva so lahko: (1) Anionska, ki ionizirajo v vodni raztopini in pri tem oddajo organski ion z negativnim nabojem, iz katerega izhaja površinska aktivnost. Primeri: sulfati in sulfonatne masti, rastlinska olja (trigliceridi) in smolne kisline; sulfati in sulfonati, dobljeni iz maščobnih alkoholov; sulfonati nafte, na primer: sulfonati alkalnih kovin, vštevši tiste, ki vsebujejo majhne količine mineralnih olj; sulfonati amonijaka in etanolamina; akrilpolietersulfonati; alkilsulfonati in alkilfenilerersulfonati; alkilsulfati, alkilarilsulfonati, kot je na primer: tehnični dodecilbenzensulfonat itd. Ta površinsko aktivna sredstva lahko kot nečistočo, ki ostane iz proizvodnega postopka, vsebujejo majhne količine maščobnih alkoholov, alkilatov in drugih hidrofobnih surovin, ki niso sulfatirane ali sulfonirane. Lahko vsebujejo tudi majhne količine natrijevega sulfata in drugih ostalih neorganskih soli, katerih količina pa ne presega 15%, računano na maso brezvodne soli. (2) Kationska sredstva, ki v vodni raztopini ionizirajo in pri tem oddajo organski ion s pozitivnim nabojem, iz katerega izhaja površinska aktivnost, na primer: soli maščobnih aminov in kvaternarnih amonijevih baz. (3) Neionogena sredstva, ki v vodni raztopini ne ionizirajo. Njihova topnost v vodi izhaja iz prisotnih funkcionalnih skupin v molekulah z veliko afiniteto do vode. Primeri: izdelki kondenzacije maščobnih alkoholov, maščobnih kislin in alkilnih fenolov z etilenovim oksidom, etoksilati amidov maščobnih kislin. (4) Amfolitska - od okolja je odvisno, ali bodo v vodni raztopini dala spojini lastnosti anionskega ali kationskega površinsko aktivnega sredstva. To ionsko v denje je podobno v denju amfoternih spojin v najširšem pomenu besede. Sem spada na primer: alkil-betainske in sulfo-betainske beljakovine in izdelki njihove razgrajevanja ter spojine, ki nastanejo s substitucijo amino-karbonskih, amino- sulfonskih, amino-žveplovih in amino-fosfornih kislin. (II) POVRŠINSKO AKTIVNI PREPARATI; PRALNI PREPARATI (VŠTEVŠI POMOŽNE PRALNE PREPARATE) IN ČISTILNI PREPARATI, Z DODANIM ALI BREZ DODANEGA MILA, RAZEN TISTIH IZ TAR. ŠT. 34.01 Ta skupina vključuje naslednje tri vrste preparatov: (A) Površinsko aktivni preparati, med katere spadajo: (1) Medsebojne mešanice površinsko aktivnih sredstev iz prejšnjega dela pod (I) (na primer: sulforicinoleati v zmesi s sulfoniranimi alkilnimi naftalini ali sulfatiranimi maščobnimi alkoholi). (2) Raztopine in disperzije površinsko aktivnih sredstev iz prejšnjega del pod (I) v enem izmed organskih topil (na primer: raztopina sulfatiranega maščobnega alkohola v cikloheksanolu ali tetrahidronaftalinu). (3) Druge mešanice na osnovi površinsko aktivnih sredstev iz predhodnega dela pod (I) (na primer: površinsko aktivni preparati, ki vsebujejo določeno količino mila, kot na primer: alkilni benzensulfati z natrijevim stearatom). (4) Raztopine in disperzije mila v organskem topilu, kot je na primer: cikloheksanol (vodne raztopine mila, ki lahko vsebujejo majhno količino, ponavadi do 5%, alkohola ali dodanega glicerina, predstavljajo tekoča mila, ki se uvrščajo v tar. št. 34.01). Površinsko aktivni preparati se uporabljajo v številnih industrijah zarad svojih čistilnih, vlažilnih, emulgativnih in disperzivnih lastnosti. Taki primeri so: (i) Detergenti, s pomočjo katerih odstranjujejo masti in nečistoče s tekstila v času proizvodnje in dodelave v tekstilni industriji. (ii) Omakala, emulgatorji, sredstva za intenziviranje barv v tekstilni industriji. (iii) Sredstva za močenje (surove kože), sredstva za odmaščevanje, omakala (za uporabo pri barvanju), za barvno izenačevanje vlaken in tonerji v industriji usnja in kož. (iv) Osnovne snovi za proizvodnjo in pranje iz dela pod (B), ki sledi v nadaljevanju (na primer: anionski površinsko aktivni preparati, ki lahko kot ostanek ali rezultat reakcije dodajanja, vsebujejo večjo količino natrijevega sulfata ali drugih anorganskih soli vrst, ki nastajajo med postopkom proizvodnje površinsko aktivnih sredstev). (v) Disperzivna sredstva v papirniški industriji in industriji sintetičnega kavčuka. (vi) Pomožna flotacijska sredstva v predelavi rud. (vii) Emulgatorji, ki se uporabljajo pri izdelavi farmacevtskih in kozmetičnih proizvodov. V to skupino spadajo tudi preparati v obliki tekočine ali kreme, pripravljeni za prodajo na drobno ali ne, namenjeni za uporabo pri umivanju kože, ki sestoje v celoti ali delno iz organskih površinsko aktivnih snovi (tenzidov). (B) Pralni preparati (vštevši pomožne pralne preparate) in čistilni preparati z dodatkom ali brez dodatka mila ali drugih površinsko aktivnih sredstev. Ta skupina vključuje pralne preparate, pomožna pralna sredstva in nekatere čistilne preparate. Ti raznovrstni preparati vsebujejo osnovne sestavine in eno ali več stranskih sestavin. Prisotnost stranskih sestavin te preparate razlikuje od izdelkov, opisanih v predhodnem delu pod (A). Osnovne sestavine so sintetična organska površinsko aktivna sredstva ali mila in njihove mešanice. Stranske sestavine so: (1) Tvorci pene (na primer: natrijevi polifosfati, karbonati, silikati in borati, soli nitrilo-triocetne kisline (NTA)). (2) Ojačevalci pralnih učinkov (na primer: alkanolamidi, amidi maščobnih kislin, oksidi maščobnih aminov). (3) Polnila (na primer: natrijev sulfat ali klorid). (4) Pomožna sredstva (kemična in optična belila, sredstva proti ponovnemu obarjanju, proti koroziji, za preprečevanje naelektrevanja, barvila, vonjave, baktericidi, encimi itd.). Ti preparati delujejo na umazane površine tako, da nečistote izločijo na površino v obliki raztopine ali disperzije. Pralni preparati na osnovi površinsko aktivnih sredstev so znani tudi kot detergenti. Ta tip preparatov uporabljajo za pranje obleke, pa tud posode in kuhinjskega pribora. Lahko so v tekoči obliki, v obliki prahu ali paste in se uporabljajo v gospodinjstvih in v industriji. Toaletni izdelki in pralni izdelki v obliki blokov, oblikovanih figur in liti izdelki se uvrščajo v tar. št. 34.01. Pomožni pralni preparati se uporabljajo za namakanje, predpranje, izpiranje in beljenje obleke, perila itd. Preparati za čiščenje tal, oken in drugih površin lahko vsebujejo majhne količine dišavnih snovi. (C) Preparati za čiščenje ali odmaščevanje, ki niso na osnovi mil ali drugih površinsko aktivnih sredstev. Ti preparati vključujejo: (i) Kislinska ali bazična čistilna sredstva, oblikovana posebej za čiščenje sanitarnih predmetov, ponev za pečenje itd., na primer taka, ki vsebujejo kisli natrijev sulfat ali zmes natrijevega hipoklorita in trinatrijevega ortofosfata. (ii) Preparate za odmaščevanje ali čiščenje, ki se uporabljajo v mlekarnah ali pivovarnah in ki so na osnovi: - alkalnih snovi, kot sta natrijev karbonat in natrijev hidroksid, ali - topil in emulgatorjev. Ta skupina izdelkov lahko vsebuje majhne količine mil ali drugih površinsko aktivnih sredstev. Ta tar. številka ne vključuje: (a) šamponov in preparatov za peneče kopeli, pa če vsebujejo mila ali ne ali druga površinsko aktivna sredstva (33. poglavje), (b) papir, vato, polst in netkani tekstil, impregnirane, premazane ali prevlečene z detergenti (tar. št. 34.01), (c) preparate, ki vsebujejo površinsko aktivna sredstva, od katerih pa se njihova površinska aktivnost ali ne pričakuje, ali pa je to stranska lastnost (tar. št. 34.03, 34.05, 38.08, 38.09, 38.24 itd - odvisno od primera), (d) abrazivne preparate, ki vsebujejo površinsko aktivna sredstva (čistilne paste in praški) (tar. št. 34.05) in (e) v vodi netopne naftenate, naftne sulfonate in druge, v vodi netopne površinsko aktivne izdelke in preparate. Uvrščajo se v tar. št. 38.24 pod pogojem, da niso vključeni v bolj specifično tar. številko. 34.03 MAZALNI PREPARATI (VKLJUČNO S PREPARATI NA OSNOVI OLJ ZA HLAJENJE, KALJENJE IN PREPARATI ZA POPUŠČANJE VIJAKOV IN MATIC, PREPARATI ZOPER RJO IN KOROZIJO TER PREPARATI ZA LOČEVANJE KALUPOV NA OSNOVI MAZALNIH SREDSTEV) TER PREPARATI, KI SE UPORABLJAJO ZA POOLJITEV IN MAŠČENJE TEKSTILNIH MATERIALOV, USNJA, KRZNA ALI DRUGIH MATERIALOV, TODA BREZ PREPARATOV, KI VSEBUJEJO 70 % ALI VEČ NAFTNEGA OLJA ALI OLJ, DOBLJENIH IZ BITUMINOZNIH MINERALOV, KOT OSNOVNE SESTAVINE - Ki vsebujejo naftna olja ali olja iz bituminoznih materialov: 3403.11 - - preparati za obdelavo tekstilnih materialov, usnja, krzna ali drugih materialov: 3403.19 - - drugo - Drugo: 3403.91 - - preparati za obdelavo tekstilnih materialov, usnja, krzna in drugih materialov 3403.99 - - drugi V to tar. številko se uvrščajo med drugim, naslednje pripravljene mešanice pod pogojem, da kot osnovne sestavine ne vsebujejo 70 mas.% ali več naftnih olj ali olj, dobljenih iz bituminoznih mineralov (glej tar. št. 27.10): (A) Mazalni preparati, namenjeni zmanjšanju trenja gibljivih delov strojev, vozil, zrakoplovov in drugih naprav, aparatov, instrumentov itd. Taka mazalna sredstva ponavadi sestoje, ali pa so pripravljena na osnovi mešanic živalskih, rastlinskih ali mineralnih olj, maščob ali masti, katerim so pogosto dodani aditivi (na primer: grafit, molibdenov sulfid, politetrafluoretilen, lojevec, saje in kalcijeva ter druga kovinska mila, katran, sredstva proti rjavenju, oksidaciji itd.). Ta tar. številka pa tudi vključuje sintetične mazalne preparate, na primer: na osnovi dioktilne ali dinonilne estara sebacinske kisline, fosforjevih estrov, polihidrofenilov, polietilen- ali polipropilen- glokolov itd. Ti, sintetični mazalni preparati, med katere spadajo &quot;masti&quot; na silikonski osnovi in mazalna olja za reaktivne motorje (snitetični mazalni estri), morajo delovati v natančno določenih pogojih (na primer: ognjevarna maziva, maziva za ležaje preciznih instrumentov, reaktivnih motorjev ipd.). (B) Mazalni preparati, ki se uporabljajo pri vlečenju žice in ki naj bi zagotovili, da nabijalnik za žico lepo teče skozi matrice. Med te preparate spadajo tudi nekatere vodne emulzije lojevca in žveplove kisline; mešanice natrijevega mila, aluminijevega stearata, mineralnih olj in vode, mešanice olja, masti in sulfo- oleatov in mešanice kalcijevih mil in apna v obliki prahu. (C) Preparati mazalnih olj, pripravljeni ponavadi na osnovi živalskih, rastlinskih ali mineralnih olj, pogosto z dodanimi površinsko aktivnimi sredstvi. Iz te tar. številke so izključeni preparati (na primer: oni na osnovi naftnih sulfonatov ali drugih površinsko aktivnih izdelkov) za izdelavo hladilnih olj, ki se uporabljajo pri rezanju kovin, ki pa so v glavnem neprimerni za neposredno uporabo kot hladilna olja pri rezanju kovin. (tar. št. 34.02). (D) Preparati za popuščanje vijakov in matic. Ti preparati so namenjeni popuščanju vijakov, matic in drugih delov. Ponavadi sestoje predvsem iz mazalnih olj, lahko pa vsebujejo tudi trdna mazalna sredstva, topila, površinsko aktivna sredstva, sredstva za odstranjevanje rje itd. (E) Preparati proti rji in koroziji, ki sestoje predvsem iz mazalnih sredstev. (Preparati proti koroziji na osnovi amino- spojin, so izključeni - tar. št. 38.24). (F) Preparati za ločevanje od kalupov (ločilna sredstva) na osnovi maziv, ki se uporabljajo v raznih industrijah (v industriji plastike, gume, gradbenega materiala, v livarnah itd.), na primer: (1) mineralna, rastlinska in živalska olja in druge mastne snovi (vštevši tudi sulfonirana, oksidirana in hidrogenirana), pomešana ali emulgirana z voski, lecitinom ali antioksidani, (2) mešanice, ki vsebujejo silikonske masti in olja in (3) mešanice grafitnega, lojevčevega (smukec), sljudinega, betonitnega in aluminijevega prahu z olji, mastnimi snovmi, voski itd. Vendar pa ta tar. številka izključuje užitne mešanice ali preparate iz živalskih ali rastlinskih olj, ki se uporabljajo kot preparati za očevanje kalupov (na primer: olja za ločevanje od kalupov v pekarnah) (tar. št. 15.17). (G) Mazalni preparati, preparati za mazanje ali maščenje tekstila, ustrojenih kož in krzna itd. Lahko se uporabljajo za mazanje in mehčanje tekstilnih vlaken v času predenja, za &quot;maščenje&quot; usnja itd. Mednje spadajo na primer: mešanice mineralnih olj ali mastnih snovi s površinsko aktivnimi sredstvi (na primer: sulforicinoleati), v vodi topne preparate za maščenje tekstila, ki vsebujejo veliko količino površinsko aktivnih sredstev, skupaj z mineralnimi olji in drugimi kemikalijami. Ta tar. številka vključuje tudi: (1) Stabilizirane suspenzije molibdenovega disulfida v mineralnem olju, ki vsebujejo 70 mas.% ali več mineralnega olja, katerega uporabljajo le kot dodatek v majhnih količinah (zaradi njihovih mazalnih lastnosti) mazalnim motornim oljem itd, vendar pod pogojem, da je osnovna sestavina molibdenov disulfid. (2) Preparate zoper rjo na osnovi lanolina, ki so raztopljene v &quot;belem špiritu&quot; - tudi, če je &quot;belega špirita&quot; 70 mas.% ali več. (3) Paste, ki se ne strjujejo in, ki sestoje iz vazelina in kalcijevih mil. Uporabljajo se za mazanje in zatesnjevanje stikov in navojev pri sestavljanju zavor v vakuumskih napravah. Ta tar. številka izključuje še: (a) umetno degro (tar. št. 15.22), (b) koloidalni ali pol-koloidalni grafit ali grafitne paste iz tar. št. 38.01 in (c) preparate zoper drsenje prenosnih jermenov (tar. št. 38.24) in preparate proti rji iz tar. št. 38.24. 34.04 UMETNI VOSKI IN PRIPRAVLJENI VOSKI 3404.10 - Iz kemično modificiranega lignita ali rjavega premoga 3404.20 - Iz polietilenglikola 3404.90 - Drugo Ta tar. številka vključuje umetne voske (v industriji včasih znani kot &quot;sintetični voski&quot;) in pripravljene voske, opredeljene v Opombi 5 k temu poglavju, ki sestoje ali vsebujejo organske snovi z razmeroma veliko molekularno težo in, ki niso kemično določene spojine. Ti voski so: (A) Kemično dobljeni organski izdelki, ki imajo lastnosti voskov in so v vodi topne ali pa ne. Voski iz tar. št. 27.12, dobljeni sintetično ali kako drugače (na primer: Fischer - Tropschevi voski, ki sestoje pravzaprav iz ogljikovodikov), so iz te tar. številke izključeni. Izključeni so tudi v vodi topni voski, ki vsebujejo tudi površinsko aktivna sredstva (tar. št.34.02) (B) Izdelki, dobljeni z mešanjem dveh ali več različnih živalski voskov, različnih rastlinskih voskov ali različnih voskov drugih vrst, ali pa taki izdelki, dobljeni z mešanjem različnih vrst voskov med seboj (na primer: mešanica različnih rastlinskih voskov in mešanice mineralnega in rastlinskega voska). Vendar pa so iz te tar. št. izključene mešanice mineralnih voskov (tar. št. 27.12). C) Izdelke z lastnostmi voskov na osnovi enega ali več voskov, ki vsebujejo masti, smole, mineralne snovi in druge materiale. Vendar pa so iz te tar. številke izključeni nemešani živalski in rastlinski voski, rafinirani ali nerafinirani, obarvani ali neobarvani (tar.št.15.21). Nemešani mineralni voski ali mešanice mineralnih voskov, obarvani ali neobarvani so prav tako izključeni (tar.št.27.12). Kadar pa so izdelki, pravkar opisani v točkah (A), (B) in (C) pomešani s tekočim medijem, dispergirani (suspendirani ali emulgirani) ali raztopljenih v njih, so iz te tar. številke izključeni (tar. št. 34.05, 38.09 itd.). Voski iz predhodnih točk (A) in (C) morajo imeti: (1) točko kapljanja nad 40 stopinj C in (2) viskoznost, merjeno z rotacijskim viskozomerom, 10 Pa.s (ali 10.000 cP) ali manj, pri temperaturi 10 stopinj C nad njihovo točko kapljanja). Poleg tega morajo praviloma imeti ti izdelki naslednje lastnosti: (a) da postanejo gladki, če jih rahlo drgnemo, (b) da sta njihova konsistenca in topnost zelo odvisni od temperature, (c) da so pri 20 stopinj C: (i) nekateri mehki in gnetljivi (vendar ne lepljivi in tekoči) (trdi voski), drugi pa so krhki, (ii) neprozorni, lahko pa prosojni, (d) da se pri temperaturah nad 40 stopinj C stalijo brez razgrajevanja, (e) da se nad njihovo točko taljenja ne morejo zlahka vleči v niti in (f) da so slabi toplotni in električni prevodniki. Kemična sestava voskov iz te tar. številke, je različna (variira). Med te voske spadajo: (1) Polialkilne voske (na primer: polietilenski vosek), ki se uporabljajo z materialih za pakiranje, v mazalnih sredstvih za tekstil, v loščilih itd. (2) Voske, dobljene z delno oksidacijo iz ogljikovodikovih voskov (kot je na primer: sintetični ali naravni parafinski vosek). Zelo veliko se uporabljajo v sredstvih za likanje, v premazih, mazivih itd. (3) Voske, ki sestoje iz mešanice kloroparafina, poliklorbifenila ali polikloronaftalina. Uporabljajo se v sredstvih za zaščito pred ognjem, kot izolatorji, za impregnacijo kondenzatorjev, v mazivih, za zaščito drevja itd. (4) Polietilen-glikolne voske (PEG), ki se v vodi tope in se uporabljajo v kozmetiki in farmaciji, kot veziva, mehčala. kot konzervatorji in lepila za tekstil ali papir, v tiskarskih barvah in kot sestavine gum itd. (5) Voske, sestavljene iz mešanic maščobnih ketonov, maščobnih estrov (kot je na primer: propilen-glikol-monostearat, modificiran z majhno količino mila) in mešanice glicerinovega mono- in di-stearata, estrificiranih s pomočjo vinske in ocetne kisline maščobnih aminov ali maščobnih amidov. Uporabljajo se v kozmetiki, v loščilih, premazih itd. (6) Voske, dobljene z delno ali popolno kemično modifikacijo naravnih voskov, kot je na primer: vosek iz lignita ali iz rjavega premoga. (7) Voske, ki sestoje iz dveh ali več različnih voskov (izvzemši mešanice mineralnih voskov, ki se uvrščajo v tar. št. 27.12). Ali pa mešanice enega ali več voskov z drugim materialom, na primer: vosek, sestavljen iz parafinskega voska in polietilena (uporabljajo ga kot premazno sredstvo), vosek, sestavljen iz parafinskega voska in stearinske kisline (uporablja se kot surovina za proizvodnjo sveč), vosek, sestavljen iz oksidiranega ogljikovodikovega voska in emulgatorja in tesnilni vosek in voski podobne sestave, pripravljeni kakorkoli, razen izdelki iz tar. št. 32.14. Pravkar našteti voski se uvrščajo v to tar. številko tudi, če so obarvani. Poleg izključitev, ki so že bile naštete, ta tar. številka ne vključuje tudi: (a) lanolinskih alkoholov - tudi, če imajo lastnosti voskov (tar. št. 15.05), (b) hidrogeniranih olj - tudi, če imajo lastnosti voskov (tar. št. 15.16), (c) ločenih kemično določenih organskih spojin (29. poglavje), (d) &quot;zobarskega voska&quot; in &quot;zobarske zmesi za odtise&quot;, pripravljenih v garniturah ali pakiranjih za prodajo na drobno, ali pa kot ploščice, podkvice, palčke ali podobne oblike (tar. št. 34.07), (e) industrijskih monokarboksilnih maščobnih kislin, industrijskih maščobnih alkoholov - tudi, če imajo lastnosti voskov (tar. št. 38.23), (f) mešanic glicerinskih mono-, di- in tri-estrov maščobnih glicerinskih kislin, ki nimajo lastnosti voskov (tar. št. 38.24), (g) mešanic poliklorobifenilov in mešanic kloroparafinov, ki nimajo lastnosti voskov (tar. št. 38.24), (h) mešanic polietilen-glikolov, ki nimajo lastnosti voskov (tar. št. 38.24 ali 39.07) in (i) plietilenov, ki nimajo lastnosti voskov (na primer: tar. št. 39.01). 34.05 LOŠČILA IN KREME ZA OBUTEV, POHIŠTVO, TLA, KAROSERIJE, STEKLO ALI KOVINE, PASTE IN PRAŠKI ZA ČIŠČENJE IN PODOBNI PREPARATI (NE GLEDE NA TO, ALI SO V OBLIKI PAPIRJA, VATE, POLSTI, NETKANIH TKANIN, GOBASTIH MATERIALOV, IZ PLASTIKE ALI GUME, IMPREGNIRANI ALI PREMAZANI S TAKIMI PREPARATI), RAZEN VOSKOV IZ TAR. ŠT. 34.04 3405.10 - Loščila, kreme in podobni preparati za obutev in usnje 3405.20 - Loščila, kreme in podobni preparati za vzdrževanje lesenega pohištva, tal in drugih lesenih predmetov 3405.30 - Loščila in podobni preparati za karoserije, razen loščil za kovine 3405.40 - Paste, praški in drugi preparati za čiščenje 3405.90 - Drugo Ta tar. številka vključuje loščila in kreme za obutev, pohištvo, tla, karoserije, steklo, kovino (za predmete iz srebra, bakra in druge), pripravljene paste ali praške za čiščenje kuhinjske posode, lijakov, talnih plošč, peči in podobne preparate za usnje. Ta tar. številka vključuje loščila z zaščitnim učinkom. Ti preparati so lahko na osnovi voskov, abrazivnih ali drugih snovi.Primeri takih preparatov so: (1) Voski in loščila, ki sestoje iz voskov, namočenih v terpentinovem olju, ali pa emulgirani v vodnem okolju in ki pogosto vsebujejo dodana barvila. (2) Loščila za kovine in za steklo, ki sestoje iz zelo mehkih loščilnih materialov, kot sta na primer: kreda ali kiselgura v obliki suspenzij ali emulzij v &quot;belem širitu&quot; ali pa v suspenziji ali emulziji tekočega mila. (3) Izdelki, ki sestoje iz diamantnega prahu ali prahu za loščenje, dodelavo ali za fino brušenje kovin. (4) Čistilni praški, ki sestoje iz zmesi zelo fino mletega peska z natrijevim karbonatom in milom, čistilne paste, katere pridobivajo z mešanjem pravkar omenjenih praškov z na primer: raztopino voskov v mineralnem mazalnem olju. Ti preparati, pogosto pripravljeni za prodajo na drobno, se pojavljajo ponavadi v obliki tekočin, past, praškov, tablet, palčk itd in se lahko uporabljajo tako v gospodinjstvu kot v industriji. Ta tar. številka vključuje tudi papir, vato, klobučevino, netkane materiale, celularne plastične mase ali celularno gumo - impregnirane, premazane ali prevlečene s plastjo takih preparatov ali izdelkov, vendar pa so tekstilni brisalci in kovinski čistilci za posodo, impregnirani na podoben način, iz te tar. številke izključeni (oddelka XI in XV). Ta tar. številka izključuje: (a) abrazivnne praške, če niso pomešani (ponavadi 25. ali 28. poglavje), (b) belila za obutev v tabletah, pa tudi pripravljene tekoče barve za obutev iz jelenje kože (tar. št. 32.10), (c) naravno in umetno degro (tar. št. 15.22), druga olja in masti za dodelavo usnja (15. poglavje, tar. št. 27.10, 34.03, 38.24 itd.) in (d) tekočine za čiščenje &quot;na suho&quot; in za odstranjevanje madežev, za čiščenje obleke, ki se razvrščajo po svoji sestavi (ponavadi lahki bencin v tar. št. 27.10), ali pa kot izdelki iz tar. št. 38.14 ali 38.24. 34.06 SVEČE, SVEČKE IN PODOBNO Sveče, svečke (vštevši lopataste ali spiralne), izdelujejo ponavadi iz loja, stearina, parafina ali iz drugih voskov (defeniranh v tar. št. 34.04). Ta tar. številka vključuje to blago, neglede na to, ali je obarvano, odišavljeno, dekorirano itd. Tudi nočne svetilke, opremljene s povoščeno plovko, ostanejo uvrščene v to tar. številko. Ta tar. številka ne vključuje: (a) antiastmatičnih sveč (tar. št. 30.04), (b) voščenih vžigalic (voščenk) (tar. št. 36.05), (c) žveplanih trakov, stenjev in sveč (tar. št. 38.08) in &quot;imitacije sveč&quot; na &quot;tekoči parafin&quot; (tar.št. 94.05) 34.07 MASE ZA MODELIRANJE (TUDI PRIPRAVLJENE ZA OTROŠKO IGRO); T.I. &quot;ZOBARSKI VOSKI&quot; ALI &quot;ZMESI ZA ZOBNE ODTISE&quot; V KOMPLETIH, PAKIRANJIH ZA PRODAJO NA DROBNO, V PLOŠČICAH, PODKVICAH, PALIČICAH IN PODOBNO; DRUGI PREPARATI, KI SE UPORABLJAJO V ZOBARSTVU, NA OSNOVI SADRE (ŽGANE SADRE ALI KALCIJEVEGA SULFATA) (A) Mase za modeliranje. To so plastični preparati, katere ponavadi uporabljajo umetniki in zlatarji za izdelavo modelov, uporabljajo pa se tudi za otroško igro. Najpogostejši med njimi so na osnovi cinkovega oleata in vsebujejo tudi voske, parafinsko belo olje in kaolin. Drugi taki preparati so mešanice celulozne pulpe in kaolina z vezivi. Te paste so ponavadi obarvane in se uvažajo v masah ali v obliki pogač, palčk, ploščic itd. Mase za modeliranje, vštevši komplete za otroško igro, se uvrščajo v to tar. številko. (B) Preparati t.i. &quot;zobarski voski&quot; ali kot &quot;zmesi za zobne odtise&quot;. Ti preparati so različnih sestav, uporabljajo pa se v zobarstvu za jemanje zobnih odtisov. Ponavadi sestoje iz voskov, plastičnih mas ali iz gutaperče, pomešani z izdelki, kot so na primer: kolofonija, šelak in polnila (na primer: sljuda v prahu). Ponavadi so obarvani, lahko so nekoliko trši ali mehkejši. Ti izdelki se v to tar. številko uvrščajo samo, če so pripravljeni v kompletih, v pakiranjih za prodajo na drobno ali v obliki ploščic, konjskih podkvic (polnega preseka ali votlih), palčk in podobnih oblik. Če so pripravljeni drugače (na primer: v razsutem stanju), se uvrščajo glede na njihovo sestavo (tar. številke 34.04, 38.24 itd.). (C) Drugi preparati za zobarsko uporabo na osnovi sadre (gipsa) (pečene sadre ali kalcijevega sulfata). Ti preparati vključujejo take, ki sestoje iz sadre in alkalijskih (npr. natrijevih ali kalijevih) alginatov ali metilceluloze in pa take iz sadre, obarvanega ali neobarvanega, s izdelki, kot sta škrob in vanilijeva aroma. Uporabljajo se za jemanje zobnih odtisov, za izdelavo modelov ali za druge zobarske namene, vendar se v to tar. številko uvrščajo neglede na obliko, v kateri se pojavijo za carinjenje. Teh preparatov ne gre enačiti s sadro, ki vsebuje samo majhne količine pospeševalcev ali upočasnjevalcev (tar. št. 25.20). Ta tar. številka izključuje zobarske cemente in druga zobarska polnila (tar. št. 30.06). 35. POGLAVJE BELJAKOVINASTE SNOVI; MODIFICIRANI ŠKROBI; LEPILA; ENCIMI OPOMBE 1. V to poglavje ne spadajo: (a) kvasi (tar. št. 21.02), (b) frakcije krvi (razen krvnega albumina, nepripravljenega za terapevtsko ali profilaktično uporabo), zdravila in drugi proizvodi iz 30. poglavja, (c) encimski preparati za predstrojenje (tar. št. 32.02), (d) encimski preparati za namakanje in pranje ter drugi izdelki iz 34. poglavja, (e) strjene beljakovine (tar. št. 39.13) in (f) izdelki grafične industrije na podlagi želatine (49. poglavje). 2. Pri tar. ševilki 35.05 so z izrazom &quot;dekstrin&quot; mišljeni proizvodi razgradnje škroba z reduciranim deležem sladkorja, ki je izražen kot dekstroza, računano na suho snov do vključno 10%. Proizvodi, ki imajo več kot 10% reduciranega sladkorja, se uvrščajo v tar. št. 17.02. 35.01 KAZEIN, KAZEINATI IN DRUGI KAZEINSKI DERIVATI; KAZEINSKA LEPILA 3501.10 - Kazein 3501.90 - Drugo (A) Kazein in derivati kazeina. (1) Kazein je osnovna beljakovinska sestavina mleka. Pridobivajo ga z obarjanjem iz posnetega mleka kot čvrsto snov, predvsem s kislinami ali sirilom. Ta tar. številka vključuje razne vrste kazeina, ki se med seboj razlikujejo po uporabljenem načinu zgoščevanja (na primer: kisli kazein, kazeinogen in sirilni kazein- parakazein). Kazein je rumankastobel, zrnat prah, ki je topen v bazah, ne pa tudi v vodi. Uporablja se predvsem za pripravo lepil, barv in vodenih barv, za papirne premaze, pa tudi za proizvodnjo kazeinskih plastičnih mas (strjeni kazein), umetnih vlaken, dietičnih in farmacevtskih izdelkov itd. (2) Kazeinati (kazeinske soli) vključujejo natrijeve in amonijeve soli, znane kot &quot;topni kazein&quot;. Te soli se običajno uporabljajo za pripravo koncentrirane hrane in farmacevtskih izdelkov. Kalcijev kazeinat se uporablja v pripravi prehrambenih izdelkov, ali pa kot lepilo - skladno s svojimi lastnostmi. (3) Drugi derivati kazeina vključujejo predvsem klorirani kazein, bromov kazein, jodirani kazein in kazeinski tanat. Uporabljajo se v farmaciji. (B) Kazeinska lepila. Kazeinska lepila sestoje iz kalcijevega kazeinata (glej predhodno pojasnilo o kazeinatih), ali pa iz mešanice kazeina in krede in z dodanimi majhnimi količinami na primer: boraksa ali amonijevega klorida. Pojavlja se v prahu. Ta tar. številka ne vključuje: (a) kazeinatov plemenitih kovin (tar. št. 28.43) in kazeinatov, ki spadajo v tar. št. od 28.44 do 28.46, (b) izdelkov, znane pod napačnim imenom &quot;rastlinski kazeini&quot; (tar. št. 35.04), (c) kazeinskih lepil, pripravljenih za prodajo na drobno, v pakiranjih, ki ne presegajo neto mase 1 kg (tar. št. 35.06) in (d) utrjenega kazeina (tar. št. 39.13). 35.02 ALBUMINI (VKLJUČNO KONCENTRATE DVEH ALI VEČ PROTEINOV IZ SIROTKE, KI Z VSEBNOSTJO 80 mas.% ALI VEČ PROTEINOV IZ SIROTKE, RAČUNANO NA SUHO SNOV; ALBUMINATI IN DRUGI ALBUMINSKI DERIVATI - Jajčni albumin: 3502.11 - - posušen 3502.19 - - drug 3502.20 - Mlečni albumin, vključno koncentrati iz dveh ali več mlečnih proteinov 3502.90 - Drugi (1) Albumini, so živalske ali rastlinske beljakovine. Živalske so pomembnejše in vključujejo jajčni beljak (jajčni albumin), krvne beljakovine (albuminski serum), mlečne beljakovine (laktalbumin) in ribje beljakovine. Za razliko od kazeina, so albumini v vodi topni, pa tudi v bazah, njihove raztopine pa pri segrevanju koagulirajo. Ta tar. številka vključuje tudi beljakovinske koncentrate, ki vsebujejo dva ali več beljakovin iz sirotke, pri čemer predstavljajo beljakovine iz sirotke po masi več kot 80% vsebine, računano na suhi izdelek. Vsebnost teh beljakovin se izračuna z množenjem vsebine dušika s konverzijskim faktorjem 6,38. Če koncentrat vsebuje manj kot 80 mas.% beljakovin iz sirotke, računano na suhi izdelek, se uvršča v tar. št. 04.04. Ponavadi se pojavljajo kot viskozne tekočine, v obliki prosojnih, rumenih kosmičev ali amorfnega, rdečkastega ali rumenkastega prahu. Albumini se uporabljajo pri pripravi lepil, prehrambenih in farmacevtskih izdelkov, za dodelavo usnja, za obdelavo tekstila in papirja (še posebno fotografskega papirja), za bistrenje vina in drugih pijač itd. (2) Albuminati (soli albumina) in drugi derivati albumina - med njimi velja omeniti železov albuminat, živosrebrov albuminat, bromirane albuminate, jodirane albuminate in albuminov tanat. Ta tar. številka ne vključuje: (a) posušene krvi, katero napačno imenujejo &quot;krvne beljakovine&quot; (tar. št. 05.11), (b) albuminate plemenitih kovin (tar. št. 28.43) in albuminate, ki se uvrščajo v tar. številke od 28.44 do 28.46 in (c) krvnega albumina, pripravljenega za terapevtske ali profilaktične namene ter človeško plazmo (30. poglavje). 35.03 ŽELATINA (VKLJUČNO Z ŽELATINO V KVADRATNIH IN PRAVOKOTNIH LISTIH; PO POVRŠINI OBDELANO ALI NEOBDELANO ALI BARVANO) IN NJENI DERIVATI; RIBJE LEPILO; DRUGO LEPILO ŽIVALSKEGA IZVORA, RAZEN KAZEINSKIH LEPIL IZ TAR. ŠT. 35.01 Želatina in lepila iz te tar. številke so v vodi topne beljakovinaste snovi, katere pridobivajo z obdelavo kože, hrustanca, kosti, kit in podobnih živalskih materialov. Obdbelava poteka ponavadi v vroči vodi z ali brez dodanih kislin. (A) Želatina je manj lepljiva in bolj prečiščena od lepil. Pomešana z vodo daje bister žele. Uporablja se v pripravi prehrambenih in farmacevtskih izdelkov, fotografskih emulzij, za bakteriološke kulture ter za bistrenje piva in vina. Uporabljajo jo tudi za apretiranje papirja in tekstila, v tiskarstvu, za izdelavo plastičnih mas (strjene želatine) in za izdelavo drugih predmetov. Ponavadi se pojavlja v obliki tankih, prozornih in skoraj brezbarvnih listov brez vonja, na katerih so še vidni odtisi mrež, na katerih je bil sušen. Prodaja pa se tudi v obliki blokov, plošč, kosmičastih listov itd. Listi želatine se v to tar. številko uvrščajo pod pogojem, da so pravokotnih oblik, lahko so obarvani, površinsko obdelani ali ne (na primer: reliefna, metalizirana, tiskana želatina, razen želatinskih razglednic in drugih tiskarskih izdelkov, opisanih v 49. poglavju). Če je želatina dugače narezana (na primer: diski), se uvršča v tar. št. 96.02. Tudi oblikovana ali izrezljana želatina se uvršča v tar. št. 96.02. (B) Derivati želatine vključujejo predvsem želatinin tanat in želatinin bromotanat. (C) Želatino iz ribjih mehurjev pripravljajo po mehanskem postopku iz mehurjev nekaterih vrst rib, predvsem iz jesetrovih. Je polprozoren izdelek, ki se ponavadi pojavlja v obliki tankih listov ali plošč. Uporablja se predvsem kot sredstvo za bistrenje piva, vina in drugih alkoholnih pijač, pa tudi v farmaciji. (D) Druga lepila živalskega porekla, zaobsežena v tej tar. številki, so nečiste oblike želatine, ki se uporabljajo kot lepilo. Lahko vsebujejo aditive, kot so konzervansi, pigmenti ali druga sredstva za modifikacijo viskoznosti. Osnovna lepila so: (1) Lepila iz kosti, kože, živcev in kit. Ta lepila so od rumene do rjave barve, močnega vonja in ponavadi v debelejših, trših in krhkejših listih, kot pa surova želatina. Lahko so tudi v obliki zrn, kosmičev itd. (2) Ribja lepila (razen želatine iz ribjih mehurjev). Tovrstna lepila pripravljajo iz ribjih odpadkov z obdelavo z vrelo vodo (kože, hrustanci, kosti, klešče) in se pojavljajo ponavadi kot želatinaste tekočine. Ta tar. številka ne vključuje: (a) kazeinskih lepil (tar. št. 35.01), (b) lepil, pripravljenih za prodajo na drobno in v pakiranjih, ki ne presegajo neto mase 1 kg (tar št. 35.06), (d) past za kopiranje (želeji za razmnoževanje) na osnovi želatine (tar. št. 38.24) in (c) strjene želatine (tar. št. 39.13) in želatinaste kapsule iz neutrjene želatine za farmacijo (tar.št. 96.02). 35.04 PEPTONI IN NJIHOVI DERIVATI; DRUGE PROTEINSKE SNOVI IN NJIHOVI DERIVATI, KI NISO NAVEDENI IN NE ZAJETI NA DRUGEM MESTU; PRAH IZ KOŽE ALI USNJA, VKLJUČNO TUDI PRAH IZ KOŽE, KROM STROJENE ALI NE (A) Peptoni in njihovi derivati (1) Peptoni so topne snovi, dobljene s hidrolizo beljakovin ali z delovanju določenih encimov (pepsina, papaina, pankreatina itd.).Ponavadi so v obliki belih ali rumenkastih praškov in se, ker so zelo higroskopični, pakirajo v hermetično zaprte posode. Peptoni so lahko tudi v raztopini. Osnovne vrste peptonov so mesni, kvasni, krvni in kazeinski peptoni. Uporabljajo se v farmaciji, v prehrambenih preparatih, za pripravo bakterioloških kultur itd. (2) Peptonati so derivati peptonov in se uporavljajo predvsem v farmaciji. Najpomembnejša sta železov in manganov peptonat. (B) Druge beljakovinaste snovi in njihovi derivati, ki niso zajeti v bolj specifičnih tar. številkah, vključujejo predvsem: (1) Gluteline in prolamine (na primer: gliadine iz pšenice ali rži in zein iz koruze), ki so rastlinski proteini. (2) Globuline, na primer: mlečne in jajčne globuline (vendar glej izključitev pod (d) na koncu komentarja k tej tar. številki). (3) Glicinin - osnovna sojina beljakovina. (4) Keratine, dobljene iz las, nohtov, rogov, kopit in parkljev, perja itd.. (5) Nukleoproteide - beljakovine, kombinirane z nukleinskimi kislinami in njihove derivate. Nukleoproteide pridobivajo lahko iz pivskega kvasa in iz soli nukleoproteidov (iz železove, bakrove, živosrebrove soli itd.). Uporabljajo se predvsem v farmaciji. (6) Izolirane beljakovine, dobljene z ekstrakcijo iz rastlinskih snovi (na primer: iz odmaščene sojine moke) in, ki sestoje iz mešanic beljakovin, katere te snovi vsebujejo. Vsebnost beljakovin ponavadi ni manjša od 90%. (C) Prah iz kože, krom strojene ali ne. Prah iz kože se uporablja za določanje tanina v naravnih strojilih in v rastlinskih strojilih. Je takorekoč čisti kolagen in ga pridobivajo iz skrbno pripravljenega sveže kože. Prah lahko vsebuje majhne količine kromovega galuna (kromirani usnjeni prah), vendar se dobavlja nekromiran in je treba dodajati kromov galun neposredno pred uporabo. Kožni prah, tako obdelan, ne gre enačiti s prahom ali moko kromovega usnja iz tar. št. 41.00, ki sta neprimerni za določanje tanina in sta manjvredna. Ta tar. številka ne vključuje: (a) hidrolizatov beljakovin, ki sestoje pretežno iz mešanice aminokislin in natrijevega klorida ter koncentratov, dobljenih z izločanjem nekaterih sestavin iz odmaščene sojine moke, ki se uporabljajo kot aditivi za prehrambene izdelke (tar. št. 21.06), (b) proteinatov plemenitih kovin (tar. št. 28.43) in proteinatov, ki spadajo v tar. številke od 28.44 do 28.46, (c) mukleinske kisline in njenih soli (nukleatov) (tar. št. 29.34), (d) fibrinogena, fibrina, krvnih in serumskih globulinov, običajnega imunoglobulina in antiserumov (specifičnih imunoglobulinov) in drugih frakcij krvi (tar. št. 30.02), (e) izdelkov, opisanih v tej tar. številki, ki so pripravljeni kot zdravila (tar. št. 30.03 ali 30.04), (f) encimov (tar. št. 35.07) in (g) utrjenih beljakovinastih snovi (tar. št. 39.13). 35.05 DEKSTRINI IN DRUGI MODIFICIRANI ŠKROBI (NPR. PREŽELATINIZIRANI IN ESTRIFICIRANI ŠKROBI); LEPILA NA OSNOVI ŠKROBOV ALI NA OSNOVI DEKSTRINA IN DRUGIH MODIFICIRANIH ŠKROBOV 3505.10 - Dekstrini in drugi modificirani škrobi 3505.20 - Lepila Ta tar. številka vključuje: (A) Dekstrine in druge modificirane škrobe, t.j. izdelke, dobljene s transformacijo škroba pod vplivom toplote, kemikalij (na primer: kislin, baz), ali &quot;diastaze&quot; in modificiran škrob, na primer: z oksidacijo, estrifikacijo ali eterifikacijo. Pomembna skupina modificiranih škrobov so križno zamreženi škrobi (na primer: diškrobov fosfat). (1) Dekstrine, dobljene: - z razgrajevanjem škrobov s hidrolizo s kislinami ali z encimi. Dobljeni izdelek je potem, ko je termično obdelan, maltodekstrin. Vendar pa se izdelki te vrste uvrščajo kot dekstrini samo, če reducirana vsebnost sladkorja, izraženega kot dekstroza, ne presega 10%, računano na suho substanco; - ali s praženjem škroba ob dodajanju ali brez dodajanja majhnih količin kemičnih reagentov. Če reagenti niso uporabljeni, poznamo tak izdelek kot &quot;pražen škrob&quot;. Dekstrini so beli, rumenkasti ali rjavi praški, kar je odvisno od postopka pridobivanja, ki je bil uporabljen. V vodi so topni (če je potrebno, ob segrevanju), ne pa tudi v alkoholu. (2) Topni škrob (amilogen) je vmesni izdelek, ki se dobi s transformacijo škrobov v dekstrine in se pripravlja s kuhanjem škroba v vodi ali dolgotrajnim puščanjem škroba v stiku s hladno, razredčeno kislino. Ta tar. številka vključuje tudi topne škrobe, ki vsebujejo zelo majhne količine kaolina in, ki se uporabljajo predvsem kot dodatek celulozi pri proizvodnji papirja. (3) Preželatinirani ali &quot;omočeni&quot; škrob,&quot; katerega pridobivajo z vlaženjem škroba z vodo ali s toplotno obdelavo. Dobijo bolj ali manj želatinirano maso, katero potem sušijo in meljejo v prah. Ta izdelek je moč dobiti tudi z ekstruzijo in kasnejšim mletjem v prah. Uporablja se v proizvodnji papirja, v tekstilni industriji, v metalurgiji (v pripravi veziv za livarska jedra), v prehrambeni industriji in za hrano za živali itd. (4) Eterificirani ali esterificirani škrobi (škrobi, modificirani z eterifikacijo ali esterifikacijo). Eterificirani škrobi vključujejo škrobe, ki vsebujejo hidroksietil, hidroksipropil ali karboksimetilne skupine. Esterificirani škrobi vključujejo škrobove acetate, ki se uporabljajo predvsem v industrij eksploziva. (5) Drugi modificirani škrobi, na primer: (i) dialdehidov škrob in (ii) škrob, obdelan s formaldehidom ali epiklorhidrinom in, ki se uporablja kot prah za posipavanje kirurških rokavic. V splošnem je moč razlikovati modificirane škrobe iz te tarifne številke od nemodificiranih iz 11. poglavja na osnovi drugačnih lastnosti, na primer: topnosti in prosojnosti, tendence po želiranju ali kristalizaciji, po zmogljivosti vezave vode, stabilnosti pri odtaljevanju, po temperaturi želiranja ali po viskoznosti. (B) Lepila na osnovi škrobov ali dekstrinov ali drugih modificiranih škrobov (1) Dekstrinska lepila - vsebujejo dekstrin v vodni raztopini, lahko pa so pomešani z drugimi snovmi (na primer: z magnezijevim kloridom). (2) Škrobna lepila, pridobivajo jih z obdelavo škroba z eno izmed baz (na primer: z natrijevim hidroksidom). (3) Lepila, ki sestoje iz neobdelanega škroba, boraksa in v vodi topnih derivatov celuloze, ali pa taki, ki sestoje iz neobdelanega škroba, boraksa in škrobovega etra. Pravkar našteti izdelki se ponavadi pojavljajo v obliki belega, rumenega ali rjavega, amorfnega prahu ali mase, podobne gumi - od tod izhajajo imena &quot;Britanska guma&quot; in &quot;škrobova guma&quot;, ki veljajo za nekatere izmed teh izdelkov. Uporabljajo se predvsem kot lepila, v industriji barv, v tekstilni industriji, v industriji papirja in v metalurgiji. Ta tar. številka ne vključuje: (a) neprepariranih škrobov (tar. št. 11.08), (b) izdelkov razgradnje škrobov z vsebnostjo reduciranih sladkorjev, izraženega kot dekstroza, ki pa presega 10%, računano na suho težo snovi (tar. št. 17.02), (c) lepil, pripravljenih za prodajo na drobno v pakiranjih neto mase do 1 kg (tar. št. 35.06) in (d) pripravljenih gladilnih in apreturnih sredstev (na osnovi škroba ali dekstrinov), ki se uporabljajo v industriji papirja, tekstila, usnja in v podobnih industrijskih vejah (tar. št. 38.09). 35.06 PRIPRAVLJENA LEPILA IN DRUGA PRIPRAVLJENA SREDSTVA ZA LEPLJENJE, KI NISO NAVEDENA IN NE ZAJETA NA DRUGEM MESTU; PROIZVODI, KI SO PRIMERNI ZA UPORABO KOT LEPILA ALI SREDSTVA ZA LEPLJENJE, PRIPRAVLJENI ZA PRODAJO NA DROBNO KOT LEPILA IN SREDSTVA ZA LEPLJENJE V PAKIRANJIH DO VKLJUČNO 1 KG NETO MASE 3506.10 - Proizvodi, ki so ustrezni za uporabo kot lepila ali sredstva za lepljenje, pripravljeni za prodajo na drobno kot lepila ali sredstva za lepljenje v pakiranjih do vključno 1 kg neto mase - Drugo: 3506.91 - - sredstva za lepljenje na osnovi kavčuka ali plastičnih mas (vključno umetne smole) 3506.99 - - drugo Ta tar. številka vključuje: (A) Izdelke, primerne za uporabo kot lepila ali lepilna sredstva, pripravljene za prodajo na drobno kot lepila in lepilna sredstva v pakiranjih neto mase do 1 kg. Ta skupina vključuje pripravljena lepila in lepilna sredstva iz naslednjega dela pod (B) in druge izdelke, primerne za uporabo kot lepila ali lepilna sredstva - pod pogojem, da so pripravljeni za prodajo na drobno kot lepila in lepilna sredstva v pakiranjih, katerih vsebina ne presega 1 kg. V primeru dvo-komponentnih lepil, masa obeh komponent ne sme presegati 1 kg. Pakiranja, v kakršnih so ponavadi pripravljena lepila in lepilna sredstva za prodajo na drobno, so steklene steklenice in kozarci, kovinske škatle, upogljive kovinske tube, lepenkasta pakiranja, papirne vreče itd. &quot;Pakiranje&quot; je včasih tudi papirni trak, ki je krožno ovit, na primer: ploščica kostnega lepila. Majhna, ustrezna ščetkica se ponavadi zapakira skupaj z lepilom ali lepilnim sredstvom (na primer: lepila, ki so pripravljena v kozarcih ali pločevinkah in ki so pripravljeni za neposredno uporabo). Te ščetke se, skupaj z lepili in lepilnimi sredstvi, uvrščajo v to tar. številko, če so pakirane skupaj z lepili ali lepilnimi sredstvi. Izdelki, ki se poleg tega, da se uporabljajo kot lepila ali lepilna sredstva, uporabljajo še za kaj drugega (na primer: dekstrini, metilna celuloza v zrnih), se v to tar. številko uvrščajo samo, če je na pakiranjih označeno, da so namenjeni za uporabo kot lepila ali lepilna sredstva. (B) Pripravljena lepila in druga lepilna sredstva, ki niso bolj specifično navedena drugje v Nomenklaturi (tudi obojestransko lepljivi trakovi, folije, plošče in podobno, brez podloge), na primer: (1) Lepila iz glutenov (&quot;dunajska lepila&quot;), ki se običajno pridobivajo iz glutena, napravljenega topnim z delno fermentacijo. Ta lepila se pojavljajo ponavadi v obliki kosmičev ali prahu, barva pa je od rumenkaste do rjave. (2) Lepila in druga lepilna sredstva, dobljena s kemično obdelavo naravnih gum. (3) Lepilna sredstva na silikatni osnovi. (4) Preparati, posebej sestavljeni za uporabo kot lepilna sredstva, ki setoje iz polimerov ali njihovih mešanic iz tar. št.: 39.01 do 39.13, ki poleg dovoljenih dodatkov iz 39. poglavja (polnila, plastifikatorji, topila, pigmenti), vsebujejo še druge dodatne snovi, ki niso zajete v tem poglavju (na primer: voski, smolni estri). (5) Lepilna sredstva, ki sestoje iz mešanice kavčuka, organskih topil, polnil, vulkanizacijski sredstev in smol. Ta tar. številka izključuje izdelke, ki so bolj specifično zajeti v drugih številkah te Nomenklature, razen če izpolnjujejo določila, predvidena v predhodni točki (A), na primer: (a) kazeinska lepila (tar. št. 35.01), lepila živalskega izvora (tar. št. 35.03) in lepila na osnovi škroba ali dekstrinov ali drugih modificiranih škrobov (tar. št. 35.05). (b) druge izdelke, ki se lahko uporabijo kot lepila ali lepilna sredstva, bodisi neposredno, bodisi po obdelavi, na primer: ptičje lepilo (tar. št. 13.02), nepomešani silikati (tar. št. 28.39), kalcijev kazeinat (tar. št. 35.01), dekstrin (tar. št. 35.05), plastične mase v raztopini (tar. št. 32.08 ali 39. poglavje) in raztopine samega kavčuka ali gume (tar. št. 40.05). Poudariti je treba, da so nekateri izdelki, vključeni v to tar. številko, uporabni kot lepila v obliki, v kakršni se prodajajo, da pa morajo biti drugi pred uporabo šele raztopljeni ali dispergirani v vodi. Ta tar. številka ne vključuje pripravljenih gladilnih in apreturnih sredstev za tekstil itd (tar. št. 38.09) in veziv za livarska jedra (tar. št. 38.24); ponekod imenujejo take snovi tudi &quot;lepila&quot;, vendar niso v uporabi zaradi svojih lepljivih lastnosti. Ta tar. številka izključuje izdelke, ki imajo značaj kitov, polnil itd iz tar. št. 32.14. 35.07 ENCIMI; PRIPRAVLJENI ENCIMI, KI NISO NAVEDENI IN NE ZAJETI NA DRUGEM MESTU: 3507.10 - Sirilo in njegovi koncentrati 3507.90 - Drugi Encimi so organske snovi, katere proizvajajo žive celice. Imajo lastnost, da povzročajo in uravnavajo kemične reakcije v živih celicah in izven njih in, da pri tem sami ne utrpijo nikakršne spremembe njihove kemične strukture. Encime lahko delimo na naslednje načine: (I) Po kemični sestavi, na primer: (a) Encimi, pri katerih molekule sestoje samo iz beljakovin (na primer: pepsin, tripsin, ureaza). (b) Encimi, pri katerih sestoje molekule izključno iz beljakovine, ki je združena z nebeljakovinsko spojino majhne molekulske mase, ki deluje kot kofaktor. Kofaktor je lahko kovinski ion (na primer: baker v oksidazinemu ascorbatu, cink v alkalni fosfatazi človekove placente), ali pa je kofaktor kompleksna organska molekula, ki se imenuje koencim (na primer: tiamindifosfat piruvatdekarboksilaze, piridoksalfosfat v aminotransferazi glutaminoksikisline). Včasih sta potrebna oba. (II) Po: (a) njihovi kemični aktivnosti - kot oksireduktaze, transferaze, izomeraze, ligaze itd. (b) njihovi biološki aktivnosti - kot amilaze, lipaze, proteaze itd. Ta tar. številka vključuje: (A) &quot;Čiste&quot; (izolirane) encime Ti so ponavadi v kristalni obliki in so namenjeni za uporabo v medicini in za znanstvene raziskave. V mednarodni trgovini nimajo velikega pomena, kot pa encimski koncentrati in pripravljeni encimi. (B) Encimske koncentrate Te koncentrate ponavadi pridobivajo iz vodnih ekstraktov ali s pomočjo topil iz živalskih organov, iz rastlin, mikroorganizmov in iz hranilnih podlag itd. (slednje podlage se pridobivajo iz bakterij, plesni itd.). Ti izdelki lahko vsebujejo nekaj encimov v različnih razmerjih in so lahko standarizirani ali stabilizirani. Omeniti je treba, da se lahko nekatera standarizacijska in stabilizacijska sredstva nahajajo v različnih razmerjih že v koncentratih - izhajajo lahko iz fermentacijske tekočine, ali pa iz postopka bistrenja ali sedimentacije. V obliki prahu se lahko dobijo s sedimentacijo ali z liofilizacijo (sušenjem pri temperaturah pod 0 stopinj C), lahko pa tudi v granulah (z uporabo granulizacijskih sredstev ali inertnih podlag ali nosilcev). (C) Pripravljene encime, ki niso bolj specifično zajeti na drugem mestu. Pripravljene encime pridobivajo z nadaljnjim razredčevanjem pravkar opisanih koncentratov (v točki (B)), ali pa z medsebojnim mešanjem posameznih encimov ali encimskih koncentratov. Ta tar. številka vključuje tudi preparate z dodanimi substancami, ki jih napravijo primerne za nek specifični namen, vendar pod pogojem, da niso zaobseženi v bolj specifičnih številkah Nomenklature. V to skupino med drugim spadajo: (i) Encimski preparati za mehčanje mesa, kot so na primer: preparati iz proteolitskih encimov (na primer: papain) z dodano dekstrozo in drugimi prehrambenih snovi. (ii) Encimski preparati za bistrenje piva, vina in sadnih sokov (na primer: pektinski encimi z dodano želatino, bentonit itd.). (iii) Encimski preparati za odškrobljenje tekstila, kot so preparati na osnovi a-amilaz in proteaz. Ta tar. številka izključuje: (a) zdravila (tar. št. 30.03 ali 30.04), (b) encimske preparate za predstrojenje (tar. št. 32.02) in (c) encimske preparate za omakanje ali pranje ter druge izdelke iz 34. poglavja. Najpomembnejši encimi, ki se pojavljajo v trgovini, so: (1) Sirilo (Lab-ferment, himozin, renin). Sirilo pridobivajo iz svežega ali suhega telečjega želodca ali z vzgajanjem nekaterih mikroorganizmov. To je proteolitski encim, ki siri mleko s koagulacijo mlečnega kazeina. Pojavlja se v obliki tekočine, prahu ali v obliki tablet. Lahko vsebuje sol (na primer: natrijev klorid, kalcijev klorid, natrijev sulfat itd.), ki ostanejo v njem iz proizvodnega postopka. Lahko pa vsebuje tudi dodane soli z namenom standarizacije ter konzervanse (na primer: glicerin). Sirilo se uporablja predvsem v industriji sira. (2) Pankreatski encimi. Najpomembnejši encimi, katere proizvaja pankreas, so tripsin in himotripsin (oba cepita beljakovine), a-amilaza (cepi škrobe) in lipaza (cepi mastne snovi). Uporabljajo se predvsem v medicini in farmaciji za blaženje dugestivnih motenj. Encimski koncentrati pankreasa se običajno pridobivajo iz svežega ali posušenega pankreasa. Lahko vsebujejo soli visoke absorbcijske moči (dodane, da bi odvzele del kristalne vode) in nekatere zaščitne koloide (zaradi lažjega skladiščenja ali transporta). Uporabljajo se za proizvodnjo preparatov za odškrobljenje, pranje, za depilatorje in za stojilne preparate. Encimski preparati, uvrščeni v to tar. številko, vključujejo tudi take, ki se uporabljajo za odškrobljenje tekstila. (3) Pepsin. Pepsin pridobivajo iz trebušne sluzi svinj in goved, da bi ga stabilizirali, jih včasih konzervirajo z nasičeno raztopino magnezijevega sulfata, ali pa ga zmešajo s saharozo ali laktozo (pepsin v prahu). Pepsin se uporablja predvsem za medicinske namene, v spojini s klorovodikovo kislino, z betain hidrokloridov ali kot pepsinsko vino. (4) Sladni encimi. Ta skupina vključuje samo sladne amilaze. Ekstrakti sladu se uvrščajo v tar. št. 19.01. (5) Papain, bromelin, ficin. Izraz &quot;papain&quot; se nanaša na posušeni lateks lesa papaje (carica papaya) in na dve frakciji, dobljene iz tega izdelka, oziroma na papain v ožjem pomenu besede in na himopapain. Papain uporabljajo na primer: kot dodatek za proizvodnjo piva, stabilnega tudi v hladnem, za mehčanje mesa (glej predhodno točko pod (C) (i) in v medicini. Papain kot posušeni lateks, ki je v vodi le delno topen, se uvršča v tar. št. 13.02. Bromelini - pridobivajo jih iz ananasove rastline. Ficin - pridobivajo ga iz lateksa nekaterih figovcev. (6) Amilaze in proteaze, dobljene iz mikro-organizmov. Nekateri mikro-organizmi, vzgojeni na ustreznih hranilnih podlagah, izločajo ustrezne količine amilaz in proteaz. Potem, ko odstranijo celice in druge nečistoče, se raztopine koncentrirajo z vzdrževanjem nizkih temperatur v vakuumskem prostoru, ali pa se encimi vsedajo z dodajanjem anorganskih soli (na primer: natrijevega sulfata) ali organskih topil, ali topilih, ki se mešajo z vodo (na primer: aceton). Primeri mikrobioloških amilaz in proteaz so: (a) Bakterijske a-amilaze. Te amilaze (dobljene na primer: iz Bacillus subtilisa) so encimi, ki prevajajo škrob v tekoče stanje. Uporabljajo se za lepljenje in papirne premaze na osnovi škroba, v pekarski industriji in v drugih vejah prehrambene industrije, pa tudi za odškrobljenje tekstila. (b) Amilaze iz gljivic. Amilaze iz gljivic so v bistvu a-amilaze, izpeljane iz kulture plesni, predvsem iz rodu Rhizopus in Aspergillus. Čeprav je njihova moč prevajanja v tekoče stanje (likvefakcija) občutna, pa po njej zaostaja za močjo bakterijskih amilaz. Amilaze iz gljivic se na veliko uporabljajo v prehrambeni industriji. Omeniti je treba, da amilaze iz gljivic včasih vsebujejo proteaze, oksidazo glukoze in invertazo. (c) Amiloglikozidaze. Ti encimi, ki se pridobivajo lahko iz plesni vrst Rhizopus ali Aspergillus, so močna sladila, vendar brez likvefakcijske moči. Uporabljajo se za doseganje visokega &quot;pridelka&quot; dekstroze iz škrobnih snovi. Največ se uporabljajo pri proizvodnji glukoznih in dekstroznih sirupov in pri alkoholni fermentaciji zrn sladu kot sladila. (d) Proteaze. Bakterijske proteaze (dobljene na primer: iz Bacilla sibtilisa) so proteolitski encimi, ki se uporabljajo za pridobivanje sredstev za odškrobljenje tekstila, kot sestavine nekaterih pralnih sredstev in v proizvodnji piva. Proteaze, dobljene iz plesni, se uporabljajo v medicinske in farmacevtske namene. (7) b-Amilaze. Te encime pridobivajo iz rastlinskih materialov, na primer: iz sladnega ječmena, pšenice in soje, ki proizvajajo maltozo iz škroba in dekstrina. (8) Pektinski encimi. Ti encimi se proizvajajo z gojenjem različnih kultur plesni, pretežno vrst Rhizopus in Aspergillus. Uporabljajo se v proizvodnji in predelavi sadnih in zelenjavnih sokov (da bi olajšali postopek stiskanja in zaradi večje izdatnosti sadja ali zelenjave). (9) Invertaza (b-fruktofuranozidaza). Invertaza se ponavadi pridobiva iz pivskega kvasa nižje stopnje fermentacije. Invertaza razkraja saharozo v glukozo in fruktozo in se uporablja pri proizvodnji svetlorumenega sladkornega sirupa, čokolade in marcipana. (10) Izomeraza glukoze. Ta encim se pridobiva z vzgajanjem nekaterih mikroogranizmov, pretežno rodu Streptomyces in Bacillus. Uporablja se za delno prevajanje glukoze v fruktozo pri proizvodnji zelo sladkih sirupov. Razen že naštetih izključitev, ta tar. številka ne vključuje: (a) kvasov (tar. št. 21.02), (b) koencimov, kot so karboksilaza (aneurin pirofosfat) in kocimaze (nikotinamid-adenin dinukleotid (29. poglavje), (c) posušenih žlez in drugih izdelkov iz tar. št. 30.01 in (d) mikrobioloških kultur in drugih izdelkov iz tar. št. 30.02. 36. POGLAVJE RAZSTRELIVA; PIROTEHNIČNI PROIZVODI; VŽIGALICE; PIROFORNE ZLITINE; VNETLJIVI PREPARATI OPOMBI 1. To poglavje ne obsega izločenih kemično določenih spojin, razen tistih, ki so opisane v 2. opombi pod (a) ali (b) v tem poglavju. 2. Z izrazom &quot;izdelki iz vnetljivih snovi&quot; v poimenovanju tar. št. 36.06 so mišljeni samo: (a) metaldehid, heksametilentetramin in podobne snovi, pripravljene v oblikah (npr. table, paličice in podobno), ki se uporabljajo kot gorivo; goriva na osnovi alkohola in podobna pripravljena goriva v trdni ali poltrdni obliki; (b) Tekoča ali utekočinjena plinasta goriva, ki se uporabljajo v vžigalnikih za cigarete in podobnih vžigalnikih, v posodah, katerih prostornina ne presega 300 ml. (c) Smolne bakle, netilna sredstva in podobno. SPLOŠNA DOLOČILA To poglavje vključuje smodnike in razstreliva oziroma zmesi, ki se odlikujejo po tem, da vsebujejo kisik, ki je potreben za njihovo zgorevanje in po tem, da pri zgorevanju pri visokih temperaturah proizvajajo velike količine plina. Vključuje tudi nekatere pomožne preparate, potrebne za njihov vžig (udarne in eksplozivne kapice, detonatorje itd.). V to tar. številko se uvrščajo tudi predmeti, izdelani iz razstreliv, pirofornih, vnetljivih in gorljivih izdelkov za dajanje svetlobe, zvoka, dima, plamena in isker (na primer: pirotehnični izdelki, vžigalice, fero-cerij in nekateri gorljivi preparati). To poglavje ne vključuje kemično določenih spojin (ponavadi so uvrščena v 28. ali 29. poglavje), razen nekaterih goriv, opisanih v točkah (II) (A), (II) (B) (1)in (II) (B) (2) komentarja k tar. številki 36.06. Ne vključuje tudi municije, ki spada v 93. poglavje. 36.01 SMODNIKI Smodniki so mešanice, ki pri zgorevanju proizvajajo velike količine toplih plinov, ki ustvarjajo pogonski učinek. Pri smodnikih za strelno orožje poteka zgorevanje v tesnem prostoru tako, da v cevi ustvarja naglo rast pritiska, ki daje izstrelku velik pospešek. Pri smodniku za rakete proizvaja zgorevanje stalni pritisk, izhajanje plina skozi cevi pa učinkuje pogonsko. Smodniki iz te tar. številke vsebujejo zgorljive sestavine in sestavine, ki vzpodbujajo zgorevanje. Lahko vsebujejo tudi sestavine, katerih namen je nadzorovati in uravnavati stopnjo zgorevanja. Ta tar. številka vključuje: (1) Črni smodnik. Črni smodnik sestoji iz homogene mešanice kalijevega nitrata ali natrijevega nitrata, žvepla in lesnega oglja. Njegova barva variira od rjave do črne, je malenkostno higroskopičen in se uporablja kot športni smodnik in kot razstrelivni smodnik. V prvem primeru se pojavlja v obliki okroglih in kalibriranih zrnc, v drugem pa v zrnih raznih velikosti, ki so lahko tudi zdrobljena (razstrelivni smodnik za rabo v rudarstvu). (2) Smodniki za strelno orožje (razen črnega smodnika). (a) Brezdimni smodniki. Brezdimni smodniki so pripravljeni na osnovi nitroceluloze (celuloznih nitratov) - ponavadi iz nitroceluloze določene stopnje eksplozivnosti, pomešane z drugimi izdelki, posebno s stabilizatorji, kot je na primer: difenilamin. Proizvajajo se iz nitroceluloze in topil ali iz nitroceluloze, kateri dodajo barijev nitrat ali kalijev nitrat, bazične bikromate itd. in topila, lahko pa jih proizvedejo tudi s spajanjem nitroglicerina (glicerinovega nitrata) in nitroceluloze (balistiti, korditi itd.). Brezdimni smodniki se ponavadi pojavljajo v obliki paličk, cevi, ploščic, kosmičev ali zrnc. (b) Sestavljeni smodniki. Pri sestavljenih smodnikih so lahko osnovnim sestavinam (nitroceluloza, nitroglicerin), dodani aditivi, kot so na primer: nitrogvanidin, heksogen (1,3,5-trinitro-1,3,5-trizininan) ali oktogen (1,3,5,7-tetranitro-1,3,5,7-tetrazokan), zaradi izboljšanja njihovih zgorevalnih lastnosti. Tudi polimerna veziva lahko ob istih ostalih sestavinah (razen nitroceluloze) služijo za pridobivanje smodnika. (3) Smodniki za rakete. (a) Homogeni poganjalni smodniki. Homogeni smodniki sestoje iz nitroceluloze in organskih nitratov ter nekaj dodanih izdelkov (stabilizatorjev, balističnih katalizatorjev itd.). Dobavljajo se kot polnjenja (ponavadi) valjaste oblike, ki se vložijo v zgorevalno komoro v obliki naboja. (b) Sestavljeni poganjalni smodniki. Ti izdelki sestoje iz snovi, ki pomagajo zgorevanju (amonijev perklorat, amonijev nitrat itd.) in iz redukcijskega sredstva (ponavadi sintetični kavčuk), možno pa je tudi nadaljnje dodajanje kovinskega redukcijskega sredstva (aluminij, itd.). Ta tar. številka izključuje: (a) izolirane kemično določene spojine (ponavadi 28. ali 29. poglavje), (b) pripravljena razstreliva iz tar. št. 36.02 in (c) nitrocelulozo (celulozne nitrate, na primer: prasketajoči bombaž (tar. št. 39.12). 36.02 PRIPRAVLJENA RAZSTRELIVA, RAZEN SMODNIKA Ta tar. številka vključuje mešanice kemikalij, katerih zgorevanje proizvaja močnejši učinek od smodnika. Zgorevanj proizvaja izredno veliko sproščanje plinov pri visoki temperaturi in tako ustvarja zelo velik pritisk v zelo kratkem času. Tem izdelkov ponavadi dodajajo flegmatizirajoča sredstva, da bi bili manj občutljivi na udarce ali trenje. Ta tar. številka vključuje: (1) Razstreliva, ki sestoje iz mešanic na osnovi glicerinovih nitratov (nitroglicerin) in etilen glikola (nitroglikol). Ponavadi jih imenujejo &quot;dinamiti&quot;, pogosto pa vsebujejo tudi druge snovi, kot so na primer: nitroceluloza, amonijev nitrat, šota, lesna moka, natrijev klorid ali granulirani aluminij. (2) Razstreliva, ki sestoje iz mešanic na osnovi drugih organskih nitratov ali nitro spojin, kot so, mešanice, ki temeljijo na TNT (2,4,6 trinitrotoluen), heksogen, oktogen, tetril (N-metil N,2,4,6 tetranitroanilin), pentrit (pentaeritritol tetranitrat, PETN) ali TATB (1,3,5-triamino-2,4,6-trinitrobenzen). Mešanice na osnovi TNT vključujejo heksolite (TNT + heksogen) in pentolite (TNT + PETN), ki so flegamizirane ali z voskom ali s polimernim vezivom. (3) Razstreliva, ki sestoje iz mešanic na osnovi amonijevega nitrata, senzibilizirani s pomočjo drugih izdelkov, razen nitratov glicerina ali alkohola. Skupaj z dinamiti se na veliko uporabljajo v rudarstvu, v kamnolomih in na gradbiščih. Ta skupina vključuje: (a) amonale, amatole in gorilno olje amonijevega nitrata (ANFO), (b) posebej briketirana nitrirana razstreliva, (c) suspendirana razstreliva, ki sestoje iz mešanice alkalnih nitratov in vode, senzibilizirane z aminonitratom ali fino razpršenim aluminijem in (d) &quot;emulzijska&quot; razstreliva, ki sestoje iz vodne raztopine alkalnih nitratov, emulgirane v mineralnih oljih. (4) Razstreliva, ki sestoje iz mešanic na osnovi kloratov in perkloratov, na primer: šediti, ki se uporabljajo v rudarstvu in v kamnolomih. (5) Primarna ali inicialna razstreliva, ki so v suhem stanju precej bolj občutljiva na udarec in trenje, kot pa predhodno našteta razstreliva. So pretežno mešanice na osnovi azidov ali trinitrorezorcinatov (ali stifnatov) svinca in tetrazina. Ta razstreliva se ponavadi uporabljajo v proizvodnji udarnih, frikcijskih in ognjenih inicialnih vžigalnikov za eksplozivna polnjenja ali detonatorjev za razstreliva. Vsa ta razstreliva se dobavljajo v obliki prahu, zrnc, past, suspenzij, emulzij ali kot bolj ali manj želatinasta masa - v razsutem stanju ali v obliki polnjenj ali briketov. Ta tar. številka ne vključuje izoliranih kemično določenih spojin - tudi, če bi lahko bili razstreliva. Te kemikalije so ponavadi vključene v 28. ali 29. poglavje, kot na primer: anorganski nitrati (tar. št. 28.34), živosrebrov fulminat (tar. št. 28.38), trinitrotoluen (tar. št. 29.04) in trinitrofenol (tar. št. 29.08). 36.03 POČASI GOREČE VŽIGALNE VRVICE; DETONIRNE VRVICE; UDARNE IN RAZSTRELILNE KAPICE: VŽIGALNIKI; ELEKTRIČNI DETONATORJI Ti izdelki se ponavadi imenujejo rasztrelilni pribor, saj se od njih pričakuje, da bodo vžgali smodnik ali razstreliva. Ta tar. številka vključuje: (A) Počasi goreče vžigalne in detonirne vrvice. Počasi goreče vžigalne vrvice (počasne vžigalne vrvice ali Blickfordove vrvice) so namenjene temu, da prenesejo ogenj do nekega navadnega vžigalnika ali detonatorja. Ponavadi sestoje iz tankega ovoja iz tekstilnega materiala, ki je katraniran ali impregniran z gumo ali plastično maso in ki je po dolžini napolnjen s črnim smodnikom. Detonirne vrvice služijo prenosu ene ali več detonacij. Njihovo jedro je ponavadi iz pentrita ali drugega razstreliva in je v nepremočljivem ovoju iz tekstilnega materiala ali plastične mase (upogljiva vrvica), ali pa v svinčevem ali kositrnem ovoju (svinčev in kositrne vrvice). V nekaterih primerih so razstrelivna polnjenja razporejena v tanki plasti le po notranji površini plastične cevi. Najpogosteje se uporabljajo v rudnikih, kamnolomih in na gradbiščih. (B) Udarne in detonirne kapice. (1) Udarne kapice (udarna inicialna razstreliva) sestoje iz majhnega, ponavadi kovinskega kontejnerja, v katerem je mešanica na osnovi svinčevega trinitroresorcinata (stifnata) z dodanim tretrazenom in raznimi oksidacijskimi in redukcijskimi sredstvi; taka polnjenja ponavadi dosegajo maso od 10 do 200 mg. Te kapice so namenjene, da se pritrdijo na dno tulca in naj bi vžgale smodnik. (2) Frikcijske udarne kapice in cevasti vžigalniki, sestoje iz dveh koncentričnih kovinskih ali lepenkastih cevi, ki vsebujejo različna polnjenja. Eksplozivno polnjenje v notranji cevi se vžge z izvlečenjem nazobčane žice in tako vžge smodnično plnjenje med obema cevema, s čimer se vžig prenaša. Podobno kot maloprej opisane kapice pod (1), se tudi cevasti vžigalniki uporabljajo za vžig smodnika. (3) Detonirne kapice (detonatorji), sestoje iz majhnega polnjenja inicialnega razstreliva in od polnjenja na primer: pentritam heksogena ali tetrila v kovinski ali plastični cevi z zaščitno kapico. Uporabljajo se za vžig pripravljenih razstreliv, razen smodnika. Ponavadi se vžigajo z ognjem iz varnostnih vžigalnih vrvic, ki vodijo v njih. (C) Vžigalniki. Ta skupina vključuje: (1) Električne vžigalnike, ki sestoje iz glave el. vžigalnika in iz majhnega polnjenja inicialnega razstreliva, ponavadi črnega smodnika. Glava električnega vžigalnika sestoji iz dveh izoliranih prevodnikov, na katerih konce je prispajkana prevodna električna žica tako, da oblikuje električno uporovni most. Ta žica (filament) je obložena z nabojem vžigalnika. Uporablja se za vžig smodničnega polnjenja ali za iniciranje primarnega razstreliva. (2) Kemične vžigalnike, kot so vžigalniki, ki sestoje iz valja s stekleno ampulo, napolnjeno s kemikalijo (na primer: z žvepleno kislino), in iz polnjenja iz kalijevega klorata. Ta dva polnjenja sta med seboj ločena s kovinsko membrano. Ko se ampula razbije, prične kislina razjedati kovinsko membrano (ki deluje upočasnjevalno) in reagira s kalijevim kloratom ter pri tem proizvede intenzivno toploto, ki vžge smodnično polnjenje ali varnostno vžigalno vrvico. (D) Električni detonatorji. Električni detonatorji sestoje iz električne detonatorske glave, opisane v predhodni točki (C) (1) v kovinski ali plastični cevi, iz majhnega polnjenja inicialnega razstreliva (med 50 in 500 mg, ponavadi razstrelina na osnovi svinčevega azida) in malo večjega polnjenja drugega razstreliva (na primer: pentrita, heksogena ali tetrila). V to skupino spadajo tudi nekateri električni detonatorji, ki so znani pod imenom &quot;električna inicialna razstreliva&quot;. Pogosto jih izdelujejo v miniaturnih oblikah, pri katerih se lahko glava detonatorja zamenja tako, da se aditivi vgradijo v sestavo inicialnega razstreliva, da bi bila sestava prevodna in da bi bil možen vžig z indukcijo. Ta tar. številka ne vključuje: (a) parafiniranih kapic v trakovih ali zvitkih, ki se uporabljajo v rudarskih svetilkah, pa tudi kapic za otroške pištole-igrače ne (tar. št. 36.04), (b) predmetov, ki ne vsebujejo kateregakoli eksploziva ali vnetljivega polnjenja (na primer: male kapice, cevi, električne aparate itd.), ki se razvrščajo po svoji naravi v ustrezne tar. številke in (c) tulcev in nabojev z ali brez kapic (tar. št. 93.06). 36.04 PIROTEHNIČNI PROIZVODI ZA OGNJEMETE, SIGNALNE RAKETE, RAKETE PROTI TOČI, SIGNALNE RAKETE ZA GOSTO MEGLO IN DRUGI PIROTEHNIČNI PROIZVODI 3604.10 - Pirotehnični izdelki za ognjemete 3604.90 - Drugo Ta tar. številka vključuje pirotehnične izdelke, ki proizvajajo svetlobne, zvočne, plinaste, dimne in podobne učinke, vštevši: (1) Pirotehnične izdelke za zabavo: (a) Pirotehnične izdelke za ognjemete (bombe, signalne rakete, sveče, svetlobne bakle, bengalske vžigalice in svetlobne ognjemete), katerih namen je zabavati z zvočnimi, svetlobnimi ali dimnimi učinki njihovega zgorevanja. Vžig se dosega s pomočjo smodnikov, kot je na primer: črni smodnik, ki je sestavni del izdelka, izvaja pa se s pomočjo električnega vžigalnika ali vžigalnika inicialnega razstreliva. (b) Pirotehnične igrače, kot so na primer: kapice za igrače- pištole (pripravljeve v obliki traku, listov, zvitkov ali okroglih, plastičnih obročev), magične sveče in prasketalke za novoletno jelko. Zgorevanje teh pirotehničnih igrač ima omejene lastnosti. (2) Tehnične naprave: (a) Naprave za zvočno in svetlobno signalizacijo, kot so na primer: rakete za pomorsko uporabo v primeru nesreče, naboji za fotografske bliskavice za opremo zrakoplovov, t.i. &quot;Very&quot; bliskavice, signali in bakle za meglo na železnici, osebne rakete v primeru nesreče, svetlobni efekti za kinematografijo in televizijo itd.; svetlobne naprave, naprave za vodiče, pirotehnične vabe in naprave za proizvodnji dima (tudi obarvanega). Njihova splošna značilnost je, da proizvajajo razmeroma dolge učinke s pomočjo svetlobe, zvoka ali dima. (b) Naprave za uporabo v kmetijstvu ali industriji, kot so na primer: rakete proti toči, rušilni naboji, proizvajalci dima za kmetijstvo, bliski in gromi za plašenje živali in naprave za proizvodnjo dima za raziskovanje razpok v cevovodih. Ta tar. številka vključuje tudi druge pirotehnične naprave, ki v predhodnih skupinah niso naštete (na primer: rakete za izstreljevanje reševalne vrvi, s svincem prevlečena vrv za prekinitev (ne za prenos) detonacije itd.). Ta tar. številka ne vključuje: (a) fotografskih materialov za trenutne osvetlitve (tar. št. 37.07), (b) izdelkov, ki dajejo svetlobne učinke zaradi kemo- luminiscenčnega fenomena (tar. št. 38.24) in (c) tulcev (metkov), ki vsebujejo eksplozivna polnjanja, za orodja za kovičenje ali za poganjanje motorjev z notranjim zgorevanjem s kompresijo (tar. št. 93.06). 36.05 VŽIGALICE, RAZEN PIROTEHNIČNIH PROIZVODOV IZ TAR. ŠT. 36.04 Ta tar. številka vključuje vžigalice, ki dajo plamen s trenjem ob hrapavo površino (včasih posebej pripravljeno za ta namen). Sestoje se ponavadi iz palčice iz lesa, lepenke, tekstilnega prediva, impregniranega s stearinskim voskom ali parafinom (voščenke) itd. in iz glavice iz raznih vnetljivih kemičnih izdelkov. Ta tar. številka izključuje bengalske vžigalice in druge pirotehnične izdelke - tudi, če se vžigajo s trenjem in imajo obliko vžigalic (tar. št. 36.04). 36.06 FEROCERIJ IN DRUGE PIROFORNE ZLITINE V VSEH OBLIKAH; PROIZVODI IZ VNETLJIVIH SNOVI, NAVEDENI V 2. OPOMBI K TEMU POGLAVJU: 3606.10 -Tekoča ali utekočinjena plinasta goriva, ki se uporabljajo za vžigalnike za cigarete in podobne vžigalnike, v posodah s prostornino do vključno 300 ml 3606.90 - Drugo (I) FERO-CERIJ IN DRUGE PIROFORNE ZLITINE V VSEH OBLIKAH Piroforne zlitine, so zlitine, ki se ob trenju ob hrapavo površino iskrijo dovolj, da prižgejo plin, bencin, kresilo in druge vnetljive materiale. Ponavadi so kombinacije cerija in drugih kovin. Med temi kombinacijami je najpogostejši fero-cerij. Zlitine so zaobsežene v tej tar. številki, v razsutem stanju ali v obliki majhnih palčk za mehanske vžigalnike (kresilni kamenčki za vžigalnike) in neglede na to, ali so pripravljene za prodajo na drobno ali ne. (II) PREDMETI IZ VNETLJIVIH MATERIALOV Ta skupina vključuje samo: (A) Tekoča ali utekočinjena plinasta goriva (na primer: bencin, tekoči butan), v posodah (v ampulah, steklenicah, pločevinkah), ki se uporabljajo za polnjenje vžigalnikov za cigarete in podobnih vžigalnikov prostornine ki ne presega 300 ml. Polnilni naboji ali druge posode (polne ali prazne), ki predstavljajo sestavni del vžigalnika za cigarete in podobnih vžigalnikov, so iz te tar. številke izključene (tar. št. 96.13). (B) Naslednja trdna goriva: (1) Metaldehid (meta goriva) in heksametiltetramin (heksamin), pripravljena v obliki tablet, paličk ali podobnih oblikah za uporabo kot goriva. Če so pripravljeni v drugih oblikah (na primer: v prahu ali v kristalih), se te kemikalije izključijo iz te tar. številke in se razvrščajo v tar. št. 29.12 ali 29.33 - odvisno od primera. (2) Podobne kemikalije (kemično določene ali nedoločene), pripravljene v obliki tablet, paličk ali v podobnih oblikah za uporabo kot gorivo. (C) Naslednja trdna in poltrdna goriva: Goriva na osnovi alkohola, ki vsebujejo izdelke, kot so milo, želatinaste snovi, celulozni derivati in podobno (ta goriva se pogosto prodajajo kot &quot;strjeni alkoholi&quot;) ter druga, podobno pripravljena goriva v trdnem ali poltrdnem stanju. Goriva omenjene vrste, pripravljena v trdnih oblikah, so lahko kot palčke iz lesnega oglja z majhnimi količinami natrijevega nitrata kot nosilca vnetljivosti, in karboksimetilne celuloze kot veziva, ki naj omogoči počasno zgorevanje v trdno zaprtem kontejnerju, katerega je mogoče nositi kot vir toplote pod obleko. (D) Smolne bakle, netilci ognja ipd. Ta skupina vključuje: (i) Smolne bakle, ki razmeroma dalj časa oddajajo svetlobo in, ki so sestavljene iz gorljivih snovi, impregniranih s smolo, asfaltom, katranom itd; ponavadi so pritrjene na palice ali ročaje, ali pa so zavite v papir, tekstil ali druge materiale; (ii) Netilce ognja, ki gorijo burno le kratek čas, vendar z lahkoto vžgejo gorivo (na primer: les, premog, koks, gorilno olje). Ti predmeti lahko sestoje na primer: iz sečninsko formaldehidnih smol z dodatkom kerozina in vode, lahko pa tudi iz papirja, impregniranega z mineralnim oljem ali parafinskim voskom. Ta tar. številka pa ne vključuje goriv, kot so to briketi iz aglomeriranih lesnih ostružkov (tar. št. 44.01). 37. POGLAVJE PROIZVODI ZA FOTOGRAFSKE ALI KINEMATOGRAFSKE NAMENE OPOMBI 1. V to poglavje ne spadajo odpadki in ostanki materialov. 2. V tem poglavju se izraz &quot;fotografski&quot; nanaša na postopek, ki omogoča ustvarjanje vidne slike z neposrednim ali posrednim delovanjem svetlobe ali drugih oblik sevanja na občutljivo površino. SPLOŠNA DOLOČILA Fotografske plošče, filmi, papirji, lepenke in tekstili, ki se uvrščajo v 37. poglavje, so izdelki z eno ali več plastmi katerekoli emulzije, občutljive na svetlobo ali druga sevanja katera imajo dovolj energije, da povzročajo potrebno reakcijo v foto-občutljivih materialih, kot je na primer: sevanje valovne dolžine, ki ni večja od približno 1.3000 nanometrov in elektromagnetni spekter (vključno g-žarki, X-žarki (rentgenski), ultravijolični in IR-žarki (infrardeči)), kot tudi sevanje delcev (ali atomsko sevanje), pri čemer ni pomembno, ali so namenjeni enobarvni ali večbarvni reprodukciji. Vendar pa nekatere plošče niso premazane z emulzijo, temveč v celoti ali skoraj v celoti sestoje iz fotoobčutljive plastične mase, ki je lahko pritrjena na podlagi. Najpogostejše so emulzije na osnovi srebrovih halogenidov (na primer: srebrov-bromid, srebrov bromo-jodid itd.), ali na osnovi soli drugih plemenitih kovin, lahko pa so uporabljeni tudi nekateri drugi materiali, kot je na primer: kalijev fericianid in druge železove spojine za dobivanje modrih pozitivov, kalijev amonijev dikromat za fotomehansko grafiranje in diazonijeve soli za diazo - emulzije itd. (A) Plošče in filmi se uvrščajo v to poglavje neglede na to, ali so: (1) neosvetljeni (še ne izpostavljeni delovanju svetlobe ali drugega sevanja, ali (2) osvetljeni, neglede na to, ali so razviti ali ne (t.j. kemično obdelani zaradi dobivanja vidne slike). Plošče in filmi ostanejo uvrščeni v to poglavje neglede na to, ali so negativni (t.j. z obratnim razmerjem svetlih in temnih površin), pozitivni (vštevši vijoličnomodre pozitive, ki se uporabljajo za razmnoževanje nadaljnjih pozitivov), ali pa so reverzibilni (s posebnimi emulzijami, ki omogočajo neposredno izdelovanje diapozitivov). (B) Fotografski papir, lepenka ali tekstil, so uvrščeni v to poglavje samo, če so ali neosvetljeni ali osvetljeni (negativi ali pozitivi). Potem, ko so razviti, spadajo v 49. poglavje ali oddelek XI. Skladno s posebnimi pogoji, podanimi v komentarju k tar. št. 37.07, spadajo v to poglavje tudi kemični izdelki in material za trenutno osvetljevanje, ki se uporablja v fotografiji. To poglavje ne vključuje odpadkov ali ostankov materialov. Fotografski ali kinamatografski odpadki in ostanki, ki vsebujejo plemenite kovine ali njihove spojine, vrste ki se pretežno uporabljajo za pridobivanje plemenitih kovin, se uvrščajo v tar.št. 71.12. Ostali kinamatografski ali fotografski odpadki in ostanki, se uvrščajo po materialu, iz katerega so narejeni (na primer: če so iz plastične mase tar.št. 39.15, če so iz papirja tar.št. 47.07 itd.) 37.01 FOTOGRAFSKE PLOŠČE IN PLAN FILMI, OBČUTLJIVI ZA SVETLOBO, NEOSVETLJENI, IZ KAKRŠNEGA KOLI MATERIALA, RAZEN IZ PAPIRJA, KARTONA ALI TEKSTILA; PLAN FILMI ZA TRENUTNO (HITRO) FOTOGRAFIJO, OBčUTLJIVI NA SVETLOBO, NEOSVETLJENI, V KASETAH ALI BREZ NJIH 3701.10 - Za rentgensko snemanje 3701.20 - Plan film za trenutno (hitro) fotografijo (polaroid) 3701.30 - Druge plošče in plan filmi, katerih ena stran je daljša od 255 mm - Drugo: 3701.91 - - za barvne fotografije (večbarvne) 3701.99 - - drugo Ta tar. številka vključuje: (A) Fotografske plošče in plani filme iz kateregakoli materiala, razen iz papirja, lepenke ali tekstila. Takšne plošče in plani filmi (ne v zvitkih), vštevši tudi film, pripravljen v obliki plošče ali diska, so neosvetljeni in ponavadi premazani s fotografsko emulzijo, občutljivo na svetlobo. Lahko so izdelani iz kateregakoli materiala, razen iz papirja (ki se uporabljajo za izdelovanje negativov), lepenke ali tekstila (tar. št. 37.03). Materiali, ki se ponavadi uporabljajo pri izdelavi plošč in plani filmov, so steklo in celulozni acetat, polietilenterftalat (poliester) ali druge plastične mase (za film v kasetah ali za rezane filme) ter kovina ali kamen za fotomehanske postopke. Nekatere plošče, ki se po osvetlitvi in obdelavi uporabljajo za tiskanje, niso premazane z emulzijo, pač pa sestoje popolnoma ali pretežno iz fotoobčutljive plastične mase. Lahko so pritrjene na podlago iz kovine ali iz drugega materiala. Stopnja fotoobčutljivosti nekaterih med njimi je lahko pred osvetljevanja večji. To blago služi v zelo raznovrstne namene, kot so: (1) plošče, rezani film in film v kasetah za ljubiteljsko in poklicno rabo, (2) plošče za rentgenske posnetke in plani filmi, vštevši tiste za zobarsko radiografijo. To blago je ponavadi z obeh strani občutljivo na svetlobo, (3) plošče za fotomehanski postopek, ki se uporabljajo za fotografsko graviranje, za fotolitografijo ipd. in (4) posebne plošče in plani filmi za uporabo v termografiji, mikrofotografiji, astronomiji, snemanju kozmičnih žarkov, v snemanju z zraka ipd. (B) Ploščati film za trenutno (hitro) fotografijo (na primer: tipa Polaroid). Tudi ploščati film za trenutno (hitro) fotografijo je občutljiv na svetlobo in je neosvetljen ter nerazvit. Sestoji iz lista, občutljivega na svetlobo, iz kateregakoli materiala (negativ), iz lista posebno obdelanega papirja (pozitiv) in iz razvijalca za trenutno (hitro) dobivanje dokončanih pozitivnih fotografij. Film za trenutno (hitro) fotografiranje se pojavlja lahko v pakiranju (tulci ali kovinske škatle z nekaj listov filma za trenutno (hitro) fotografiranje), namenjeno za neposredno vlaganje v kamero, ali pa v obliki škatle z določenega števila listov, ki se lahko uporabijo posamezno.Običajno je v kaseto že vgrajena električna baterija, ki daje energijo za bliskovnico in transportni pogon za to kasteo. Vendar pa je iz te tar. številke izključen film za trenutno (hitro) fotografiranje v zvitkih - osvetljen ali neosvetljen (tar. št. 37.02). Ta tar. številka izključuje še: (a) plan filme in plošče, neobčutljive na svetlobo (uvrščajo se po materialih, iz katerih so izdelani) in (b) neosvetljen film v zvitkih (tar. št. 37.02). 37.02 FOTOGRAFSKI FILMI V ZVITKIH, OBČUTLJIVI NA SVETLOBO, NEOSVETLJENI, IZ KAKRŠNEGA KOLI MATERIALA, RAZEN IZ PAPIRJA, KARTONA ALI TEKSTILA; FILMI V ZVITKIH ZA TRENUTNE (HITRE) FOTOGRAFIJE, OBČUTLJIVI NA SVETLOBO, NEOSVETLJENI 3702.10 - Za rentgenske posnetke 3702.20 - Film za trenuntno (hitro) fotografijo (polaroid) - Drugi filmi, neperforirani, široki do vključno 105 mm: 3702.31 - - za barvno fotografijo (večbarvno) 3702.32 - - drugi z emulzijo srebrovega halogenida 3702.39 - - drugi - Drugi filmi, neperforirani, široki nad 105 mm: 3702.41 - - široki nad 610 mm in dolgi nad 200 m, za barvno fotografijo (večbarvno) 3702.42 - - široki nad 610 mm in dolgi nad 200 m, razen za barvno fotografijo 3702.43 - - široki nad 610 mm in dolgi do vključno 200 m 3702.44 - - široki nad 105 mm do vključno 610 mm - Drugi filmi, za barvno fotografijo (večbarvno): 3702.51 - - široki do vključno 16 mm in dolgi do vključno 14 m 3702.52 - - široki do vključno 16 mm in dolgi nad vključno 14 m 3702.53 - - široki nad 16 mm do vključno 35 mm in dolgi do vključno 30 m za diapozitive 3702.54 - - široki nad 16 mm do vključno 35 mm in dolgi do vključno 30 m, razen za diapozitive 3702.55 - - široki nad 16 mm do vključno 35 mm in dolgi nad 30 m 3702.56 - - široki nad 35 mm - Drugo: 3702.91 - - široki do vključno 16 mm in dolgi do vključno 14 m 3702.92 - - široki do vključno 16 mm in dolgi nad 14 m 3702.93 - - široki nad 16 mm do vključno 35 mm in dolgi do vključno 30 m 3702.94 - - široki nad 16 mm do vključno 35 mm in dolgi nad 30 m 3702.95 - - široki nad 35 mm. Ta tar. številka vključuje: (A) Fotografske filme v zvitkih iz kateregakoli materiala, razen iz papirja, ali tekstila. Fotografski film v zvitkih (t.j. razen plani filmov) je občitljiv na svetlobo, neosvetljen in ponavadi izdelan iz polietilenterftalata, celuloznega acetata ali od podobnih, gibkih materialov in je predviden za določeno število posnetkov. Ta tar. številka ne vključuje filmov iz papirja (na primer: filmi iz papirja, ki se uporabljajo za izdelavo negativov), iz papirja ali iz tekstila (tar. št. 37.03). V to tar. številko se uvrščajo filmi v zvitkih, perforirani ali neperforirani. Zaščiteni morajo biti pred svetlobo s podlago iz papirja ali z drugačnim primernim pakiranjem. Ta tar. številka vključuje: (1) Kinematografski filmski trak standardnih širin 70, 35, 16, 9,5 , 8 ali super 8 mm. (2) Film za fotografske aparate v obliki zvitkov. V tej tar. številki ostane uvrščen fotografski film, nerazrezan v uporabne dolžine. Kot fotografske plošče iz tar. št. 37.01, se tudi ti filmi lahko uporablja za ljubiteljske, poklicne, fotomehanske, znanstvene, radiografske in druge namene. Rentgenski film v zvitkih je ponavadi z obeh strani občutljiv na svetlobo. Tudi film, občutljiv na svetlobo, ki se uporablja za fotoelektrična zvočna snemanja, se uvršča v to tar. številko. (B) Film za trenutno (hitro) fotografijo v zvitkih, ki omogočajo trenutno (hitro) dobivanje končanih pozitivnih fotografij. Takšni filmi sestoje iz filma, občutljivega na svetlobo iz kateregakoli materiala, kot so na primer: celulozni acetat, polietilenterftalat ali druge plastične mase, papirja ali tekstila (negativ), iz posebno obdelanega traku iz papirja (pozitiv) in iz razvijalca. Vendar pa je iz te tar. številke izključen plani film za trenutno (hitro) fotografijo, ki je občutljiv na svetlobo in neosvetljen (tar. št. 37.01). Ta tar. številka ne vključuje: (a) neosvetljenih fotografskih plošč in ploščatih filmov (tar. št. 37.01), (b) filmov, neobčutljivih na svetlobo, iz plastičnih mas (39. poglavje) in (c) pripravljenega, neposnetega filma za mehansko snemanje zvoka (tar. št. 85.23). 37.03 FOTOGRAFSKI PAPIR, KARTON IN TEKSTIL, OBČUTLJIVI NA SVETLOBO, NEOSVETLJENI 3703.10 - V zvitkih, širokih nad 610 mm 3703.20 - Drugo, za barvno fotografijo (večbarvno) 3703.90 - Drugo Ta tar. številka vključuje vse, na svetlobo občutljive neosvetljene fotografske papirje, lepenko, tekstil - ravne ali v zvitkih. Vključuje tudi: (1) Papir in tekstil za izdelavo fotografskih pozitivov, ki se lahko uporablja v ljubiteljskem, poklicnem, rentgenološkem in elektrokardiografskem snemanju, pri snemanju zvoka, preslikovanju itd.. (2) Tako imenovane papirne &quot;plošče&quot; in &quot;filme&quot;, ki se uporabljajo pri izdelavi negativa z osvetljevanjem v kameri ali v fotografskem aparatu. (3) Ferocianidne, ferogalatne itd. papirje, ki se uporabljajo za izdelavo modrih negativov itd. Ta tar številke ne vključuje: (a) filmov za hitro (trenutno) fotografijo v zvitkih ali ploščah, občutljivih na svetlobo in neosvetljenih (tar. št. 37.01 ali 37.02), (b) papirja, lepenke ali tekstila, osvetljenih, a nerazvitih (tar. št. 37.04), (c) papirja, lepenke ali tekstila, pripravljenih, a neobčutljivih na svetlobo, na primer: papirja, premazanega z albuminom, želatino, barijevim sulfatom, cinkovim oksidom itd, prav tako tudi termo-občutljiv papir (48. poglavje ali Oddelek XI) in (d) razvitih fotografskih papirjev, lepenk ali tekstilov (49. poglavje ali Oddelek XI). 37.04 FOTOGRAFSKE PLOŠČE, FILMI, PAPIR, KARTON IN TEKSTIL, OSVETLJENI, TODA NERAZVITI Ta tar. števila vključuje fotografske plošče, filme, papir, lepenko in tekstil, neomenjene v tar. številkah 37.01, 37.02 in 37.03 - pod pogojem, da so osvetljeni, vendar nerazviti. Lahko so negativi ali pozitivi (reverzibilni, ali ne). Iz te tar. številke so izključene razvite plošče, filmi, papirji, lepenka in tekstil (tar. št. 37.05 in 37.06, 49. poglavje ali Oddelek XI). 37.05 FOTOGRAFSKE PLOŠČE IN FILMI, OSVETLJENI IN RAZVITI, RAZEN KINEMATOGRAFSKIH FILMOV 3705.10 - Za ofsetno reprodukcijo 3705.20 - Mikrofilmi 3705.90 - Drugo Ta tar. številka vključuje fotografske plošče in filme iz tar. št. 37.01 in 37.02 po osvetlitvi in razvijanju pod pogojem, da se, v kolikor so perforirani, uporabljajo za reprodukcijo ali projekcijo negibljivih slik. Vključuje tudi negative in pozitive, pri čemer včasih pozitive imenujejo diapozitive zaradi njihove prozornosti. Ta tar. številka vključuje tudi mikrokopije na prozorni osnovi (mikrofilme). Ta tar. številka vključuje niansiran (neosenčen), kontakten, poltoniran filmski zaslon, ki vsebuje množico točk, pri čemer je tabla razdeljena na kvadrate ali druge zaslone, dobljene s fotografiranjem in, ki se uporabljajo v grafiki. Ta tar. številka ne vključuje: (a) razvitih filmov, ki se uporabljajo v kinoprojektorjih za dobivanje gibljivih slik (tar. št. 37.06), (b) razvitega fotografskega papirja, lepenke ali tekstila (49. poglavje ali Oddelek XI) in (c) razvitih tiskarskih plošč (na primer: ofsetnih plošč), pripravljenih za uporabo (tar. št. 82.42). 37.06 KINEMATOGRAFSKI FILMI, OSVETLJENI IN RAZVITI, S ZVOČNIM ZAPISOM ALI BREZ NJEGA ALI SAMO S POSNETIM ZVOČNIM ZAPISOM 3706.10 - Širine 35 mm in več 3706.90 - Drugo Ta tar. številka vključuje razvite kino filme, standardne ali polstandardne širine, za projeciranje gibljivih slik, negative in pozitive, ki vsebujejo samo vidne slike, ali pa vidne slike in zvočno sled (posnete na fotografski ali nefotografski način, na primer: na magnetni način). Ta tar. številka vključuje tudi razviti kinematografski film standardne ali manjše širine, negativ in pozitiv, ki ne vsebuje vidne slike, ampak sestoji samo iz enega ali več zvočnih sledov. Zvočna sled na filmu s samo eno zvočno sledjo mora biti posnet na fotoelektrični način. Film, ki vsebuje več kot samo eno zvočno sled, mora vsebovati na magnetni način posnete zvočne sledove, pri čemer mora biti vsaj ena sled posneta na fotoelektrični (optični) način. Zvočni sledovi, posneti na fotoelektrični (optični) način, se pojavljajo v obliki ozkih, tiskanih trakov, ki reproducirajo zvočna valovanja oziroma nihanja. Iz te tar. številke je izključen film z zvočnimi sledovi, dobljenimi izključno z drugimi postopki, razen s fotoelektričnim (optičnim) (na primer: z mehanskim natisom ali magnetnim zapisom) (tar. št. 85.24). 37.07 KEMIČNI PREPARATI ZA FOTOGRAFSKE NAMENE (RAZEN LAKOV, LEPIL, SREDSTEV ZA LEPLJENJE IN PODOBNIH PREPARATOV); NEPOMEŠANI PROIZVODI ZA FOTOGRAFSKO RABO, PRIPRAVLJENI V ODMERJENE KOLIČINE ALI PRIPRAVLJENI ZA PRODAJO NA DROBNO V OBLIKI PRIPRAVLJENI ZA UPORABO 3707.10 - Emulzije, občutljive na svetlobo 3707.90 - Drugo Skladno s pogoji, navedenimi v sledečih točkah (A) in (B), vključuje ta tar. številka izdelke, ki se uporabljajo neposredno v proizvodnji fotografskih slik. Takšni izdelki vključujejo: (1) Emulzije (glej splošna določila k temu poglavju). (2) Razvijalce, ki napravijo latentne fotografske slike vidne (na primer: hidrokinon, katehol, pirogalol, fenidon, p-N- metilaminofenolsulfat in njihovi derivati). Ta tar. številka vključuje tudi razvijalce za reprodukcijo dokumentov. (3) Fiksirje, ki razvite slike napravijo trajne (na primer: natrijev tiosulfat (hipo), natrijev metabisulfit, amonijev tiosulfat, amonijev ali natrijev ali kalijev tiocianat itd.). (4) Ojačitelje ali slabilce, namenjene večanju ali manjšanju intenzitete slike (na primer: kalijev dikromat, živosrebrov klorid, amonijev persulfat). (5) Tonerje za uravnavanje barv na sliki (na primer: natrijev sulfid). (6) Či¦stilna sredstva in sredstva za odstranjevanje madežev, ki nastanejo med razvijanjem, fiksiranjem itd. (na primer: kalijev galun). Ta tar. številka vključuje tudi materiale za osvetljevanje (&quot;fleši&quot;)(skladno s točkama (A) in (B), ki sledita), ki ponavadi sestoje iz aluminija ali magnezija v prahu, tabletah, listih itd., včasih pa so pomešani z drugimi snovmi, ki pomagajo pri zgorevanju. Vsi ti našteti izdelki se uvrščajo v to tar. številko samo, če so: (A) Posamezne kemikalije: (i) pripravljene v odmerkih, t.j. razdeljene na enake količine, v katerih se uporabljajo, na primer: kot tablete, majhni zavojčki z odmerjeno količino prahu, zadostno za eno razvijalno kopel, ali (ii) v pakiranjih za prodajo na drobno in opramljene z navodilom, da so pripravljene za uporabo v fotografiji (z navodilom v obliki etikete, prospekta ali drugače, na primer: z navodilom za uporabo). Posamezne snovi, ki so pripravljene drugače, kot pa je to bilo pravkar opisano, se uvrščajo po njihovih vrstah (na primer: kot kemični izdelki v 28. ali 29. poglavje, kot kovinski prah v Oddelek XV itd.). ali (B) Preparati, dobljeni z mešanjem ali združevanjem dveh ali več snovi, ki se uporabljajo v fotografiji. Takšni preparati ostanejo uvrščeni v tej tar. številki neglede na to, ali so nezapakirani ali pakirani v majhnih količinah, pripravljeni za prodajo na drobno, ali pa ne. Ta tarifna številka zajema tudi vse vrste &quot;tonerjev&quot;, ki se uporabljajo npr. v elektrostatskih fotokopirnih aparatih in so pakirani v običajni embalaži, vendar pa so izključeni iz te tarifne številke, če so v obliki kaset v katerih so poleg tonerja še drugi elementi (npr. električni kontakti, valjčki ipd.), ki jih naredijo bolj prepoznavne kot del aparata v katerega se vstavlja (npr. tar. št. 84.73, 90.09 ipd.). Ta tar. številka ne vključuje: (a) pomožnih izdelkov, ki se ne uporabljajo neposredno v proizvodnji fotografskih slik, kopij itd. (na primer: lepilo za fotomontažo, laki za zaščito in ravnanje negativov in pozitivov, barve in svinčniki za retuširanje itd.), (b) fotografskih električnih žarnic za bliskavice iz tar. št. 90.06 in (c) izdelkov, ki ustrezajo poimenovanjem v tar. št. od 28.43 do 28.46 (na primer: soli in druge spojine plemenitih kovin), neglede na to, kako so pripravljeni in kakšna je njihova uporabna namembnost. 38. POGLAVJE RAZNI IZDELKI KEMIČNE INDUSTRIJE OPOMBI 1. V to poglavje ne spadajo: (a) izločeni kemično določeni elementi in spojine, razen naslednjih proizvodov: (1) umetnega grafita (tar. št. 38.01), (2) insekticidov, rodenticidov, fungicidov, herbicidov, sredstev proti klitju, sredstev za urejanje rasti, sredstev za dezinfekcijo in podobnih proizvodov, pripravljenih v oblikah, predvidenih v tar. št. 38.08; (3) proizvodov, pripravljenih kot polnila za aparate za gašenje požara ter protipožarne bombe in granate (tar. št. 38.13); (4) proizvodov, navedenih v naslednji, 2. opombi, pod (a) ali pod (c); (b) mešanice kemičnih izdelkov ter živilskih in drugih snovi, ki imajo hranljivo vrednost in se uporabljajo pri pripravi hrane za ljudi (po navadi tar. št. 21.06), (c) zdravila (tar. št. 30.03 ali 30.04). (d) izrabljeni katalizatorji, ki se uporabljajo za pridobivanje navadnih kovin ali njihovih spojin (tar. št. 26.20, izrabljeni katalizatorji vrste, ki se uporabljajo za ponovno pridobivanje plemenitih kovin (tar. št. 71.12) ali katalizatorji, ki vsebujejo kovine ali zlitine in so v oblikah, npr. prahu, tkanine, gaze (oddelek XIV ali XV). 2. Tar. številka 38.24 obsega tudi naslednje izdelke, ki se ki se ne uvrščajo v druge tarifne številke te tarife: (a) kultivirane kristale (razen optičnih elementov), ki imajo vsak zase maso 2,5 g ali več, iz magnezijevega oksida ali halogenov alkalnih ali zemeljsko alkalnih kovin; (b) fuzelno olje (patoko); dipelovo olje; (c) proizvode za brisanje črnila, pakirane za prodajo na drobno; (d) proizvode za popravljanje matric ter druge korekturne tekočine, pakirane za prodajo na drobno; (e) taljive keramične proizvode za določanje temperature v pečeh (npr. Segerjeve stožce). SPLOŠNA DOLOČILA V to poglavje je uvrščeno veliko število kemikalij ali sorodnih izdelkov, vendar to poglavje ne vključuje izoliranih kemičnih elementov in spojin, ki so ponavadi uvrščena v 28. ali 29. poglavje, razen naslednjih izjem: (1) Umetnega grafita (tar. št. 38.01) . (2) Insekticidov, rodenticidov, fungicidov, herbicidov, sredstev proti kaljenju, sredstev za uravnavanje rasti, sredstev za dezinfekcijo in podobnih izdelkov, pripravljenih v oblikah ali pakiranjih, predvidenih v tar. št. 38.08. (3) Izdelkov, pripravljenih kot polnjenja za aparate za gašenje požarov ter protipožarne bombe in granate (tar. št. 38.13). (4) Kultiviranih kristalov (razen optičnih elementov, ki imajo vsak zase maso 2,5 g ali več, iz magnezijevega oksida ali iz halogenov alkalnih ali zemeljsko alkalnih kovin (tar. št. 38.24). (5) Sredstev za brisanje črnil, pripravljenih v pakiranjih za prodajo na drobno (tar. št. 38.24). Za namene Opombe 1(b) k temu poglavju vključuje izraz &quot;živilski izdelki ali druge snovi s hranljivo vrednostjo&quot; predvsem užitne izdelke iz I-IV oddelka. Izraz &quot;živilski izdelki ali druge snovi s hranljivo vrednostjo&quot; vključujejo tudi nekatere druge izdelke kot so na primer: izdelki iz 28.poglavja, ki se uporabljajo kot mineralna dopolnila pri pripravi hrane kot so sladkorni alkoholi iz tar.številke 29.05, eterične aminokisline iz tar.št. 29.22, lecitin iz tar.št. 29.23, provitamini in vitamini iz tar.št. 29.36, sladkorji iz tar.št. 29.40, frakcije iz živalske krvi iz tar.št.30.02 za pripravo hrane, kazein in kazeinat iz tar.št. 35.01, albumini iz tar.št. 35.02, užitna želatina iz tar.št. 35.03, užitne beljakovinske snovi iz tar.št. 35.04, dekstrini in drugi užitni modificirani škrobi iz tar.št. 35.05, sorbitol iz tar.št.38.24, užitni izdelki iz 39.poglavja kot so amilopektin in amiloza iz tar.št. 39.13. Povdariti je treba, da je ta seznam izdelkov le ilustrativen in ne izčrpen. Že samo prisotnost &quot;živilskih izdelkov in drugih snovi s hranljivo vrednostjo&quot; v mešanici, ne bi zadostovala za izključitev mešanice iz 38.poglavja ob upoštevanju Opombe1(b). Mešanice, ki so izključene iz 38.poglavja na osnovi Opombe1(b) so tiste, ki se uporabljajo pri pripravi živilskih izdelkov za ljudi. 38.01 UMETNI GRAFIT, KOLOIDNI ALI POLKOLOIDNI GRAFIT; PREPARATI NA OSNOVI GRAFITA ALI DRUGIH VRST OGLJIKA V OBLIKI PASTE, BLOKOV, PLOŠČ IN DRUGIH POLIZDELKOV 3801.10 - Umetni grafit 3801.20 - Koloidni ali polkoloidni grafit 3801.30 - Ogljikove paste za elektrode in podobne paste za oblaganje peči 3801.90 - Drugi (1) Umetni grafit (elektro-grafit) je vrsta ogljika. Ponavadi ga pripravijo v električni peči iz mešanice fino zmletega koksa (ponavadi petrol koksa, včasih antracitnega, retortnega koksa, koksa iz katrana kamenega premoga itd.) in ogljikovodikovih veziv (na primer: smole ali katrana) do zadosti visoke temperature (2500 do 3000 stopinj C), da bi zagotovili njegovo &quot;grafitizacijo&quot; pod katalitičnim vplivom snovi, prisotnih v mešanici (na primer: silicijevega dioksida ali železovega oksida). Mešanico najprej pod pritiskom iztisnejo ali izlijejo v &quot;zelene&quot; bloke kvadratnega ali polkrožnega preseka. Te bloke morajo najprej predžgati na okoli 1000 stopinj C in nato jih grafitirajo. Na ta način dobijo izdelek z navidezno specifično maso okoli 1,5 do 1,6, katerega struktura je homogena in mikrokristalna in, ki ob rentgenskem pregledu pokaže, da je grafitna. Dokaz za to, da je neka snov grafit, je kemična analiza (obarjanje grafitne kisline). Razen navadnih vrst grafita vključuje ta tar. številka tudi: (a) Umetni grafit nuklearne stopnje čistoče. To je posebno pripravljen grafit, ki vsebuje do ene milijoninke bora in ima skupno toplotno absorbcijo nevtronov mikroskopskega povprečnega preseka do 5 milibarnov na atom. Ta vrsta grafita vsebuje zelo malo pepela (manj kot 20 ppm - delcev na miljon) in se uporablja kot moderator v jedrskih realkotrjih. (b) Impregniran ali neprepusten umetni grafit. To je umetni grafit, katerega zato, da bi povečali njegovo gostoto ali neprepustnost za pline, najprej impregnirajo v vakuumu s katrani, smolami ali topnimi sladkorji ali drugimi organskimi izdelki, potem pa ga ponovno razbelijo, da grafitirajo tudi ogljikovi ostanki teh dodatkov. Impregnacijski proces lahko nekajkrat ponovijo, če želijo dobiti večjo gostoto (1,9 ali več), ali pa izredno visoko stopnjo neprepustnosti. Impregnirani grafit je lahko tudi jedrske kvalitete. Umetni grafit iz te tar. številke se pojavlja ponavadi v obliki prahu, kosmičev, blokov, plošč, palic itd. Bloke in plošče uporabljajo po rezanju in strojni obdelavi visoke stopnje (majhna toleranca in ustrezne površinske obdelave), za izdelavo ščetkic in drugih električnih ogljikovih predmetov. (tar. št. 85.45). Ta tar. številka vključuje tudi ostanke, odpadke in iztrošene predmete, primerne samo za ponovno pridobivanje umetnega grafita. Ta tar. številka ne vključuje: (a) naravnega grafita (tar. št. 25.04), (b) retortnega oglja (ali plinskega oglja), katerega pogosto netočno imenujejo &quot;umetni grafit&quot; (tar. št. 27.04), (c) umetnega grafita, površinsko obdelanega ali dodelanega, razrezanega v posebne oblike, obdelanega s stružnico, luknjanega, rezkanega itd. ali oblikovanega v predmete. Če se ne uporablja za električne namene, se tak grafit ponavadi uvršča v tar. št. 68.15 (na primer: filtri, diski, ležaji, kalupi, opeke, odporne proti kislinam itd.). Če pa se uporablja za električne namene, se uvršča v tar. št. 85.45. (d) ognjevarnega blaga, dobljeno z žganjem kot keramični izdelek na osnovi umetnega grafita (tar. št. 69.02 ali 69.03) in (e) blokov, plošč, vzvodov ali podobnih polizdelkov iz umetnega grafita, ki vsebujejo tudi srebrov prah (tar. št. 71.06). (2) Koloidni in polkoloidni grafit. (a) Koloidni grafit sestoji iz fino porazdeljenega naravnega ali umetnega grafita v koloidni suspenziji v vodi ali v drugih okoljih (na primer: v alkoholu, v mineralnem olju), katerim so lahko dodane majhne količine drugih izdelkov, kot sta tanin ali amonijak (zaradi stabilizacije suspenzije). Koloidni grafit je ponavadi poltekoč in se uporablja predvsem za proizvodnjo mazalnih preparatov in kot sredstvo visoke elektroprevodnosti. (b) Pol-koloidni grafit (grafit v pol-koloidni suspenziji v vodi ali v drugih sredinah) se lahko uporablja za proizvodnjo grafitnih olj ali za grafitizacijo površin. Ta kategorija vključuje samo grafit v koloidni ali polkoloidni suspenziji v katerikoli sredini, kjer je grafit osnovna sestavina. (3) Preparati na osnovi grafita ali drugega ogljika v obliki paste, blokov, plošč ali drugih polizdelkov. (a) &quot;Ogljik&quot; v blokih, ploščah, palicah in podobnih polizdelkih grafitne in drugih kvalitet. Ti izrazi vključujejo skupino polizdelkov, kot so bloki, plošče itd., ki se uporabljajo za izdelavo &quot;ogljikovih&quot; ščetkic za električne ali elektrotehniške stroje in naprave in ki so na osnovi ogljikovih materialov (samih, ali pa spojenih z drugimi snovmi). Vrste teh polizdelkov se predvsem naslednje: (i) &quot;Ogljiki&quot;, katere pridobivajo z žganjem pri temperaturah mešanice fino zmletega koksa in obločnih saj in razpršenega naravnega ali umetnega grafita z vezivi, ki vsebujejo valiko ogljika, kot so smole in katrani. Žganje poteka pri temperaturi, ki ne zadošča prave &quot;grafitizacije&quot; (pri temperaturi med 1000 in 1200 stopinj C). Struktura tako dobljenih izdelkov ni homogena. Z mikroskopskim preverjanjem je moč videti mešanico grafitnih zrn in zrn amorfnega ogljika, s kemično analizo pa je moč ugotoviti, da je grafitni kisli percipitat šibkejši od tistega, dobljenega iz umetnega grafita. (ii) Mešanice kovino-grafitne sestave, katere pridobivajo po postopku, podobnem sintranju (aglomeriranje, vlivanje in žganje) iz mešanice razpršenega grafita s prahom navadnih kovin (bakra, kadmija in njunih zlitin). Vsebnost navadnih kovin je med 10 in 95%. (iii) Mešanice, katere pridobivajo z mešanjem prahu navadnega ali umetnega grafita s plastičnimi masami. Še posebno, če so pridobljene iz pravkar opisanih materialov, je velikost plošč in blokov okoli 200 x 100 x 35 mm ali 150 x 70 x 30 mm. Uporabljajo se po rezanju in fine strojne obdelave (fine tolerance in fine površinske obdelave), in sicer za izdelavo električnih ščetkic (tar. št. 85.45). Pravkar navedeni polizdelki se, kadar vsebujejo razpršeno srebro, uvrščajo v tar. št. 71.06. Ta tar. številka izključuje bloke, ki so razrezani v posebne oblike in dokončno površinsko obdelane itd. (ponavadi tar. št. 68.15 ali 85.45) in pa ognjvarno blago, žgano kot keramika, na osnovi amorfnega ogljika ali naravnega grafita (tar. št. 69.02 ali 69.03). (b) Ogljikove paste za elektrode. Ti izdelki sestoje pretežno iz mešanice antracita in smole katrana kamenega premoga (ki deluje kot vezivo). Ponavadi so pripravljene v obliki majhnih blokov, ki se vgrajujejo v zgornji del kovinskega kontejnerja, v katerem se na toplem zmehčajo. Tako izlite v kontejnerju oblikujejo neskončno elektrodo, ki se uporablja v pečeh, katere ni več potrebno ugašati (zaustavljati) zaradi zamenjav elektrod. Najbolj znana tovrstna mešanica je &quot;Soderbergova pasta&quot;. Podobne paste se uporabljajo tudi za obloge, ki se strdijo na pečeh samih. Ta kategorija vključuje tudi grafit v obliki paste, ki sestoji iz mešanice grafita v delčkih (večinoma velikosti preko 5 mikronov) z mineralnim oljem. Te mešanice so enako primerne za uporabo pri obdelavi površin težkih strojev, aparatov ali naprav, kot za proizvodnjo grafitnih masti. 38.02 AKTIVNO OGLJE; AKTIVNI NARAVNI MINERALNI PROIZVODI; ŽIVALSKO OGLJE, VKLJUČNO RABLJENO ŽIVALSKO OGLJE 3802.10 - Aktivno oglje 3802.90 - Drugo (A) AKTIVNO OGLJE; AKTIVNI NARAVNI MINERALNI IZDELKI Oglje in mineralne snovi štejejo za aktivirane, kadar je njihova površinska struktura modificirana z ustreznim postopkom (s toploto, kemikalijami itd.) z namenom, da bi bili primerni za določene namene, kot je na primer: razbarvanje, adsorbiranje plinov in vode, kataliza, ionska izmenjava in filtriranje. Ti izdelki so razdeljeni v dve skupini: (I) Izdelki, za katere je splošno značilna velika specifična površina (reda 100 m2/g ) prisotnost Van der Waalsovih sil (fizična absorbcija), ali pa prostih kemičnih vezi, ki se lahko nasitijo z organskimi ali anorganskimi molekulami (kemična adsorbcija). Te izdelke pridobivajo po kemičnih postopkih in/ali s toplotno obdelavo nekaterih rastlinskih ali mineralnih snovi (gline, boksita itd.) v prisotnosti naravnih nečistoč ali dodanih tujih snovi. Ta postopek povzroči spremembo strukture izhodiščne snovi, katero spremlja večanje specifične površine, pri kristalnih snoveh pa nastopijo izkrivitve v mreži zaradi uvajanja ali zamenjav atomov različnih valenc. Valence, ki tako ostanejo proste, lahko povzročijo kondenzacijo protonov ali elektronov na površini in tako izdelek aktivirajo kot kemični adsorbent, katalizator ali izmenjevalec ionov. (II) Izdelki z razmeroma majhno specifično površino (reda velikosti od 1 do 100 m2/g). Čeprav je gostota njihovega električnega naboja velika, pa ti izdelki nimajo izrazite adsorbcijske kapacitete in zaradi tega niso sredstva za razbarvanje. Na drugi strani pa v vodni suspenziji oblikujejo močno elektrostatično delovanje s koloidi tako, da lajšajo ali preprečujejo njihovo koagulacijo ali inhibicijo in so zaradi tega primerni kot filtrirna sredstva. Izdelki te vrste se ponavadi pridobivajo z ustreznim postopkom s segrevanjem - prisotnost alkalnih snovi v času kalcinacije pa včasih vzpodbuja tvorbo površinskega naboja. Ta tar. številka vključuje: (a) Aktivno oglje, katerega ponavadi pridobivajo z obdelavo rastlinskega, mineralnega ali drugega oglja (lesno oglje), iz lupin kokosovega oreha, šote, lignita, kamenega premoga, antracita itd.) pri visoki temperaturi in v prisotnosti vodne pare, ogljikovega dioksida ali drugih plinov (aktiviranje s pomočjo plina), ali pa s suho kalcinacijo celuloznih materialov, impregniranih z raztopino določenih kemikalij (kemično aktiviranje). Aktivno oglje uporabljajo v številnih industrijskih vejah kot fini prah za razbarvanje tekočin (pri proizvodnji sladkorja in glukoze, pri porizvodnji olj, vin, zdravil itd.). V obliki zrnc se uporablja za adsorbcijo pare (na primer: v obnavljanju hlapnih topil med suhim čiščenjem, pri odstranjevanju benzena iz premogovega plina itd.), za prečiščevanje vode in zraka, kot zaščita pred strupenimi plini, v katalizah in za odstranjevanje plina, nabranega na elektrodah med elektrolizo (depolarizacija). (b) Drugi aktivni naravni mineralni izdelki, kot na primer: (1) Aktivni diatomit, ki sestoji iz kiselgur (SiO2) in drugih izbranih silikatnih fosilnih zemljin, (ki so, če je potrebno, kalcinirane s pomočjo kislin), kalciniranih v stiku s sinterirnimi sredstvi, kot sta natrijev klorid ali natrijev karbonat, in potem zmlete in razvrščene na ustrezni način. Vendar pa je diatomit, žgan brez dodajanja sinterirnih sredstev, iz te tar. številke izključen (tar.št. 25.12). (2) Nekateri vulkanski materiali, kot je na primer: perlit, katerega po mletju izpostavijo toplotnemu &quot;šoku&quot; v zelo vročem plamenu (1000 stopinj C ali več), in ga nato ponovno zmeljejo in presejejo. Aktivni perlit se pojavlja v obliki zelo lahkega prahu. Mikroskopsko opazovanje pokaže, da sestoji iz zelo tankih, prosojnih lističev in zavitih kosmičev. Izdelki, našteti v točkah (1) in (2), so zelo majhne navidezne specifične mase in se uporabljajo kot filtrirni mediji predvsem pri pripravi kemičnih ali farmacevtskih izdelkov (še posebno antibiotikov), v proizvodnji sladkorja in glukoze, v obdelavi pijač, za filtriranje vode itd. (3) Aktivne gline in aktivne zemljine. Sestoje iz izbranih koloidnih glin ali glinenih zemljin (odvisno od namena). Aktivirane s pomočjo alkalij, postanejo emulgatorji, suspenzivna sredstva in aglomeranti. Uporabljajo se v proizvodnji čistilnih preparatov in loščil, zaradi njihovih lastnosti nabrekanja pa se uporabljajo za izboljšanje livarskega peska in izplak za vrtanje. Aktivirane s pomočjo kisline, se uporabljajo predvsem za razbarvanje živalskih, rastlinskih ali mineralnih olj, masti in voskov. (4) Aktivni boksit se ponavadi aktivira s pomočjo alkalij ali z ustreznim termičnim postopkom. Uporablja se predvsem kot sušilo ali kot sredstvo za razbarvanje. Ta tar. številka izključuje: (a) naravne aktivne mineralne izdelke (na primer: Fullerjeva zemljina), ki niso izpostavljeni nobenemu postopku, ki bi spremenil njihovo površinsko strukturo (25. poglavje), (b) aktivirane kemične izdelke, kot je na primer: aktivna glinica (tar. št. 28.18), aktivirani silika-gel (tar. št. 28.11 ali 38.24) in umetni zeolit in sulfonirano oglje kot ionska izmenjalca (tar. št. 38.24), (c) aktivno oglje, ki ima značaj zdravila (tar. št. 30.03 ali 33.04) ali, če je pripravljeno v drobnoprodajnem pakiranju za deodoriranje, avtomobile itd. (tar. št. 33.07), (d) katalizatorje, ki sestoje iz kemičnih materialov (na primer: iz kovinskih oksidov) na nosilcu iz aktivnega materiala (na primer: aktivno oglje ali diatomit) (tar. št. 38.15) in (e) ekspandirani perlit v obliki lahkih, žogastih (sferičnih) granul (tar. št. 68.06). (B) ŽIVALSKO OGLJE, VŠTEVŠI UPORABLJENO ŽIVALSKO OGLJE Ta skupina vključuje razne vrste živalskega oglja, dobljenega s karboniranjem snovi živalskega izvora, posebno pa naslednje: (1) Kostna črnina-oglje pridobivajo s kalciniranjem razmaščenih kosti v zaprti posodi. Je prozoren, črn izdelek, ki vsebuje majhno količino }istega ogljika (le okoli 10 do 20 mas.%, v kolikor ni obdelan s kislino, ki poveča vsebnost ogljika ). Je v obliki prahu, zrnc, paste ali koščkov, ki imajo obliko kosti ali kosov kosti, uporabljenih za njihovo pridobivanje. Kostna črnina (oglje) je sredstvo, ki se uporablja za razbarvanja in se veliko uporablja v raznih industrijah, posebno v industriji sladkorja, pa tudi kot črni pigment pri izdelavi krem za čevlje in nekaterih tiskarskih barv in črnil. Uporabljeno kostna črnina se uporablja kot gnojilo, pa tudi za izdelavo črnih pigmentov. (2) Krvna črnina-oglje pridobivajo jo s kalciniranjem suhe krvi v zaprti posodi in se uporablja ponavadi kot sredstvo za razbarvanje. (3) Slonova črnina-oglje - pridobivajo jo s kalciniranjem odpadkov slonove kosti. Ta izdelek, ki se ponavadi pojavlja v obliki finega, žametnega prahu ali majhnih, nepravilno oblikovanih čašic, se uporablja za slikarske barve. (Izraz &quot;oglje iz slonovine&quot; se včasih uporablja z namenom, da bi poudarili visoko stopnjo črnine kostnega oglja.) (4) Oglje iz kož, rogov, kopit, želvovine itd. 38.03 TAL-OLJE, SUROVO ALI RAFINIRANO Talovo-olje, včasih imenovano &quot;tekoča kolofonija&quot;, pridobivajo iz črne tekočine, ki ostane pri proizvodnji lesne celuloze po alkalnem sulfatnem postopku. Ko to tekočino izlijejo v kadi za oborine, se na njeni površini tvori penasta masa. Surovo talovo- olje dobijo, ko to penasto maso segrejejo in ko se nakisa (ponavadi) z razredčeno žveplovo kislino. Surovo talovo-olje je temnorjave barve in je poltekoča mešanica maščobnih kislin (predvsem oleinske in linolilne kisline in njihovih izomerov), smolnih kislin (predvsem abietinske) in majhne količine izdelkov, ki se ne dajo umiliti (sterolov, višjih alkoholov in raznih nečistoč). Količina slednjih snovi je odvisna od vrste uporabljenega lesa. Rafinirano talovo-olje lahko pridobijo z destilacijo surovega talovega-olja pod zelo majhnim pritiskom (detsilirano talovo- olje) ali po drugih postopkih (na primer: z obdelavo z ustreznimi topili ali aktivinimi zemljinami). Je rumenkasta tekočina, ki sestoji iz maščobnih ali smolnih kislin. Talovo-olje se med drugim, uporablja za pripravo emulzij za cestne prevleke, za proizvodnjo navadnega mila, kovinskih mil, omočil in emulgatorjev za tekstilno industrijo in industrijo papirja, sušilnih olj, ki se uporabljajo pri izdelavi lakov, barv in linoleja, olja za obdelavo kovin, dezinfektantov, kitov itd. Uporabljajo ga tudi kot plastifikator za kavčuk in vse več kot vir maščobnih in smolnih kislin. Ta tar. številka ne vključuje: (a) umiljeno talovo-olje, katerega pridobivajo z nevtralizacijo destiliranega talovega-olja s pomočjo alkalij (natrijevega ali kalijevega hidroksida) (tar. št. 34.01), (b) tekočine, ki ostanejo pri izdelavi lesne celuloze po alkalnem (sulfatnem) postopku, koncentrirane ali ne, in penaste mase, izločene iz teh tekočin v kadeh za oborine (tar. št. 38.04), (c) smolne kisline talovega-olja, ki sestoje predvsem iz mešanice smolnih kislin, izločenih iz maščobnih kislin talovegal-olja (tar. št. 38.06) in (d) sulfatne smole (smole talovega-olja), kot ostanek destilacije talovega-olja (tar. št. 38.07). (e) talova-olja maščobnih kislin, ki vsebujejo 90 mas.% (računano na maso suhega izdelka), izločenih iz večine smolnih kislin talovega-olja s pomočjo vakuumske frakcijske destilacije ali kako drugače (tar. št. 38.23), 38.04 LUŽNICE IZ PROIZVODNJE LESNE CELULOZE, NEKONCENTRIRANE ALI KONCENTRIRANE, RAZSLADKANE ALI KEMIčNO OBDELANE, VKLJUČNO Z LIGNIN SULFONATI, TODA BREZ TAL-OLJA IZ TAR. ŠT. 38.03 Ta tar. številka vključuje: (1) Lužnice in ostanki iz proizvodnje lesne celuloze po sulfitnem postopku, koncentrirane ali nekoncentrirane, razsladkane ali kemično obdelane. Koncentrirana sulfitna lužnica sestoji predvsem iz soli ligninsulfonskih kislin, pomešanih s sladkorji in drugimi izdelki. Ponavadi je v obliki viskozne, lepljive tekočine rjavkaste barve ali črne trdne mase, katere prelom je steklast (v tem primeru jo včasih poznajo pod imenom &quot;sulfitna&quot; ali &quot;celolozna &quot; smola). Pojavlja se tudi v obliki suhega prahu. Koncentrirane sulfitne lužnice se uporabljjo kot vezivo za stisnjene gorivne brikete ali za livarska jedra, v proizvodnji lepil, emulgatorjev, impregnatorjev, fungicidov, strojil, v proizvodnji alkohola itd. V to skupino spadajo tudi lignin sulfonati, katere ponavadi pridobivajo s sedimentiranjem sulfitne lužnice. Lignin sulfonati se uporabljajo kot ena izmed sestavin lepil, kot disperzanti, kot aditivi v betonskih mešanicah ali kot aditivi blatu pri vrtanju. (2) Lužnice in ostanki iz proizvodnje lesne celuloze po alkalnem ali sulfatnem postopku, koncentrirane ali nekoncentrirane, razsladkane ali kemično obdelane (vštevši penasto maso, ki se tvori na površini teh lužnic v kadeh za oborine). Te lužnice, ki so ponavadi črne barve, uporabljajo kot surovino za talovo-olje, včasih pa se uporabljajo za pridobivanje natrijevega hidroksida. Ta tar. številka izključuje: (a) natrijev hidroksid (tar. št. 28.15), (b) talovo-olje (tar. št. 38.03) in (c) sulfitno smolo (smolo talovega-olja) (tar. št. 38.07). 38.05 SMOLNI ALI SULFATNI LESNI TERPENTIN TER DRUGA TERPENTINOVA OLJA, DOBLJENA Z DESTILACIJO ALI PO DRUGAčNEM POSTOPKU IZ LESA IGLAVCEV; SUROVI DIPENTEN; SULFITNI TERPENTIN IN DRUGI SUROVI PARA-CIMENI; BOROVO OLJE, KI VSEBUJE ALFA-TERPINEOL KOT GLAVNO SESTAVINO 3805.10 - Smolna (gumijeva) ali sulfatna lesna terpentinova olja 3805.20 - Borovo olje 3805.90 - Drugo Ta tar. številka vključuje predvsem izdelke, ki so bogati s terpeni (pinen, b-pinen, limoneni itd.), katere pridobivajo z izločanjem iz smolnih lesov iglavcev. Ti izdelki so naslednji: (1) Hlapni izdelki destilacije oleosmol (terpentina), ki so ponavadi izločeni iz borovine ali drugih lesov iglavcev (jelke, macesna). V nekaterih državah poznajo te izdelke kot &quot;gumijevo- smolno terpentinsko olje&quot;). Drugje jih poznajo kot &quot;terpentinsko olje&quot;, vendar je ta izraz rezerviran izključno za točno določene hlapljive izdelke, ki so hlapne med določeno točko vrenja in gostote, proizvedene z destilacijo svežih smolnih olj, izločenih iz neposekane borovine. Te tekočine so vse gibke, brezbarvne, v vodi netopne, močno lomijo svetlobo in so prodornega vonja. Uporabljajo se kot topila, posebno pri proizvodnji lakov, barv in politur, v proizvodnji zdravil ter v proizvodnji sintetične kafre, terpinskih hidratov, terpineolov itd. (2) Lesni terpentin, sulfatni terpentin in druga terpentinska olja, proizvedena z destilacijo ali kako drugače iz lesa iglavcev: (a) Lesni terpentin je najbolj hlapljiv izdelek, katerega pridobivajo s parno ali z destruktivno destilacijo panjev ali drugih, s smolo bogatih delov borovine. (b) Sulfatni terpentin je hlapen terpenski izdelek, katerega pridobivajo med proizvodnjo lesne celuloze, iz smolastega lesa po sulfatnem postopku. Izdelki, opisani v tej točki, so tekočine, bogate s terpentinom in se uporabljajo za iste namene kot terpentinsko olje iz izločenih smolnih olj, še posebno kot topila pri izdelavi lakov, barv itd. (3) Surovi dipenten je terpensko olje (vsebuje do 80% dipentena), ki ga pridobivajo s frakcioniranjem lesnega terpentina ali pa kot vzporedni izdelek pri proizvodnji sintetične kafre. Čist ali komercialno čist se uvršča v tar. št. 29.02. (4) Sulfitni terpentin je hlapna, rumena tekočina, katero pridobivajo, kot vzporedni izdelek pri proizvodnji lesne celuloze po sulfitnem postopku. Je surovi para-cimen, ki vsebuje majhne količine terpena in drugih izdelkov. Ta tar. številka vključuje tudi vse surove para-cimene, neglede na njihov izvor. (5) Borovo olje je frakcija, ki se dobi (po lesnem terpentinu) ponavadi med parno ali destruktivno destilacijo panjev (štorov) borovine. Pridobivajo ga tudi s kemično sintezo (na primer: s hidriranjem a-pinena). Ta tar. številka vključuje samo borovo olje, v katerem je alfaterpinol osnovna sestavina. Borovo olje je brezbarvna tekočina ali pa je jantarjeve barve, ki je bogata z a- terpinolom. Uporablja se predvsem v tekstilni industriji kot kvasilo in topilo, v proizvodnji lakov in barv, kot dezinfektant ter za koncentracijo kovinskih rud s flotacijo. Ta tar. številka ne vključuje: (a) čistih ali komercialno čistih terpenskih ogljikovodikov ali terpenov, terpenov in terpenskih hidratov (29. poglavje), (b) olja iz borovih iglic (eterično olje), ki se uvršča v tar. št. 33.01 in (c) kolofonijskih olj (tar. št. 38.06). 38.06 KOLOFONIJA IN SMOLNE KISLINE TER NJIHOVI DERIVATI; SMOLNI ŠPIRIT IN SMOLNA OLJA; STALJENE SMOLE 3806.10 - Kolofonija in smolne kisline 3806.20 - Soli kolofonije, smolnih kislin ali derivati kolofonije ali smolnih kislin, razen soli aduktov kolofonije 3806.30 - Smolni estri 3806.90 - Drugo (A) KOLOFONIJA IN SMOLNE KISLINE Kolofonija in smolne kisline so sestavljene predvsem iz kompleksnih mešanic abietinskih in sorodnih kislin ter majhnih količin nekislinskih sestavin. Večinoma so trdne snovi in ponavadi prosojne ali steklaste. Njihova barva variira od temnorjave do bledorumene, kar je odvisno od vsebnosti nečistoč. Kolofonija in smolne kisline se pridobivajo na naslednje načine: (1) Z izločanjem hlapnih izdelkov terpentina ali podobnih terpenskih topil med destilacijo oleosmolnih snovi iz borovine in lesa drugih iglavcev (smola iz borovine, iz jelovine, iz smrekovine itd.). (2) S solventno ekstrakcijo borovine. (3) S frakcijonirano destilacijo talovega-olja (stranskega izdelka pri proizvodnji celuloze). Kolofonija in smolne kisline se uporabljajo v proizvodnji nekaterih vrst mil, za papirne prevleke, pri pripravi lakov, loščil, kitov, črnil, pečatnega voska, veziv za livarska jedra, za pivske smole itd. ter kot surovine za pridobivanje derivatov in kolofonijskih olj, opisanih točkah od (B) do (D). (B) SOLI KOLOFONIJE, SMOLNIH KISLIN ALI NJIHOVIH DERIVATOV, DRUGE VRSTE KOT SO SOLI KOLOFONIJSKIH ADUKTOV Natrijevi ali kalijevi rezinati se ponavadi pridobivajo s prevrevanjem kolofonijevega prahu v raztopini natrijevega ali kalijevega hidroksida. Drugi anorganski rezinati se običajno pripravljajo z obarjanjem raztopine natrijevega in kalijevega rezinata z raztopino kovinske soli (oborjeni rezinati), ali pa s taljenjem mešanice kolofonije in kovinskih oksidov (taljeni rezinati). Primeri takšnih izdelkov so aluminijevi, kalcijevi, kobaltovi, bakrovi, manganovi, svinčevi in cinkovi rezinati. Rezinati se uporabljajo za ojačenje sušilnih lastnosti olj, ki se uporabljajo v proizvodnji lakov in barv, pa tudi v proizvodnji fungicidov, dezinfektantov itd. Ta skupina vključuje tudi utrjeno kolofonijo, katero pridobivajo z obdelavo kolofonije ali smolnih kislin z na primer: kalcijevim hidroksidom (približno s 6%), ki kolofonijo utrdi in s čimer kolofonija postane primerna za pripravo lakov. Ta tar. številka izključuje: (a) rezinate plemenitih kovin (tar. št. 28.43) in rezinate iz tar. št. 28.44 in 28.46, (b) pripravljena sušila (sikativi) na osnovi rezinatov (tar. št. 32.11) in (c) smolna mila, dobljena s umiljenjem mešanic višjih maščobnih kislin in kolofonijeve ter smolnih kislin (tar. št. 34.01), pa tudi druge pralne preparate na osnovi rezinatov (tar. št. 34.02). (C) SMOLNI ESTRI (ESTER GUMS) Smole estre pridobivajo z estriranjem kolofonije ali smol ali njihovih hidrogeniranih, dehidrogeniranih ali polimeriziranih derivatov z etilglikolom, glicerinom ali z drugimi polihidroksidnimi alkoholi. Takšne smole so bolj plastične od naravnih in zato primerne za mešanje s pigmenti ali z drugimi snovmi. (D) DRUGO (I) Derivati kolofonije in smolnih kislin. (1) Oksidirana kolofonija in smolne kisline- ponavadi jih pridobivajo kot preostanek destilacije panjev iglavcev, puščenih dalj časa v zemlji, da vsebovane smolne kisline naravno oksidirajo. Oksidacijo lahko tudi izzovejo umetno. Oksidirana kolofonija in smolne kisline se uporabljajo za izdelavo lepil, emulzij, lakov, barv, črnil, električnih izolacij itd. (2) Hidrogenirana kolofonija in smolne kisline - pridobivajo jih z obdelavo kolofonije in smolnih kislin z vodikom v prisotnosti katalizatorjev. So odpornejše na oksidacijo kot navadna kolofonija in smolne kisline in se počasneje razbarvajo pod vplivom svetlobe. Uporabljajo se v proizvodnji lakov, mil. itd. (3) Nesorazmerne (dehidrogenirane) kolofonija in smolne kisline - pripravljajo na primer: s segrevanjem kalofonije in smolnih kislin do zmerne temperature, ali pri višji temperaturi z uporabo kislih katalizatorjev; žveplo in selen sta primerna katalizatorja.Uporabljajo se v proizvodnji lakov. (4) Polimerizirana kolofonija in smolne kisline- dobijo se z obdelavo kolofonije z žveplovo kislino, uporablja pa posebno v proizvodnji zelo viskoznih in stabilnih lakov. Stopnja polimerizacije pri teh izdelkih je zelo majhna. Polimerizirana kolofonija in polimerizirane smolne kisline so sestavljene v glavnem iz dimernih ali pa nepolimeriziranih kislin in bi jih lahko šteli tudi za dimerizirane smole. (5) Monobazni alkoholni estri kolofonije in smolnih kislin - vključujejo izdelke, znane kot &quot;rezinati&quot; ali &quot;abietati&quot;, t.j. metilni, etilni in benzilni estri in &quot;metilni hidroabietat.&quot; Uporabljajo se zlasti kot mehčalci za celolozne lake. (6) Mešanice dihidroabietilnih, tetrahidroabietilnih in dehidroabietilnih alkoholov (&quot;abietilni alkoholi&quot;). (7) Adukti kolofonij in njeni derivati. Kolofonija in smolne kisline, modificirane s fumarno ali maleinsko kislino ali njenimi anhidridi, se u porablja pri pripravi alkidnih smol, smolnega lepila in črnil. Lahko so zaporedno zaestreni z etilenglikolom, glicerinom ali z drugimi polihihidroksidnimi alkoholi. V to skupino spadajo tudi smolni izdelki, kot so smolno-maleinske ali smolno-fumarne modifikacije. (II) Kolofonijski alkoholi (pinolin) in kolofonijska olja. Te izdelke ponavadi pridobivajo iz kolofonije z destilacijo pregrete pare ob pomoči katalizatorja, ali pa z dekstruktivno destilacijo. Večinoma so sestavljene mešanice ogljikovodikov in lahko vsebujejo tudi organske kisline v količinah, ki so odvisne od destilacijskih pogojev. (1) Kolofonijski alkoholi-pinolin, je najbolj hlapna frakcija in je gibka tekočina slamnate barve in nadražujočega vonja. Uporablja se kot topilo za smole, v proizvodnji lakov in barv itd. (2) Kolofonijska olja, so bolj ali manj gosta, različnih barv in kvalitete (zlata, bela, zelena in rjava olja), vsa pa imajo vonj po dimu. Uporabljajo se pretežno za proizvodnjo mazalnih sredstev, olja za hlajenje orodja za pripravo tiskarskih barv, farmacevtskih masti, lakov in barv. Ta tar. številka ne vključuje: (a) sulfoniranih smolnih olj (tar. št. 34.02), (b) hlapnih sestavin iz destilacije oleosmolnih izločkov živih borovcev ali drugih živih iglavcev (tar.št. 38..05) in (c) kolofonijske smole (tar. št. 38.07). (III) Tekoče smole. Tekoče smole, pridobivajo iz oleosmolnih izločkov dreves tropskih vrst s postopkom utekočinjevanja smol, ki vključuje segrevanje izločkov, ki so tako primerni za sušljiva olja. Najpogostejši vir tekočih smol je kopal. 38.07 LESNI KATRAN; OLJA IZ LESNEGA KATRANA; LESNI KREOZOT; LESNA NAFTA; RASTLINSKA SMOLA; PIVOVARSKA SMOLA IN PODOBNI PREPARATI NA OSNOVI KOLOFONIJE, SMOLNIH KISLIN ALI RASTLINSKIH SMOL Ta tar. številka vključuje izdelke kompkleksne sestave, katere pridobivajo z destilacijo (ali karbonizacijo) smolastega ali nesmolastega lesa. Po teh postopkih se (razen plinov) pridobivajo piroligninske tekočine, lesni katran in leseni katran v razmerjih, ki variirajo v odvisnosti od narave uporabljenega lesa ali od hitrosti destilacije. Piroligninske tekočine (včasih znane kot surova piroligninska kislina), katerih mednarodna trgovina ne vključuje, vsebujejo ocetno kislino, metanol, aceton, nekaj furfural aldehida in alilni alkohol. Ta tar. številka vključuje tudi rastlinske smole vseh vrst, pivsko smolo in podobne spojine na osnovi kolofonije smolnih kislin in rastlinskega katrana. Proizvodi, uvrščeni v to tar. številko, so naslednji: (A) Lesni katran; katransko olje in olje iz lesa, iz katerega je kreozot odstranjen ali ne in lesni kreozot. (1) Lesni katran, pridobivajo s cejenjem iz lesa (iglavcev ali drugega lesa) med karboniranjem v pečeh za pridobivanja lesnega oglja (na primer: švedski ali stockholmski katran), ali pa z destilacijo v retortah ali pečeh (destilirani katran). Slednjega pridobivajo neposredno kot oborinska frakcija iz piroligninskih tekočin (sedimentni katran), ali pa z destilacijo piroligninskih tekočin, v katerih so bili delno raztopljeni (raztopljeni katrani). Delno destilirani katrani, iz katerih so z nadaljnjo destilacijo odstranjena nekatera hlapna olja, so v to tar. številko tudi uvrščeni. Vsi ti katrani so sestavljene mešanice ogljikovodikov, fenolov in njigovih homologov, furfural aldehidov, ocetne kisline in raznih drugih izdelkov. Katrani iz smolastega lesa se razlikujejo od tistih, pridobljenih iz nesmolastega lesa po tem, da vsebujejo tudi še izdelke, ki izvirajo iz destilacije smole (terpeni, kolofonijska olja itd.). So viskozni izdelki, katerih barva variira od rjavkastooranžne do rjave. Uporabljajo se pretežno (ker so pridobljeni z enostavnim dehidriranjem ali z delno destilacijo) za impregniranje ladijskih kablov, kot mehčalci v gumarski industriji, za izdelavo kitov, v medicini itd. Katrani iz nesmolastega lesa so goste, rjavočrne tekočine, ki se uporabljajo predvsem za proizvodnjo številnih vzporednih izdelkov (z destilacijo ali po drugih postopkih). Smrekovo eterično olje, znano tudi kot olje katrana iz brinja, se uporablja v medicini in v proizvodnji mil in je zajeto v tej tar. številki. (2) Katranska lesna olja, se tvorijo med destilacijo lesnega katrana. So lahka olja (vsebujejo alifatske ogljikovodike, terpene in višje ketone), uporabljajo pa se za proizvodnjo tekočin za kopanje ovac, za vrtno škropljenje, obstajajo pa tudi težka katranska lesna olja (ki vsebujejo alifate in aromatske ogljikovodike, višje ketone in višje fenole), pa služijo impregniranju lesa in za ekstrakcijo lesnega kreozota. Olja, iz katerih je odstranjen kreozot in katera pridobivajo po ekstrakciji kreozota, se (skladno z lastnostmi) uporabljajo za koncentriranje rude s flotacijo, za pripravo fungicidov, kot topila, goriva itd. (3) Lesni kreozot ,je pomembna sestavina lesnega katrana. Pridobivajo ga ponavadi z destilacijo katrana, dobljenega iz nesmolnih lesov, z odvajanjem do ustrezne frakcije z natrijevim hidroksidom in nato s ponovnim kisanjem in s ponovno destilacijo. Je brezbarvna tekočina, ki pa se pod vplivom zraka in svetlobe obarva. Ima vonj po dimu in se še posebno na veliko uporablja kot dezinfektant in antiseptik. Ne gre ga šteti za kreozotno olje ali za mineralni kreozot, ki se uvrščata v tar. št. 27.07. (B) Lesna nafta. Pridobivajo jo z obdelavo piroligninskih tekočin. Je rumenkasta tekočina značilnega vonja, ki vsebuje ponavadi med 70 in 90 % metanola (metilnega alkohola), različne odstotke acetona in drugih ketonov (običajno med 8 in 20 %), pa tudi nekatere druge nečistoče (metilne acetate, višje alkohole, katranske snovi itd.). Nekatere vrste lesne nafte se uporabljajo kot denaturanti za etanol. (C) Rastlinske smole. Rastlinske smole so ostanki destilacije in drugih obdelav rastlinskih materialov. Vključujejo: (1) Lesno smolo (smolo iz lesnega katrana) - ostanek destilacije lesnega katrana. (2) Kolofonijsko smolo - ostanek predelave pinolina in kolofonijskega olja z destilacijo kolofonije. (3) Sulfatno smolo - ostanek po destilaciji tal-olja itd. Te smole so običajno črnikavo-rjave, rdečkasto-rjave ali rumenkasto-sive in se na toploti roke ponavadi zmehčajo. Uporabljajo se (odvisno od vrste) za tesnenje ladij, za dosego nepremočljivosti tkanin, za impregniranje lesa, proizvodnjo antikorozivnih premazov, kot vezivo itd. (D) Pivska smola in podobni preparati na osnovi kolofonije, smolnih kislin ali rastlinskih smol. (1) Pivska smola, se uporablja vroča (za prevleke pivski sodov). Pridobibivajo jo s topljenjem mešanice kolofonije, parafina in kolofonijskega olja, ali pa s topljenjem mešanice kolofonije in rastlinskih olj (na primer: olja iz lanenih semen, iz bombažnih semen itd.). (2) Čevljarski vosek, ki se uporablja za voskanje niti in vrvic za šivanje obutve in sedlarskih izdelkov. Ponavadi sestoji iz mešanice kolofonije, kolofonijskega olja, parafinskega voska, ozokerita itd in vsebuje tudi anorganske snovi v prahu (na primer: lojevec, kaolin). Pojavlja se predvsem v obliki blokov, palčk in diskov. (3) Tesnilna smola, ki se uporablja za tesnenje ladij in katero ponavadi pripravljajo s taljenjem mešanice lesne smole, lesnega katrana in kolofonije. Ta tar. številka ne vključuje: (a) naravne Bourgundske smole (znane tudi kot &quot;Vosque&quot; - vogeška smola), naravne smole iz neke vrste iglavca in rumene smole, ki je naravna Bourgundska smola, prečiščena s taljenjem in filtriranjem (tar. št. 13.01), (b) stearinske smole (stearinskega katrana), lanolinske smole in glicerinskesmole (tar. št. 15.22), (c) mineralnih smol, proizvedenih iz kamenega premoga, šote, nafte itd. (27. poglavje), (d) metanola (metilnega alkohola), čistega ali komercialno čistega in drugih izločenih kemično določenih izdelkov, dobljenih s ponovno destilacijo ali z nadaljnjo obdelavo pimarnih destilacijskih izdelkov lesa (na primer: ocetne kisline), acetona, gvajakola, formaldehida, acetatov itd. (29. poglavje), (e) tesnilnega voska (tar. št. 32.14 ali 34.04), (f) lužnic in drugih ostankov iz proizvodnje lesne celuloze (tar. št. 38.04) in (g) nečistih kolofonij, znanih pod imenom &quot;Brais Resineux&quot;) (tar. št. 38.06). 38.08 INSEKTICIDI, RODENTICIDI, FUNGICIDI, HERBICIDI, SREDSTVA ZOPER KLITJE, SREDSTVA ZA UREJANJE RASTI RASTLIN, DEZINFEKTANTI IN PODOBNI PROIZVODI, PRIPRAVLJENI V OBLIKAH ALI PAKIRANJIH ZA PRODAJO NA DROBNO ALI KOT PREPARATI ALI PROIZVODI (NPR: ŽVEPLANI TRAKOVI, STENJI, SVEČE IN MUHOLOVKE) 3808.10 - Insekticidi 3808.20 - Fungicidi 3808.30 - Herbicidi, sredstva zoper klitje in sredstva za urejanje rasti rastlin 3808.40 - Dezinfektanti 3808.90 - Drugo Ta tar. številka vključuje številne izdelke (razen tistih, ki imajo značaj zdravil, vštevši veterinarska zdravila - tar št. 30.30 ali 30.04), namenjene uničevanju klic, insektov (komarjev, moljev, koloradskih hroščev, ščurkov), mahov in plesni, plevela, glodalcev, divjih ptic itd. Tudi izdelki, ki odganjajo škodljivce (repelanti) in izdelki za dezinfekcijo semen so uvrščeni v to tar. številko. Ti dezinfektanti, herbicidi itd., se uporabljajo s škropljenjem, zapraševanjem, posipavanjem, premazovanjem, impregniranjem itd, ali pa tako, da se sežigajo. Delujejo strupeno na živčni sistem, na želodcev, ali pa kot zadušljivci ali vonjalni strupi itd. Ta tar. številka vključuje še sredstva zoper klitje in sredstva za uravnavanje rasti rastlin, ki vzpodbujajo ali zavirajo fiziološke procese pri rastlinah. Uporabljajo se na različne načine, njihov učinek pa variira od uničevalnega do vzpodbujevalnega (rast rastlin), kar prispeva k pridelku. Ti izdelki se v to tar. številko uvrščajo samo v naslednjih primerih: (1) Če so pripravljeni v pakiranjih (na primer: v kovinskih kontejnerjih, lepenkaste škatle itd.) za prodajo na drobno kot dezinfektanti, insekticidi itd., ali pa v takih oblikah (na primer: v kosmih, v razvrščenih kosmih, tabletah, ploščicah ipd.), za katere ne more biti dvoma, da se normalno prodajajo na drobno. Tako pripravljeni izdelki so lahko mešanice ali ne. Nemešani izdelki so predvsem kemično določene spojine, ki bi se sicer uvrstili v 29. poglavje (na primer: naftalin in 1,4- diklorbenzen). Ta tar. številka vključuje tudi naslednje izdelke - pod pogojem, da so pripravljeni za prodajo na drobno kot dezinfektanti, insekticidi itd.: (a) Organske, površinsko aktivne izdelke in preparate z aktivnim kationom (na primer: kvaternarne amonijeve soli), ki imajo antiseptične, dezinfekcijske, baktericidne ali germicidne lastnosti. (b) Polivinilpirolidon-jod, ki je reakcijski izdelek joda in polivinil- pirolidona. (2) Če imajo lastnosti preparata, neglede na obliko, v kateri se dobavljajo (na primer: kot tekočine, kaše ali prah). Ti preparati sestoje iz suspenzij ali disperzij aktivnega izdelka v vodi ali v drugih tekočinah (na primer: disperzija DDT-ja (1,1,1-triklor- 2,2-bis(para-klorfenil)etan) v vodi), ali pa iz drugih mešanic. Raztopine aktivnih izdelkov v drugih topilih, razen v vodi, se tudi vključujejo v to tar. številko (na primer: raztopine bolhačevega ekstrakta, razen standariziranega bolhačevega ekstrakta, ali pa tudi raztopine bakrovega naftenata v mineralnem olju). Nedokončani izdelki (polizdelki), ki zahtevajo nadaljnje mešanje, da se dobi končni izdelek za uporabo kot insekticid, fungicid, dezinfektant itd, je prav tako vključen v to tar. številko pod pogojem, da že imajo insekticidne, fungicidne itd. lastnosti. Dezinfektanti, insekticidi in drugi preparati so lahko dobljeni na osnovi bakrovih spojin (bakrov acetat, sulfat, acetoarzenit itd.), žvepla ali žveplovih spojin (kalcijev sulfid, ogljikov disulfid itd.), mineralnega kreozota ali antracenskih olj, DDT- ja, lindana, parationa, fenolovih derivatov ali derivatov kreozola, na osnovi arzenovih izdelkov (kalcijev arzenat, svinčev arzenat itd.), lahko so iz materiala rastlinskega izvora (nikotina, tobakove esence in prahu, rotenona, bolhača, rdeče morske čebule, olja oljne repice itd.). Lahko so tudi pripravljeni na osnovi sredstev za uravnavanje rasti rastlin, lahko so naravni ali sintetični (na primer:- 2,4-D) ter na osnovi virusnih ali mikrobnih kultur. Tudi zastrupljene vabe, ki sestoje iz prehrambenih izdelkov (pšeničnih zrn, otrobov, melase itd.) in ki so pomešani strupi so prav tako vrsta preparatov, katere vključuje ta tar. številka. (3) Če so pripravljeni v obliki predmetov, kot so žveplani trakovi, stenji in sveče (za dezinfekcijo, za dimljenje čebrov, bivalnih prostorov itd.), papirja za ubijanje muh (vštevši muholovce, ki ne vsebujejo strupenih snovi), mastnih trakov za oblepljanje sadnega drevja (vštevši tudi tiste, ki ne vsebujejo strupenih snovi), papirja, impregniranega s salicilno kislino za konzerviranje marmelad, papirjev in majhnih lesenih palčk, ki učinkujejo med zgorevanjem. Izdelki iz tar. št. 38.08 se lahko razdelijo v naslednje skupine; (I) Insekticidi. Insekticidi ne vključujejo le izdelkov za ubijanje insektov, temveč tudi tiste, ki insekte odganjajo (repelanti) ali privabljajo. Ti izdelki se pojavljajo v različnih oblikah, kot so na primer: razpršilke in bloki (proti moljem), olje ali palčke (proti komarjem), prah (proti mravljam), trakovi (proti muham), cianogenega plina, absorbiranega v diatomitu ali v lepenki (proti bolham in ušem). Za številne insekticide je značilen njihov učinek ali njihova uporaba; med njimi so naslednji: - sredstva za uravnavanje razmnoževanja insektov, ki vplivajo na biokemične in fiziološke procese v insektih, - sredstva za dimljenje (fumiganti) - kemikalije, ki se razpršujejo v zrak kot plini, - kemosterilanti - kemikalije, ki se uporabljajo za sterilizacijo dela insektne populacije, - repelanti - snovi, ki preprečujejo napad insektov zaradi tega, ker sta njihova hrana in pogoji bivanja postali neprivlačni in - atraktanti - se uporabljajo, da insekte privabijo, da se ujamejo ali zastrupijo z vabami. (II) Fungicidi. Fungicidi so izdelki, ki ščitijo pred rastjo trosnic (plesni) (na primer: preparati na osnovi bakrovih spojin), ali pa taki, ki so namenjeni za uničevanje že prisotnih trosnic (na primer: preparati na osnovi formaldehida). Za fungicide je značilen njihov način delovanja in načini uporabe, na primer: Sistemski fungicidi - kemikalije, ki se razširijo s tokom rastlinskih sokov od mesta uporabe proti drugim delom rastlin. Fumiganti - kemikalije, ki preprečujejo rast trosnic in se uporabljajo v plinasti obliki. (III) Herbicidi, izdelki zoper klitje, sredstva za uravnavanje rasti rastlin. Herbicidi, so kemikalije, ki se uporabljajo za nadzor ali za uničevanje nezaželjenih rastlin. Nekatere herbicide uporabljajo za upočasnjevanje rasti delo ali semen rastlin, drugi pa za listje. Lahko delujejo selektivno (herbicidi, ki napadajo posamezne rastline), ali pa neselektivno (herbicidi, katerih rezultat je popolno uničenje vegetacije). V to skupino spadajo tudi defolianti - kemikalije, ki povzročajo odpadanje listov ali listja rastlin. Izdelki zoper klitje se lahko uporabljajo na semenih, gomoljih, čebilicah, krompirju ali na tleh z namenom, da preprečijo klitje ali poganjanje. Sredstva za uravnavanje rasti rastlin se uporabljajo, da bi spremenili življenjski proces rastlin tako, da ali pospešijo ali upočasnijo rast, povečajo pridelek, izboljšajo kvaliteto in olajšajo žetev oziroma nabiranje itd. Rastlinski hormoni (fitohormoni) so ena izmed vrst sredstev za uravnavanje rasti rastlin (na primer: giberelinska kislina). Tudi sintetične organske snovi uporabljajo kot sredstva za uravnavanje rasti rastlin. (IV) Dezinfektanti. Dezinfektanti, so sredstva, ki uničujejo nezaželjene bakterije, viruse ali druge mikroorganizme v glavnem na neživih stvareh. Uporabljajo se na primer: v bolnicah za čiščenje sten itd., ali pa za sterilizacijo instrumentov. Uporabljajo se tudi v kmetijstvu za dezinfekcijo semen. V to skupino spadajo sanitezerji, bakteriostati in sterilizerji. Ta tar. številka vključuje tudi izdelke za uničevanje črvov in klopov (akaricidi), mehkužcev (moluscicidi), glist (nematocidi), glodavcev (rodenticidi), ptic (avicidi) in drugih škodljivcev (na primer: lampreicidi, predacidi itd.). Ta tar. številka izključuje: (a) izdelke za dezinfekcijsko, insekticidno itd. rabo, ki ne ustrezajo predhodnim opisom. Ti izdelki se uvrščajo po svoji naravi v ustrezne tar. številke, na primer: (i) zmleto bolhačevo cvetje (tar. št. 12.11), (ii) bolhačev ekstrakt (piretrum ekstrakti)(standariziran ali nestandariziran z dodajanjem mineralnega olja - tar. št. 13.02), (iii) kreozolno olje ali mineralni kreozot (tar. št. 27.07), (iv) naftalin, DDT in druge kemično določene spojine, vštevši vodne raztopine (28. ali 29. poglavje), (v) mikroorganske kulture, ki se uporabljajo kot osnova rodencidov (sredstva za uničevanje glodavcev) (tar. št. 30.02) (vi) iztrošeni oksid (tar. št. 38.24). (b) preparate, ki niso bolj specifično zajeti v drugih tar. številkah Nomenklature, ali pa tiste z vzporednim dezinfekcijskim, insekticidnim itd. učinkom, na primer: (i) barve za ladijske trupe, ki vsebujejo strupene snovi (tar. št. 32.08, 32.09 ali 32.10), (ii) dezinfekcijska mila (tar. št. 34.01) in (iii) voščene politure, ki vsebujejo DDT (tar. št. 34.05). (c) dezinfektante, insekticide itd., ki imajo bistveno lastnost zdravil, vštevši veterinarska zdravila (tar. št. 30.03 ali 30.04). (d) pripravljene deodorante za prostore, neglede na to, ali imajo dezinfekcijske lastnosti (tar. št. 33.07). KOMENTAR K TARIFNIM PODŠTEVILKAM. Tarifne podštevilke od 3808.10 do 3808.90 Večnamenski izdelki, ki bi se zaradi večnamembnosti lahko uvrstili v več tar. podštevilk, se ponavadi uvrščajo po Temeljnem pravilu 3. 38.09 SREDSTVA ZA DODELAVO, NOSILCI BARV, SREDSTVA ZA POSPEŠEVANJE BARVANJA IN FIKSIRANJE BARVIL TER DRUGI PROIZVODI (NPR: SREDSTVA ZA APRETURO IN JEDKANJE, KI SE UPORABLJAJO V TEKSTILNI, PAPIRNI, USNJARSKI IN PODOBNIH INDUSTRIJAH, KI NISO NAVEDENI IN NE ZAJETI NA DRUGEM MESTU 3809.10 - Na osnovi škrobnih snovi - Drugi: 3809.91 - - ki se uporabljajo v tekstilni ali podobnih industrijah, 3809.92 - - ki se uporabljajo v papirni ali podobnih industrijah, 3809.93 - - ki se uporabljajo v usnjarski ali podobnih industrijah, Ta tarifna številka vključuje široko paleto izdelkov in preparatov, ki se ponavadi uporabljajo v proizvodnem ali dodelavnem postopku prediv, tkanin, papirja, lepenke, usnja in podobnih materialov, ki niso bolj specifično navedeni in ne zajeti na drugem mestu v Nomenklaturi. V to tarifno št. se uvrščajo tudi preparati oziroma izdelki, ki so pripravljeni za uporabo v gospodinjstvu (na primer: mehčalci za perilo). V to tar. številko spadajo: (A) Izdelki in preparati, ki se uporabljajo v tekstilni in podobnih industrijah: (1) Preparati za izboljšanje otipa izdelkov, na primer: sredstva za škrobljenje, ki so ponavadi na osnovi naravnih škrobnih snovi (kot so na primer: škrobi iz pšenice, riža, koruze, krompirja in dekstrin), sluznih substanc (lišaji, alginiti itd.), želatine, kazeina, rastlinskih smol (gume, traganti itd.), ali pa na osnovi kolofonije; preparati za obteževanje; mehčala, ponavadi na osnovi glicerina, derivatov imidazolina itd.; polnila na osnovi naravnih ali sintetičnih spojin velike molekulske mase. Razen pravkar navedenih osnovnih sestavin, lahko nekateri med temi preparati vsebujejo tudi omakala (mila itd.), mazalna sredstva (laneno olje, voske itd.), polnila (kaolin, barijev sulfat itd.) in antiseptična sredstva (posebno cinkove soli, barijev sulfat in fenol). (2) Sredstva zoper drsenje in zoper vlečenja zank, katerih namen je zmanjšati drsenje tkanin, preprečiti vlečenje zank pri nogavicah in pleteninah. So sestavljeni predvsem iz polimerov, naravnih smol ali silicijeve kisline. (3) Sredstva, ki povzročajo odbijanje umazanje, so sestavljena predvsem na osnovi silicijeve kisline, aluminijevih spojin ali organskih snovi. (4) Preparati zoper krčenje in mečkanje, so mešanice kemično določenih spojin z najmanj dvema reakcijskima skupinama (na primer: bis-metilne spojine, nekateri aldehidi in acetali). (5) Sredstva za zmanjševanje odsevnosti, so namenjena, da zmanjšajo odsevnost tekstilnih materialov. Sestoje se predvsem iz suspenzij pigmentov (titanovega oksida, cinkovega oksida, litoponov itd.) in so stabilizirana s celuloznimi etri, želatino, lepili, s površinsko aktivnimi snovmi itd. Preparate, uvrščene v to tar. številko, ne gre šteti za barve (tar. št. 32.08, 32.09 ali 32.10), niti za maziva ali preparaten za naoljevanje ali maščenje volne (tar. št. 27.10 ali 34.03). (6) Preparati, ki zavirajo gorenje, so sestavljeni na osnovi amonijevih, borovih spojin, dušika, broma ali fosforja in posebno formulirani na osnovi kloriranih organskih substanc z antimonovim dioksidom ali z drugimi oksidi. (7) Sredstva za dosego odsevnosti, so namenjena, da tekstilnim tkaninam dajejo odsevnost. So predvsem na osnovi parafinskih emulzij, voskov, poliolfeinov ali poliglikolov. (8) Sredstva za jedkanje,so pripravljena za uporabo v postopkih barvanja in tisklanja tekstila z namenom, da fiksirajo barvo. Ti preparati, topni v vodi, so ponavadi na osnovi kovinskih soli (na primer: sulfati ali aluminijevi acetati, amonijevi, kromovi ali železni acetati, kalijev dikromat, antimonov kalijev tartarat), ali pa na osnovi tanina (glej izključitve pod (d) na koncu komentarja k tej tar. številki). (9) Nosilce barv, ki se uporabljajo, da pospešijo barvanje in tiskanje tekstila na osnovi nabrekanja tekstilnih vlaken. Vključujejo preparate na osnovi difenilov ali derivatov benzena, fenola ali hidroksitoluilske kisline, kot so na primer: triklorobenzeni, difenildiol, metilni hidroksitoluati in njihove mešanice, ki vsebujejo ali ne vsebujejo površinsko aktivnih sredstev. (10) Sredstva , ki preprečujejo filcanje (polstenje),so namenjena, da zmanjšajo pojav polstenja živalskih vlaken. Pogosto so to sredstva za kloriranje ali oksidacijo, ali pa posebne spojine na osnovi sintetičnih smol. (11) Sredstva za okrepitev, se uporabljajo za krepitev prediv v fazi tkanja. Ti preparati so pretežno na osnovi škroba, derivatov škroba ali drugih naravnih veziv ali veziv sintetičnih polimerov. Lahko vsebujejo tudi omakala, mehčala, masti, voske ali druge snovi. Ta skupina vključuje tudi emulgirane voske za škrobljenje podlag in emulgirane masti, pripravljene za škrobljenje oziroma okrepitev. (12) Sredstva, ki odbijajo olja, so namenjena obdelavi tekstila zoper maščenje. So pretežno emulzije ali raztopine fluorovih organskih spojin, kot so na primer: perfluorirane karbonske kisline. Lahko vsebujejo tudi modificirane smole. (13) Sredstva, ki odbijajo vodo, sestoje predvsem iz vodnih emulzij izdelkov, ki imajo lastnost vodoodbojnosti (na primer: voski, lanolin), stabiliziranih s celuznimi etri, želatino, lepilom, površinsko aktivnimi sredstvi itd., ki vsebujejo dodane topne soli (na primer: aluminijeve ali cirkonijeve). V to skupino spadajo tudi preparati na osnovi silikonov in fluorovih derivatov. (B) Izdelki in preparati, ki se uporabljajo v industriji papirja, lepenke in v podobnih industrijah: (1) Veziva (binderji), ki se uporabljajo za vezavo pigmentnih delcev v premaznih zmeseh ali v zmeseh za prevleke. So preparati na osnovi naravnih izdelkov, kot je kazein, škrob, derivati škroba, sojine beljakovine, živalsko lepilo, alginati ali celulozni derivati. (2) Sredstva za klejenje in dodatki za klejenje, ki se uporabljajo pri proizvodnji papirja, da bi izboljšali sposobnost sprejemanja tiska, gladkost in odsevnost, pa tudi, da bi izboljšali lastnosti pislanega papirja. Ti preparati so lahko na osnovi kolofonijskih mil, lepil brez ojačenih smol, disperzij voskov, disperzij parafinov, akrilnih polimerov, škrobov in karboksimetilne celuloze ali rastlinskih smol. (3) Sredstva za povečanje moči v vlažnem stanju. Ti preparati se uporabljajo za povečanje napetostno moč, moč pri rezanju, luknjanju (penetracijo), odpornost na drgnjenje vlažnega papirja ali netkanega tekstila. (C) Izdelki in preparati, ki se uporabljajo v usnjarski in podobnih industrijah: (1) Veziva (binderji) so preparati, namenjeni utrjevanju pigmenta na usnju. So posebej sestavljeni za ta namen, pretežno na osnovi beljakovinastih substanc, naravnih smol in voskov itd. (2) Sredstva za končno dodelavo, posebej pripravljena kot končna površinska plast pri dodelavi usnja. Struktura in sestava sta podobni strukturi in sestavi veziv, navedenih v točki (1) prejšnjega odstavka. (3) Sredstva, ki odbijajo vodo, se v glavnem sestoje iz: (i) kromovih mil, (ii) alkil jantarjeve kisline ali derivatov limonske kisline itd. v topilih (kot je na primer: izopropilalkohol) in (iii) fluoriranih kemičnih preparatov v raztopini ali suspenziji. Razen že prej izključenih izdelkov, izključuje ta tar. številka še: (a) preparate, ki se uporabljajo v postopkih barvanja ali mehčanja tekstilnih materialov, usnja, krzna ali drugih materialov (tar. št. 27.10 ali 34.03), (b) kemično določene spojine ali prvine (28. ali 29. poglavje) (c) pigmente, pripravljene barve, premazna sredstva itd. (32. poglavje), (d) organska površinsko aktivna sredstva in preparate (na primer: dodatke za barvanje) iz tar. št. 34.02, (e) dekstrine in druge modificirane škrobe in lepila na osnovi škroba ali dekstrina ali drugih modificiranih škrobov (tar. št. 35.05), (f) insekticide in druge preparate iz tar. št. 38.08 in (g) emulzije, disperzije in raztopine polimerov (tar. št. 32.09 ali 39. po glavje). 38.10 PREPARATI ZA DEKAPIRANJE KOVINSKIH POVRŠIN; TALILA IN DRUGI POMOŽNI PREPARATI ZA SPAJKANJE IN VARJENJE; PRAšKI IN PASTE ZA SPAJKANJE IN VARJENJE, KI SO SESTAVLJENI IZ KOVIN IN DRUGIH MATERIALOV; PREPARATI, KI SE UPORABLJAJO KOT JEDRA ALI OBLOGE ZA ELEKTRODE ALI VARILNE PALICE 3810.10 - Preparati za dekapiranje kovinskih površin; praški in paste, ki so sestavljeni iz kovin in drugih materialov, za spajkanje ali varjenje 3810.90 - Drugo (1) Preparati za dekapiranje kovinskih površin. To so preparati, ki se uporabljajo za odstranjevanje oksidov, kosmičev, rje ali madežev s kovinskih površin, ali pa za strganje teh površin zaradi lajšanja določenih operacij. Postopek dekapiranja je lahko končna operacija, lahko pa se izvrši v nekem zgodnejšem stanju (npr za pripravo kovine za vlečenje ali stiskanje), ali pa pred prevlekanjem kovine (na primer: pred galvaniziranjem, metaliziranjem, prevlekanjem s kositrom, pred platiniranjem, električno galvanizacijo, premazovanjem itd.). Preparati za dekapiranje kovin temeljijo ponavadi na razredčenih kislinah (klorovodikovi, žveplovi, fluorovodikovi, dušikovi, fosforni), lahko pa včasih vsebujejo upočasnjevalce, ki preprečujejo majedanje kovine. Nekateri med temi preparati so na osnovi alkalij (na primer: natrijevega hidroksida). Ta tar. številka ne vključuje preparatov za čiščenje kovin (tar. št. 34.02). (2) Talila in drugi pomožni preparati za spajkanje, trdo spajkanje in varjenje. Talila se uporabljajo, da bi olajšali spajanje kovin med postopkom spajkanja, trdega spajkanja ali varjenja tako, da ščitijo kovinske površine, katere je treba združiti in spajke same proti oksidaciji. Imajo lastnost, da raztaplajo okside, ki se tvorijo med delom. Najpogosteje uporabljeni izdelki so cinkov klorid, amonijev klorid, natrijev tetraborat, kolofonija in lanolin. V to skupino spadajo tudi mešanice aluminijevih granul ali prahu z raznimi kovinskimi oksidi (na primer: železovim oksidom), ki se uporabljajo kot močni toplotni generatorji (alutermični oziroma termitski postopek) pri varjenju itd. (3) Praški in paste za spajkanje, trdo spajkanje ali varjenje, ki sestoje iz kovin ali drugih materialov. Ti preparati se uporabljajo za obdelavo kovinskih površin, katere je treba med seboj združiti. Njihova osnovna sestavina je kovina (ponavadi zlitine, ki vsebujejo kositer, svinec, baker itd.). Ti preparati se v to tar. številko uvrščajo samo: (a) če vsebujejo razen kovin še druge sestavine, kot so to na primer: pomožni preparati, opisani v prejšnji točki pod (2) in (b) če so pripravljeni v obliki praškov ali past. Preparati za spajkanje, trdo spajkanje in varjenje, ki sestoje samo iz kovinskih praškov, so iz te tar. številke izključeni, pomešani ali nepomešani (71. poglavje ali Oddelek XV - odvisno od njihove sestave). (4) Preparati, ki se uporabljajo kot jedra ali obloge za varilne palice ali za elektrode. Predvsem so namenjeni odstranjevanju oksidov, ki se tvorijo med delom v obliki staljene žlindre. Ponavadi sestoje iz ognjevarne mešanice, ki vsebuje na primer: apno ali kaolin. Elektrode iz navadnih kovin ali kovinskih karbidov, prevlečene, ali z jedrom iz talila, so iz te tar. številke izključene (tar. št. 83.11). 38.11 PREPARATI ZOPER DETONACIJO, ANTIOKSIDANTI, PREPARATI ZA PREPREČEVANJE KOPIČENJA SMOLE, ZA ZBOLJŠANJE VISKOZNOSTI, PREPARATI ZA PREPREČEVANJE KOROZIJE IN DRUGI PRIPRAVLJENI ADITIVI, ZA MINERALNA OLJA (VKLJUčNO BENCIN) ALI ZA DRUGE TEKOČINE, KI SE UPORABLJAJO V ISTE NAMENE KOT MINERALNA OLJA - Preparati zoper detonacijo: 3811.11 - - na osnovi svinčevih spojin 3811.19 - - drugi - Aditivi za mazalna olja: 3811.21 - - ki vsebujejo naftna olja in olja iz bituminoznih mineralov 3811.29 - - drugi 3811.90 - Drugo Preparati iz te tar. številke so dodatki za mineralna olja ali za druge tekočine, ki se uporabljajo za iste namene, zaradi odstranjevanja ali zmanjševanja neželjenih lastnosti, ali pa, da željene lastnosti dodajo ali izboljšajo. (A) Pripravljeni dodatki za mineralna olja. (1) Dodatki za surova olja. V to skupino so vključeni antikorozivni dodatki, ki se dodajajo v surova olja z namenom, da se zaščitijo kovinski deli konstrukcije (predvsem destilacijske kolone). Po sestavi predstavljajo galvnem amino-spojine zlasti imidazolin. (2) Dodatki za bencin. Ta skupina vključuje: (a) Preparate zoper detonacije (antidetonatorji), ki povečujejo odpornost goriv proti prezgodnjemu vžigu in tako preprečujejo predčasno detonacijo. Običajno so na osnovi tetraetil-svinca ali tetrametil-svinca ter vsebujejo tudi na primer: 1,2-dibromoetan ali monoklornaftalen (b) Sredstva za preprečevanje oksidacije (antioksidanti). Najpomembnejša so na osnovi fenolnih spojin (na primer: dimetil- tert- butilfenol) in pa takšnih derivatov aromatskih aminov, kot so na primer: alkilni parafenildiamini. (c) Preparati zoper zmrzovanje, ki pogosto temeljijo na alkoholu (na primer: na propandiolu ali izo-propilalkoholu) in ki se dodajajo bencinu ali petroleju, da bi preprečili tvorbo ledu v sistemu za gorivo. (d) Detergenti - preparati, ki se pogosto uporabljajo, da bi ohranili vplinjač, sesalke in izpušne ventile čiste. (e) Sredstva za preprečevanje sedimentiranja smol. Njihov namen je preprečiti tvorbo smolnih vsedlin v vplinjaču in sesalnem sistemu motorjev. (3) Dodatki za mazalna olja. Ta skupina vključuje: (a) Izboljševalce viskoznosti - pripravljeni so na osnovi polimerov, kot so na primer: polimetakrilati, polibuteni, polialkilstireni. (b) Sredstva, ki znižujejo zmrzovališče (pure-point)- preprečujejo kristalizacijo pri nizkih temperaturah. Izdelki iz te skupine so pripravljeni na osnovi polimerov etilena, vinilnih estrov in etrov, ali pa na osnovi akrilnih estrov. (c) Sredstva za preprečevanje oksidacije, ki so ponavadi pripravljena na osnovi fenolnih ali amino spojin. (d) Dodatki za visoke pritiske (EP), ki temeljijo na organo- ditiofosfatih cinka, na sulfoniranih oljih, kloriranih ogljikovodikih, aromatskih fosfatih in tiofosfatih itd. (e) Detergenti in disperzanti, kot na primer: takšni na osnovi alkilnih fenoksidov, naftenatov ali sulfonaftenatov nafte nekaterih kovin, kot je aluminij, kalcij, cink ali barij. (f) Sredstva za preprečevanje korozije (inhibitorji), ki so pripravljeni na osnovi organskih soli (sulfonatov), kalcija ali barija, amino- in alkiljantarjevih kislin. (g) Dodatki za inhibiranje pene (antipenilci), ki so ponavadi na osnovi silikonov. Mazalni preparati, namenjeni za dodajanje v majhnih količinah, za goriva in motorna maziva (na primer: za zmanjšanje klenkanja motornih batov), se iz te tar. številke izključeni (tar. št. 27.10 ali 34.03). (4) Dodatki za druga mineralna olja. Ta skupina vključuje: (a) Dodatki za zniževanje zmrzovališča, podobna tistim, ki se uporabljajo za mazalna olja, navedena v prejšnji točki (3) (b). (b) Dodatki za preprečevanje oksidacij (inhibitorji), ki so podobna tistim ki se uporabljajo za bencin. (c) Dodatki za povečanje cetanskega števila za plinska olja (na primer: taka na osnovi alkilnih nitratov ali alkilnih nitritov). (d) Dodatki s površinsko aktivnim učinkom, ki odstranjujejo ali preprečujejo tvorbo vsedlin (asfalteni) v vskladiščenih oljih. (e) Dodatki za preprečevanje ali zmanjševanje neželjenih vsedlin (na primer: pepela in saj) v zgorevalnih komorah ali dimnih kanalih peči, dodatki za zmanjševanje rjavenja zaradi hlapnih izdelkov (na primer: zaradi žveplovega dioksida in žveplovega trioksida) v napravah za prenos toplote in v dimnikih. (f) Dodatki zoper zmrzovanje, katere dodajajo, da bi preprečili tvorbo ledu v sistemih za gorivo. (B) Pripravljeni dodatki za druge tekočine, ki se uporabljajo za iste namene kot mineralna olja. Tekočine, ki se uporabljajo za iste namene kot mineralna olja, so: (a) goriva na osnovi alkohola (na primer: gazohol) in (b) sintetična mazalna sredstva: (1) na osnovi estrov organskih kislin (adipati, azelati, neopentiil poliolni estri), ali na osnovi anorganskih kislin (triaril fosfati), (2) na osnovi polietrov (polietilen etri ali polipropilen glikoli) in (3) na osnovi silikonov. Dodatki so isti kot tisti, ki se uporabljajo za ustrezna mineralna olja. Ta tar. številka se ne nanaša na kemično določene prvine in spojine (ponavadi 28. in 29. poglavje), ali pa na sulfonate, ki niso v obliki preparatov. Ta tar. številka izključuje tudi: (a) mazalne preparate na osnovi molibdenovega disulfida, neglede na vsebnost mineralnih olj (tar. št. 34.03) in (b) koloidnega grafita v suspenziji v olju ali v drugih medijih ter polkoloidnega grafita (tar. št. 38.01). 38.12 PRIPRAVLJENI POSPEŠEVALCI VULKANIZACIJE, SESTAVLJENI PLASTIFIKATORJI ZA GUMO IN PLASTIČNE MASE, KI NISO NAVEDENI IN NE ZAJETI NA DRUGEM MESTU, ANTIOKSIDANTI IN DRUGI SESTAVLJENI STABILIZATORJI ZA GUMO ALI PLASTIČNE MASE 3812.10 - Pripravljeni pospeševalci vulkanizacije za gumo 3812.20 - Sestavljeni mehčalci za gumo ali plastične mase 3812.30 - Antioksidanti in drugi sestavljeni stabilizatorji za gumo ali plastične mase V smislu te tar. številke označujeta pojma &quot;sestavljeni&quot; in &quot;preparati&quot; naslednje mešanice in zmesi: (i) posebne mešanice in zmesi in (ii) reakcijske zmesi, vštevši izdelke, dobljene iz homolognih vrst, kot so na primer: maščobne kisline in maščobni alhkoholi alkoholi iz tar. št. 38.23. (A) Pripravljeni pospeševalci vulkanizacije. Ta skupina vključuje izdelke, ki se dodajajo kavčuku pred vulkanizacijo zaradi zagotavljanja boljših fizikalnih lastnosti vulkaniziranih izdelkov, pa tudi zato, da bi bila nujno potrebna čas in toplota med vulkanizacijo manjša. Včasih jih uporabljajo tudi kot mehčalce. Ta tar. številka vključuje te izdelke samo, če so v obliki mešanic. Ti preparati se ponavadi na osnovi organskih izdelkov (difenilgvanidin, ditiokarbamati, tiuram sulfidi, heksametiltetramin, merkaptobenzotiazol itd.) in so pogosto kombinirani z anorganskimi akterji (s cinkovim oksidom, megnezijevim oksidom, svinčevim oksidom itd.). (B) Sestavljeni mehčalci za gumo ali plastične mase, ki niso navedeni in ne zajeti na drugem mestu. Ta skupina vključuje sestavljene mehčalce, katere uporabljajo, da bi zagotovili željeno stopnjo upogljivosti umetnih plastičnih mas, ali pa, da bi povečali plastičnost kavčukove zmesi. Ta vrsta izdelkov vključuje tudi posebne zmesi iz dveh ali več vrst estrov ftalne kisline, pa tudi pomešane dialkilftalate, dobljene iz pomešanih maščobnih alkoholov iz tar.št. 38.23. Mehčalci se najbolj pogosto uporabljajo v polivinilkloridih in v celuloznih estrih. Ta tar. številka ne vključuje izdelkov, ki se uporabljajo kot mehčalce ali jih včasih tako imenujejo, ki so bolj specifično zajeti v drugih tar. številkah Nomenklature (glej izključitve na koncu komentarja k tej tar. številki). (C) Preparati zoper oksidacijo (antioksidanti) in drugi sestavljeni stabilizatorji za gumo ali plastične mase. Ta skupina vključuje preparate zoper oksidacijo gume in umetnih plastičnih mas (ki se uporabljajo na primer: v proizvodnji gume zaradi preprečevanja strjevanja in staranja), kot so na primer: mešani alkilirani difenilamini in preparati na osnovi N-naftil- anilina. V to skupino spadajo tudi drugi sestavljeni stabilizatorji za gumo in plastične mase. Mednje štejemo na primer: posebne mešanice dveh ali več stabilizatorjev, pa tudi reakcijske mešanice (na primer: pomešane usmerjene spojine, dobljene iz pomešanih alkoholov iz tar.št. 38.23). Sestavljeni stabilizatorji za umetne plastične mase se uporabljajo predvsem z namenom, da bi preprečili dehidroklorinacijo nekaterih polimerov, kot je na primer: polivinilklorid. Lahko se uporabljajo tudi kot toplotni stabilizatorji za poliamide. Ta tar. številka izključuje: (a) naftna olja, naftni vazelin, parafinske voske in bitumen iz 27. poglavja, (b) kemično določene spojine iz 28. in 29. poglavja (na primer: dioktilftalat), (c) pripravljene antioksidante kot dodatke za mineralna olja ali za druge tekočine, ki se uporabljajo za iste namene kot mineralna olja (tar. št. 38.11), (d) peptizatorje za predelavo gume, znane tudi kot kemični mehčalci (ponavadi tar. št. 38.24) in (e) polimere iz 39. poglavja. 38.13 PREPARATI IN POLNILA ZA APARATE ZA GAŠENJE POŽARA; NAPOLNJENE GRANATE ZA GAŠENJE POŽARA Ta tar. številka vključuje: (A) Preparate za aparate za gašenje požarov, ki vključujejo preparate na osnovi bikarbonatov, ki včasih vsebujejo ekstrakte lubja milnega lesa, ekstrakte sladkega lesa ali površinsko aktivne izdelke, ki pomagajo oblikovati penasto prevleko. Lahko so v tekočem ali v suhem stanju. (B) Polnila za aparate za gašenje požarov. To so lahke posode, ki se vgrajujejo v aparate za gašenje požarov in lahko vsebujejo: (1) preparate vrst, opisanih v točki (A), ali (2) po dva ali več nemešanih izdelkov (na primer: raztopina aluminijevega sulfata in raztopina kislega natrijevega karbonata), ki so ločeni s pregrado in ki se združita v trenutku uporabe, ali pa (3) nepomešan izdelek (na primer: ogljikov tetraklorid, metilbromid, haloni ali žveplova kislina). (C) Napolnjene granate za gašenje požarov. To so kontejnerji (posode), napolnjeni s izdelki za gašenje požarov (s pomešanimi ali nepomešanimi), ki se uporabljajo neposredno - brez vgrajevanja v aparate za gašenje požarov. So stekleni ali keramični kontejnerji, ki se mečejo naravnost v ogenj in ki ob razbitju sprostijo svojo vsebino. Lahko so tudi v obliki steklenih kontejnerjev, pri katerih je treba le zlomiti vrh, da se tekočina osvobodi in izlije. Preparati za gašenje, prenosne oblike ali ne in napolnjeni ali ne, kateri se aktivirajo (delujejo) z iglo, z obračanjem na glavo, s stresanjem, s sproženjem itd., se uvrščajo v (tar.št. 84.24). Ta tar. številka ne vključuje tudi nepomešanih kemičnih izdelkov, ki imajo gasilne lastnosti, pripravljenih drugače, kot pa je to opisano z prejšnjih točkah (B) (2), (B) (3) in (C) (28. in 29. poglavje). 38.14 SESTAVLJENA ORGANSKA TOPILA IN RAZREDČILA, KI NISO ZAJETA IN NE ZAJETA NA DRUGEM MESTU; PRIPRAVLJENA SREDSTVA ZA ODSTRANJEVANJE PREMAZOV ALI LAKOV Ta tar. številka vključuje organska topila in razredčila (neglede na to, ali vsebujejo več ali manj kot 70% ut. naftnega olja), vendar pod pogojem, da niso kemično določene spojine in, da niso zajeta v bolj specifičnih tar.številkah. So bolj ali manj hlapne tekočine, ki se med drugim uporabljajo v proizvodnji lakov in premaznih sredstev, ali pa kot preparati za razmaščevanje strojnih delov, delov aparatov ali naprav itd. Primeri izdelkov, ki se uvrščajo v to tar. številko, so: (1) Mešanice acetona, metilacetata in metanola, mešanice etilacetata, butil alkohola in toluena itd. (2) Preparati za razmaščevanje delov strojev, aparatov in naprav itd., ki se stoje iz naslednjih mešanic: (i) špirita in trikloretilena ali (ii) lahkega bencina s kloriranimi izdelki in ksilen. Ta tar. številka vključuje tudi sredstva za odstranjevanje premaznih sredstev ali lakov. Ta sredstva sestoje iz prej omenjenih mešanic, katerim so dodane majhne količine voskov (zaradi bolj počasnega hlapenja topila), emulgatorjev, sredstev za želiranje, mravljinčne kisline ali luga itd. Ta tar. številka ne vključuje: (a) topil in razredčil v obliki kemično določenih spojin (ponavadi 29. poglavje) in sestavljenih izdelkov, ki se uporabljajo kot topila in razredčila, vendar so zajeti v bolj specifičnih tar. številkah v Nomenklaturii (na primer: solventna nafta - tar. št. 27.07, beli špirit - tar. št. 27.10). Ta tar. številka ne vključuje tudi lesnega ali sulfatnega terpentina (tar. št. 38.05), olja iz lesnega katrana (tar. št. 38.07) in anorganskih sestavljenih topil (ponavadi tar. št. 38.24) in (b) topil za odstranjevanje lakov za nohte, pripravljenih za prodajo na drobno (tar. št. 33.04). 38.15 INICIATORJI REAKCIJE, POSPEŠEVALCI REAKCIJE IN KATALITIČNI PREPARATI, KI NISO NAVEDENI IN NE ZAJETI NA DRUGEM MESTU - Katalizatorji na nosilcu: 3815.11 - - z nikljem ali nikljevimi spojinami kot aktivnimi snovmi 3815.12 - - s plemenitimi kovinami ali spojinami plemenitih kovin kot aktivnimi snovmi 3815.19 - - drugi 3815.90 - Drugo Ta tar. številka vključuje preparate, ki povzročijo ali pospešijo kemične procese. V to tar. številko niso vključeni izdelki, ki te procese zavirajo. Te preparate lahko v grobem razdelimo v dve skupini: (a) Preparati, sestavljeni pretežno iz ene ali več aktivnih snovi, nanešenih na podlago (znani kot &quot;katalizatorji s podlago&quot;) ali iz mešanic na osnovi aktivnih snovi. Največkrat so aktivne snovi kovine, kovinski oksidi, druge kovinske spojine ali njihove mešanice. Najpogosteje uporabljene kovine, ki se uporabljajo kot take ali v spojinah, so: kobalt, nikelj, paladij, platina, molibden, krom, baker in cink. Podlaga, ki je včasih aktivirana, ponavadi sestoji iz galuna, ogljika, silika gela, silikatne fosilne moke ali iz keramičnih materialov. Primeri &quot;katalizatorjev s podlogo&quot; so: Ziegler ali Ziegler-Natta tipi katalizatorjev. (b) Preparati - mešanice na osnovi spojin, katerih narava in razmerja variirajo glede na kemično reakcijo, katero naj bi katalizirale. Med te preparate spadajo: (i) &quot;Katalizatorji&quot; s prostim radikalom (na primer: organske raztopine organskih peroksidov ali iz azo spojin, redoksi mešanice), (ii) Ionski &quot;katalizatorji&quot; (na primer: alkil-litij katalizatorji) in (iii) &quot;Katalizatorji za polikondenzacijske reakcije&quot; (na primer: mešanice kalcijevega acetata in antimonovega trioksida). Preparati te, druge skupine se uporabljajo predvsem med proizvodnjo polimerov. Ta tar. številka ne vključuje: (a) iztrošenih katalizatorjev, ki se uporabljajo za ekstrakcijo navadnih kovin ali za proizvodnjo kemičnih spojih navadnih kovin (tar. št. 26.20) in iztrošenih katalizatorjev, ki se uporabljajo predvsem za obnavljanje plemenitih kovin (tar. št. 71.12), (b) kemično določenih spojin (28. in 29. poglavje), (c) katalizatorjev, ki sestoje iz kovin ali kovinskih zlitin ali v obliki finega prahu, tkane gaze itd (Oddelek XIV ali XV) in (d) pripravljenih pospeševalcev za kavčuk, ki se uporablja pri vulkanizaciji kavčuka (tar. št. 38.12). 38.16 OGNJEVARNI CEMENTI, OGNJEVARNE MALTE, OGNJEVARNI BETONI IN PODOBNE OGNJEVARNE MASE, RAZEN PROIZVODOV IZ TAR. ŠT. 38.01 Ta tar. številka vključuje nekatere preparate (na primer: za oblaganje peči) na osnovi ognjevarnih materialov, kot je na primer: šamot in dinas zemljine, drobljene ali v prahu, kremenjaki v prahu, kreda, žgani dolomit. Tem materialom so dodana veziva (na primer: natrijev silikat, amgnezij ali cinkovovi fluorosilikati). Ta tar. številka vključuje tudi ognjevarne zmesi na osnovi silicija za izdelavo zobarskih ali draguljarskih kalupov po postopku &quot;izgubljenega&quot; voska. Ta tar. številka vključuje še ognjevarne betone, ki sestoje iz mešanice hidravličnih cementov, odpornih proti toploti (na primer: aluminatnega cementa) in ognjevarnih agregatov, ki se uporabljajo za oblaganje peči, koksarniških peči itd. ali za briketiranje oblog za peči. Ta tar. številka vključuje tudi še: (a) Zmesi, znane kot ognjevarne &quot;plastične mase&quot;, ki pogosto sestoje iz ognjevarnega agregata, gline in nekaj dodatkov. (b) Tlačne mešanice, po sestavu podobne izdelkom, navedenim v prejšnji točki pod (a) in ki se, kadar se uporabljajo s pomočjo pnevmatskega ročnega kladiva, oblikujejo v gost premaz ali polnilo. (c) Mešanice za vbrizgavanje - ognjevarni agregati, pomešani s hidravličnimi ali drugimi vezivi. Uporabljajo se pri oblaganju peči; včasih se uporabljajo vroče s pomočjo posebnih pištol, ki izbrizgavajo mešanico skozi cev s komprimiranim zrakom. Ta tar. številka izključuje ogljikove paste uz tar. št. 38.01. 38.17 MEŠANI ALKILBENZENI IN MEŠANI ALKILNAFTALENI, RAZEN TISTIH IZ TAR. ŠT. 27.07 ALI 29.02 3817.10 - Mešani alkilbenzeni 3817.20 - Mešani alkilnaftaleni Ta tarifna številka vključuje mešane alkilbenzene in mešane alkilnaftalene, ki se jih dobi z alkiliranjem benzena ali naftalena. Ti imajo sorazmerno dolgo stransko verigo in niso enaki tistim, ki so omejeni v drugem delu teksta k tar. št. 27.07. Mešani alkilbenzeni se uporabljajo med drugim za proizvodnjo površinsko aktivnih sredstev, maziv in izolirnih olj. Mešani alkilnaftaleni se uporabljajo predvsem za pridobivanje alkil naftalin sulfonskih kislin in njihovih soli. Ta tar. številka izključuje mešanice izomerov iz tar. št. 29.02. 38.18 KEMIČNI ELEMENTI, DOPIRANI ZA UPORABO V ELEKTRONIKI V OBLIKI KOLUTOV, PLOŠČIC ALI PODOBNIH OBLIKAH; KEMIČNE SPOJINE, DOPIRANE ZA UPORABO V ELEKTRONIKI Ta tar. številka vključuje: (1) Kemične elemente iz 28. poglavja (na primer: silicij in srebro), ki so dopirane (na primer: z borom ali fosforjem), ponavadi reda velikosti 1 ppm - pod pogojem, da so v obliki kolutov, tankih ploščic in podobnih oblik. Če so v neobdelanih oblikah (izvlečeni ali v obliki valjev, palčk itd.), se uvrščajo v 28. poglavje. (2) Kemične spojine (na primer: kadmijev selenid in sulfid, indijev arzenid itd.), ki vsebujejo dodatke (na primer: germanij, jod), ponavadi v količini nekaj odstotkov, kar je odvisno od njihove uporabe v elektroniki. Lahko so v obliki valjev, palčk ali razrezani na kolute, tanke ploščice ali v podobne oblike. Ta tar. številka vključuje kristale, polirane ali nepolirane, premazane, prevlečene ali nepremazane in neprevlečene z enovito epitaksialno plastjo. Če so kristali bolj obdelani (na primer: s pomočjo selektivne difuzije), se uvrščajo v tar. št. 85.41 kot polprevodne naprave. 38.19 TEKOČINE ZA HIDRAVLIČNE ZAVORE IN DRUGE PRIPRAVLJENE TEKOČINE ZA HIDRAVLIČNI PRENOS, KI PO MASI NE VSEBUJEJO ALI VSEBUJEJO MANJ KOT 70 % NAFTNEGA OLJA ALI OLJ, DOBLJENIH IZ BITUMINOZNIH MINERALOV Ta tar. številka vključuje tekočine za hidravlične zavore in druge pripravljene tekočine za hidravlične prenose, na primer: tekočine, ki sestoje iz mešanice ricinusovega olja, 2- etoksietanola ali etilen diricinooleat in butilni alkohol, ali tistih ki so sestavljeni iz 4-hidroksi-4-metilpentan-2-on (diaceton alkohol), dietilftalata in propan-1,2-diola, pa tudi iz mešanice glikolov. Ta tar. številka vključuje tudi tekočine, pripravljene za hidravliko, na osnovi poliglikolov, silikonov ali drugih polimerov iz 39. poglavja. Iz te tar. številke so izključene podobne tekočine, ki vsebujejo več kot 70 mas.% naftnih olj ali olj, dobljenih iz bituminoznih mineralov (tar. št. 27.10). 38.20 PREPARATI ZOPER ZMRZOVANJE (ANTIFRIZI) IN PRIPRAVLJENE TEKOČINE ZA ODTAJANJE Ta tar. številka vključuje preparate proti zmrzovanju (antifrizi) in pripravljene hladilne tekočine (na primer: mešanice na osnovi glikola). Nekateri preparati zoper zmrzovanje delujejo tudi kot hladilna sredstva ali sredstva za izmenjavo toplote. Ta tar. številka pa ne vključuje pripravljenih dodatkov za mineralna olja ali za druge tekočine, ki se uporabljajo za iste namene kot mineralna olja (tar. št. 38.11). 38.21 PRIPRAVLJENE PODLAGE ZA RAZVOJ MIKROORGANIZMOV Ta tar. številka vključuje razne hranljive preparate, v katerih imajo pogoje za razvoj bakterije, plesni, mikrobi, virusi in drugi mikroorganizmi, nujni za medicinske namene (na primer: za pridobivanje antibiotikov), ali pa za druge znanstvene namene in v industriji (na primer: za proizvodnjo kisa, mlečne kisline, butilnega alkohola). Ponavadi jih pripravljajo iz mesnih ekstraktov, sveže krvi ali iz krvnega seruma, jajc, krompirja, alginatov, agar-agarja, peptonov, želatine itd. Pogosto vsebujejo dodatne sestavine, kot so na primer: glukoza, glicerin, natrijev klorid, natrijev citrat in barve. Tudi kisline, prebavni fermenti ali alkali so jim lahko dodani zaradi zadostne kislosti ali alkalnosti. Obstajajo tudi nebeljakovinaste podlage, na primer: mešanica natrijevega klorida, kalcijevega klorida, magnezijevega sulfata, kislega kalijevega sulfata, kalijevega spartata in amonijevega laktata v destilirani vodi. Nekatere podlage za vzgojo virusov sestoje iz živih zametkov. Ponavadi se pojavljajo v obliki tekočin (kaše), paste ali prahu, lahko pa tudi v obliki tablet in zrnc. So sterilizirane in v zapečatenih steklenicah, ceveh, ampulah ali v pločevinkah. Ta tar. številka ne vključuje izdelkov, ki niso pripravljeni kot podlage za razvoj mikroorganizmov, na primer: (a) agar-agarja (tar. št. 13.02), (b) albumina iz krvi ali jajc (tar. št. 35.02), (c) želatine (tar. št. 35.03), (d) peptonov (tar. št. 35.04) in (e) alginatov (tar. št. 39.13). 38.22 DIAGNOSTIČNI ALI LABORATORIJSKI REAGENTI NA PODLOGI (NOSILCU) IN PRIPRAVLJENI DIAGNOSTIČNI ALI LABORATORIJSKI REAGENTI NA NOSILCU ALI BREZ NJEGA, RAZEN TISTIH IZ TAR. ŠT. 30.02 ALI 30.06 Ta tar. številka vključuje diagnostične in laboratorijske reagente na nosilcu in pripravljene diagnostične in laboratorijske reagente, razen diagnostičnih reagentov iz tar. št. 30.02, diagnostičnih reagentov, ki se uporabljajo na pacientih in reagentov za določanje krvnih skupin iz tar. št. 30.06. Diagnostični reagenti se uporabljajo za ugotavljanje fizičnih, biofizižnih in biokemičnih procesov in stanj živali in človeka. Njihova vloga temelji na merljivih ali opazljivih spremembah bioloških ali kemičnih snovi, ki vsebujejo reagent. Pripravljeni diagnostični reagenti iz te tar. številke lahko imajo podobne funkcije kot tisti, namenjeni za uporabo na pacientih (tar. podšt. 3006.30), razen kadar se uporabljajo v večji meri v postopkih in vitro kot in vivo. Pripravljeni laboratorijski reagenti ne vključujejo samo diagnostičnih reagentov, ampak tudi druge analitske reagente, ki se uporabljajo v drugih postopkih (razen za odkrivanje in diagnozo). Pripravljeni diagnostični in laboratorijski reagenti se lahko uporabljajo v medicini, veterini, v znanstvenih in industrijskih laboratorijih, bolnicah, v industriji, na prostem in (včasih) tudi doma. Reagenti iz te tar. številke so lahko na nosilcu ali v obliki preparatov ter lahko sestoje iz več kot ene sestavine. Lahko sestoje npr. iz mešanic dveh ali več reagentov, ali pa iz enega reagenta v raztopini (razen v vodni). Lahko so tudi v obliki papirja, plastike ali drugih materialov, uporabljenih kot nosilec, impregniranih ali prevlečenih z enim ali več diagnostičnih ali laboratorijskih reagentov, kot so npr. lakmus, pH ali polarizacijski papirji ali papirji, predhodno prevlečeni za potrebe imunoloških poskusov. Reganti iz te tar. številke so lahko tudi pripravljeni v obliki setov, sestavljenih iz več komponent, tudi če je ena li več komponent kemično določenih spojin iz 28. ali 29. poglavja, umetnih barvil iz tar. številke 32.04 ali če so katerakoli snov, ki bi se (ločeno pripravljena) uvrščala v druge tar. številke. Primeri takšnega seta so: set za določanje glukoze v krvi, ketonov v krvi, urina v krvi in tista, ki deluje na podlagi encimov. Vendar pa so diagnostični seti, ki imajo bistveni značaj proizvodov iz tar. št. 30.02 ali 30.06 (npr. tista, ki deluje na podlagi monoklonalnih ali poliklonalnih protiteles) iz te tar. številke izključeni. Proizvode iz te tar. številke mora biti mogoče nedvoumno označiti kot proizvode, namenjene za uporabo izključno kot diagnostičnih ali laboratorijskih reagentov. To mora jasno izhajati iz njihove sestave, označb, navodil za uporabo v in vitro postopkih ali za laboratorijsko uporabo, iz navedbe diagnostičnega testa, za katerega so ti proizvodi namenjeni in iz njihove fizikalne oblike (npr. pripravljeni na podlagi ali nosilcu). Iz te tar. številke so izključeni tudi naslednji proizvodi, pripravljeni za diagnostično ali laboratorijsko uporabo ali ne: (a) Blago iz tar. št. od 28.43 do 28.46 (glej Opombo št. 1 k Oddelku VI); (b) Proizvodi, na katere se nanaša Opomba št. 1 k 28. poglavju ali Opomba št. 1 k 29. poglavju; (c) Barvila iz tar. št. 32.04, vključno s preparati, navedenimi v Opombi št. 3 k 32. poglavju in (d) Pripravljene kulture medijev za razvoj mikroorganizmov (tar. št. 38.21). 38.23 INDUSTRIJSKE MAŠČOBNE MONOKARBONSKE KISLINE; KISLA OLJA IZ RAFINACIJE; INDUSTRIJSKI MAŠČOBNI ALKOHOLI - Industrijske maščobne monokarbonske kisline; kisla olja iz rafinacije: 3823.11 - - stearinska kislina 3823.12 - - oleinska kislina 3823.13 - - maščobne kisline talovega olja 3823.19 - - drugo 3823.70 - Industrijski maščobni alkoholi (A) INDUSTRIJSKE MONOKARBONSKE MAŠČOBNE KISLINE; KISLINSKA OLJA IZ RAFINACIJE Industrijske monokarboksilne kisline se v glavnem proizvajajo s saponifikacijo ali hidrolizo naravnih maščob ali olj. Ločevanje (separacija) trdnih (nasičenih) od tekočih (nenasičenih) maščobnih kislin običajno poteka s kristalizacijo s topilom ali brez njega. Tekoči del (v trgovini ga imenujejo &quot;oleinska kislina&quot; ali &quot;olein&quot;) sestoji iz oleinske kisline in nenasičenih maščobnih kislin (t.j. linoleinskih in linoleinskih kislin), skupaj z majhnimi količinami nasičenih maščobnih kislin. Trdni del (v trgovini ga imenujejo &quot;stearinska kislina&quot; ali &quot;stearin&quot;), pa sestoji pretežno iz palmitinskih in stearinskih kislin z majhnim deležem nenasičenih maščobnih kislin. V to tar. številko se med drugim uvrščajo: (1) Komercialna stearinska kislina (stearin)(čistoče manj kot 90%)- bela, trdna snov značilnega vonja. Je razmeroma trda in bolj krhka ter se običajno trži v obliki koščkov, kosmičev ali prahu. Na trgu se pojavlja tudi v tekoči obliki, kadar se prevaža v ogrevanih rezervoarjih. (2) Komercialna oleinska kislina (olein)(čistoče manj kot 85%) je brazbarvna do rjavkasta oljnata tekočina značilnega vonja. (3) Maščobne kisline talovega-olja (TOFA) sestavljata predvsem oleinska in linoelinska kislina. Pridobivajo jih z destilacijo surovega talovega-olja in vsebuje, računano na maso suhega izdelka, 90% ali več maščobnih kislin. (4) Destilirane maščobne kisline, dobljene po postopku hidrolitskega razbijanja raznih maščob in olj (na primer: kokosovega olja, palmovega olja ,talovega-olja), kateremu sledi postopek prečiščevanja (destilacija). (5) Destilat maščobnih kislin, dobljeni iz maščob in olj, ki so bila poprej izpostavljena vakuumski destilaciji v prisotnosti pare kot dela rafinacije. Za destilat maščobne kisline je značilno, da vsebuje veliko prostih maščobnih kislin (ffa). (6) Maščobne kisline, dobljene s pomočjo katalitične oksidacije sintetičnih ogljikovodikov velike molekularne mase. (7) Kisla olja iz rafinacije, v katerih je razmeroma veliko prostih kislin in, ki se dobivajo z razgradnjo mil z mineralno kislino, dobljena pri rafinaciji surovih olj. Iz te tar. številke so izključeni: (a) oleinske kisline čistoče 85% ali več, računano na maso suhega izdelka (tar. št. 29.16) in (b) druge maščobne kisline čistoče 90% ali več, računano na maso suhega izdelka (v glavnem tar. št. 29.15, 29.16 ali 29.18). (B) INDUSTRIJSKI MAŠČOBNI ALKOHOLI Maščobni alkoholi, ki se uvrščajo v to tar.številko, so mešanice acikličnih alkoholov, dobljenih s katalitsko redukcijo mešanih maščobnih kislin iz te tar. številke (glej del (A) zgoraj) ali njihovih estrov, kar se doseže z umiljenjem spermacetnega olja, s katalitsko reakcijo med olefini, ogljikovim monoksidom in vodikom (&quot;okso-postopek&quot;), s hidriranjem oleifnov, oksidacijo ogljikovodikov ali kako drugače. Maščobni alkoholi so običajno tekoči, nekateri med njimi pa tudi v trdnem stanju. Najpomembnejši maščobni alkoholi iz te tar. številke so: (1) Laurilni alkohol, ki je mešanica nasičenih maščobnih alkoholov in je dobljen s pomočjo katalitske redukcije maščobnih kislin kokosovega olja. Pri normalni temperaturi je tekoč, v hladni vodi pa preide v poltrdno stanje. (2) Cetilni alkohol je mešanica cetilnih in stearilnih alkoholov in je v preteklosti močno prevladoval. Dobiva se iz spermacetnega olja in spermacetov. Pri sobni temperaturi je kristalna in prozorna trdna snov. (3) Stearilni alkohol je mešanica stearilnih in cetilnih alkoholov, dobljen je z redukcijo stearinskega olja ali olj, bogatih s stearinsko kislino. Lahko ga dobivajo tudi iz spermacetnega olja s pomočjo hidriranja in hidrolize, katerima sledi destilacija. Pri sobni temperaturi je bela kristalna trdna snov. (4) Oleilni alkohol dobivajo z redukcijo oleina, ali pa iz alkoholov, dobljenih iz spermacetnega olja s pomočjo izstiskovanja. Pri sobni temperaturi je tekoč. (5) Mešanice primarnih alifatskih alkoholov, ki pretežno vsebujejo alkohole z od 6 do 13 ogljikovih atomi. So tekočine, dobljene v glavnem po &quot;okso-postopku&quot;. Maščobni alkoholi, na katere se nanašajo točke od (1) do (4), se uporabljajo v glavnem za pripravo njihovih sulfoniranih derivatov, katerih alkalne soli so organskki površinsko aktivni reagenti iz tar. št. 34.02. Maščobni alkoholi iz točke (5) pa se uporabljajo predvsem za proizvodnjo mehčalcev za polivinil klorid. V to tar. številko se uvrščajo tudi industrijski maščobni alkoholi, ki imajo značaj voskov. Ta tar. številka pa ne vključuje kemično določene maščobne alkohole čistoče 90% ali več, računano na maso suhega izdelka (v glavnem tar. št. 29.05). 38.24 PRIPRAVLJENA VEZIVNA SREDSTVA ZA LIVARSKE MODELE IN LIVARSKA JEDRA, KEMIČNI PROIZVODI IN PREPARATI KEMIJSKE INDUSTRIJE IN SORODNIH INDUSTRIJ (VKLJUČNO TUDI TISTI, KI SO SESTAVLJENI IZ MEŠANIC NARAVNIH PROIZVODOV), KI NISO NAVEDENI IN NE ZAJETI NA DRUGEM MESTU; OSTANKI IZ PROIZVODNJE KEMIJSKE INDUSTRIJE ALI SORODNIH INDUSTRIJ, KI NISO NAVEDENI IN NE ZAJETI NA DRUGEM MESTU 3823.10 - Pripravljena vezivna sredstva za livarske modele ali livarska jedra 3823.20 - Naftenske kisline, njihove v vodi netopne soli in njihovi estri 3823.30 - Neaglomerirani karbidi kovin, med seboj pomešani ali pomešani s kovinskimi vezivi 3823.40 - Pripravljeni aditivi za cemente, malte ali betone 3823.50 - Neognjevarne malte in betoni 3823.60 - Sorbitol, razen sorbitola iz tar. št. 2905.44 - Mešanice, ki vsebujejo perhalogenirane derivate acikličnih ogljikovodikov, ki vsebujejo dva ali več različnih halogenov: 3823.71 - - ki vsebujejo aciklične ogljikovodike, ki so perhalogenirani zgolj s fluorom in klorom 3823.79 - - drugi 3823.90 - Drugo V to tar. številko se uvrščajo: (A) PRIPRAVLJENA VEZIVA ZA LIVARSKE MODELE ALI LIVARSKA JEDRA Ta tar. številka vključuje veziva na osnovi naravnih smolastih izdelkov (na primer: kolofonije), na podlagi lanenega olja, rastlinskih sluzi, dekstrina, melase, polimerov iz 39. poglavja itd., namenjena za livarska jedra. Ti izdelki dajejo z livarskim peskom primerno konsistenco za uporabo pri izdelavi livarskih modelov in olajšujejo odstranjevanje peska po izlitju kosov ali delov. Vendar pa se dekstrini in drugi modificirani škrobi in lepila na osnovi dekstrinov ali na osnovi drugih modificiranih škrobov, uvrščajo v tar. št. 35.05. (B) KEMIČNI IZDELKI IN KEMIČNI ALI DRUGI PREPARATI Z izjemo treh izdelkov (glej točke (7), (19) in (31) v nadaljnjem besedilu), se ta tar. številka ne nanaša na kemično določene elemente ali spojine. Kemični izdelki, uvrščeni v to tar. številko, so zaradi tega izdelki, katerih sestava kemično ni določena oziroma opredeljena. To so izdelki, ki se dobijo bodisi kot vzporedni izdelki pri proizvodnji drugih snovi (to se nanaša na primer: na naftenske kisline), bodisi se dobijo neposredno. Kemični in drugi preparati so ali mešanice (katerih emulzije in disperzije so posebne oblike) ali tu in tam raztopine. Vodne raztopine iz 28. ali 29. poglavja ostanejo uvrščene v teh poglavjih, vendar pa je treba raztopine teh izdelkov v drugih topilih, razen vode, šteti (z nekaj izjemami) za preparate iz te tar. številke in so iz 28. ali 29. poglavja izključene. Preparati, ki se uvrščajo v to tar. številko, so lahko delno ali v celoti iz kemičnih izdelkov, kot je to nasploh, ali pa so lahko v celoti iz naravnih sestavin (glej na primer: naslednjo točko pod (23)). Vendar pa ta tar. številka ne vključuje mešanic kemikalij s hranilnimi izdelki ali z drugimi snovmi hranilne vrednosti, ki se uporabljajo pri pripravi nekaterih živil za človeško prehrano kot sestavine za izboljšavo nekaterih izmed njihovih lastnosti (na primer: izboljševalci za testenine, biskvite, pecivo in drugo pekovsko blago). Ti izdelki se ponavadi uvrščajo v tar. št. 21.06. Skladno s prej navedenimi pogoji se v to tar. številko uvrščajo: (1) Naftenske kisline, (vzporedni izdelki pri rafinaciji nekaterih naftnih olj, dobljenih iz bituminoznih mineralov) in njihove soli, razen v vodi topnih naftenatov iz tar. št. 34.02 in soli, ki spadajo v tar. številke od 28.43 do 28.46. Ta tar. številka vključuje kalcijeve naftenate, barijeve, cinkove, manganove, aluminijeve, kobaltove, kromove, svinčeve naftenate, itd., od katerih se nekateri uporabljajo za proizvodnjo sušil in dodatkov za mineralna olja, ter bakrov naftenat, ki se uporablja za proizvodnjo fungicidov. (2) Neaglomerirani kovinski karbidi, (volframov, molibdenov karbid itd.), pomešani med seboj ali s kovinskimi vezivi (kot je na primer: kobalt). Uporabljajo se za proizvodnjo konic orodij, iz. tar. št. 82.09. (3) Pripravljeni dodatki za omete, betone - na primer: dodatki zoper tvorbo kislin, na osnovi natrijevih in kalijevih silikatov ali natrijevih in kalijevih fluorosilikatov, preparati za vodoodpornost (z mili ali brez njih), na primer: na osnovi kalcijevega oksida, maščobnih kislin itd. (razen vodnih disperzij iz 39. poglavja). (4) Malte in betoni, ki niso ognjevarni, ki so namenjeni kot &quot;vezivo&quot; v gradbeništvu (za gradnjo, popravila ali sanacije objektov, mostov ipd.), drugačnih od tistih, ki so omenjeni v tar. št. 32.14. (5) Sorbitol, razen tistega iz tar. št. 29.05 Ta kategorija vključuje predvsem sorbitolne (D-glucitole) sirupe, ki vsebujejo druge poliole, v katerih je vsebnost D-glucitola ponavadi med 60 % in 80 %, računano na suho snov. Tovrstne izdelke pridobivajo z hidrogeniranjem glukoznega sirupa, ki vsebujejo veliko disaharidov in polisaharidov. Postopek poteka brez izločevalnega postopka. Imajo lastnost, da težko kristalizirajo, uporabljajo pa se v številnih industrijah (na primer: v prehrambeni, kozmetični, farmacevtski, industriji plastičnih mas, tekstila itd.). Sorbitol, ki izpolnjuje zahteve iz Opombe 1 k 29. poglavju, se uvršča v 29. poglavje. Tovrstni sorbitol ponavadi pridobivajo s hidrogeniranjem glukoze ali invertnega sladkorja. (6) Mešanice kalcijevega karbida, kalcijevega karbonata (apnenca) in drugih snovi kot sta na primer: ogljik in fluspad, pripravljena za uporabo v razžveplevanju v proizvodnji jekla. (7) Kultivirani kristali (razen optičnih elementov), katerih posamična masa ni manjša od 2,5 g, iz magnezijevega oksida, iz alkalnih ali zemeljskoalkalnih kovin (kalcijev ali litijev fluorid), kalijev ali natrijev klorid, jodid, kalijev bromojodid itd.) Optični elementi iz kultiviranih kristalov so izlkjučeni (ta.št. 90.01). Kultivirani kristali (razen optičnih elementov) posamične mase manj kot 2,5 g, se uvrščajo v 28. poglavje, v tar. št. 25.01 (kristali natrijevega klorida), ali pa v tar. št. 31.04 (kristali kalijevega klorida). (8) Naftni sulfonati, netopni v vodi, dobljeni iz nafte ali iz frakcij nafte s sulfoniranjem na primer: z žveplovo kislino, oleumom ali z raztopino žveplovega trioksida, raztopljeni v tekočem žveplovem trioksidu, pri čemer spremlja ta proces nevtralizacija. V vodi topni naftni sulfonati (na primer: sulfonati alkalnih kovin, amonija ali etanolemina, so iz te tar. številke izključeni (tar. št. 34.02). (9) Poliklorobifenili (mešanice kloriranih derivatov difenilov) in kloroparafini. Trdni poliklorbifenili in trdni kloroparafini, če imajo lastnosti umetnih voskov, so izključeni (tar.št. 34.04). (10) Mešani polietile glikoli z zelo majhno molekulsko maso, na primer: mešanice di-, tri- in tetra- etilen glikolov. Drugi polietilen glikoli so izključeni (tar. št. 39.07), če imajo lastnosti umetnih voskov (tar. št. 34.04). (11) Mešanice mono-, di- in tri-estrov maščobnih glicerinskih kislin, ki se uporabljajo kot emulgatorji za maščobe. Vendar pa so iz te tar. številke izključeni estri z lastnostmi voskov (tar. št. 34.04). (12) Fuzelno olje, ki se dobiva pri čiščenju surovega etilnega alkohola. (13) Dippelovo olje (kostno olje, živalsko olje), ki se dobiva z destruktivno destilacijo kosti ali rogov prežvekovalcev. (14) Ionski izmenjalci, kot anorganske spojine, so netopne spojine, ki v stiku z raztopino nekega elektrolita zamenjajo enega izmed lastnih ionov z enim od ionov, vsebovanih v snovi, ki je raztopljena v tej raztopini. Ta lastnost je pomembna za industrijo, na primer: za odstranjevanje kalcijevih ali magnezijevih soli iz trde vode, namenjene za kotle, v tekstilni industriji in v industriji barv, v pralnicah itd. Uporabljajo se tudi za spreminjanje slane vode v pitno vodo itd. Vključujejo umetne natrijeve zeolite (alumo-nosilikate). (15) Sredstva za preprečevanje nastajanja vodnega kamna, ponavadi na osnovi natrijevega karbonata, natrijevih silikatov, taninov itd. To so sredstva, ki se dodajajo trdi vodi in ki obarjajo večino raztopljenih kalcijevih in magnezijevih soli tako, da preprečujejo tvorbo sedimentnega apnenca v kotlih, ceveh parnih generatorjev in v drugih aparatih, skozi katere teče voda. (16) Oksilit (ali kisikov kamen) - pripravljajo ga z dodajanjem majhnih količin na primer: soli niklja ali bakra k natrijevemu peroksidu. Z namakanjem v vodi uravnava sproščanje kisika. Pogosto se pojavlja v obliki kock ali plošč. (17) Dodatki, ki strjujejo lake, lepila, kite, na primer: mešanice amonijevega klorida s sečnino, raztopine izocianatov, v organskih topilih, mešanice amino spojin itd. Vendar pa so iz te tarifne številke izključeni katalizatorji, injicatorji, pospeševalci (tar.št. 38.15), raztopine reaktivnih plastičnih mas v organskih topilih (ponavadi 39. Poglavje ali tar.št. 32.08). (18) Absorbcijska sredstva za vakuumske cevi - geterji - na osnovi barija, cirkonija itd. Te zmesi so ponavadi pripravljene v pastilah, tabletah ali v podobnih oblikah, ali pa so na kovinskih cevčicah ali žicah in se uporabljajo za odstranjevanje kisika v elektronkah. (19) Sredstva za brisanje črnila, pripravljena v pakiranjih za prodajo na drobno. To so ponavadi vodne raztopine kemično določenih spojin. V nekaterih primerih je lahko uporabljena ena spojina (na primer: vodna raztopina kloramina), včasih pa sta pomešani dve spojini z dopolnilnimi funkcijami. V zadnjem primeru sta v pakiranju po dve steklenički, od katerih je v eni na primer: vodna raztopina kislega natrijevega sulfita, v drugi pa vodna raztopina kalijevega permanganata. (20) Korekturni laki za popravljanje matric v pakiranjih za prodajo na drobno. So ponavadi celulozni laki roza barve, pripravljeni v stekleničkah, katerih zamaški so opremljeni z majhnimi čopiči. Če ti laki niso pripravljeni v pakiranjih za prodajo na drobno kot korekturni laki za popravljanje matric, so iz te tar. številke izključeni. Sestavljena razredčila za lake organske sestave spadajo v tar. št. 38.14. (21) Korekturne tekočine v pakiranjih za prodajo na drobno. To so neprozorne (belo ali drugače obarvane) tekočine, ki sestoje pravzaprav iz pigmentov, veziv in topil in, ki se uporabljajo za prekrivanje napak ali drugih neželenih znakov v natipkanem besedilu, v rokopisih, fotokopijah ofsetnih matricah ali podobno. Ponavadi se pojavljajo v belih stekleničkah, katerih zamaški so opremljeni z majhnim čopičem, v pločevinkah ali v obliki nalivnika. Sestavljena organska topila organske, se uvrščajo v tar. št. 38.14. (22) Preparati, ki se uporabljajo predvsem z namenom, da bi zbistrili vina in druge fermentirane pijače. Običajno so na osnovi polivinilpirolidona ali albuminoznih snovi, kot je na primer: ribje lepilo, želatina, karagenski mah ali jajčni albumin. Vendar se iz te tar. številke izključujejo, če vsebujejo encime (tar. št. 35.07). (23) Sestavljeni barvni ekstenderji. Pojavljajo se v obliki prahu, ki se pogosto dodaja barvam (razen vodnim), da bi znižali njihovo ceno in hkrati, da bi izboljšali nekatere lastnosti barv (na primer: prekrivnost barvnih pigmentov). Uporabljajo se tudi pri izdelavi vodnih barv, vendar delujejo v tem primeru kot pigmenti. Ti preparati sestoje iz zmesi dveh ali več naravnih izdelkov (kred, naravnega barijevega sulfata, skriljevca, dolomila, naravnega magnezijevega karbonata, sadre, azbesta, sljude, lojevca, kalcita itd.), iz mešanic teh izdelkov s kemičnimi izdelki ali iz zmesi kemičnih izdelkov (na primer: iz zmesi aluminijevega hidroksida z barijevim sulfatom). V to skupino spadajo tudi fino zmlet naravni kalcijev karbonat (&quot;Champaignsko belo&quot;), katerih delci so po posebnem postopku premazani s plastjo stearinske kisline, ki odbija vodo (tiksotropna sredstva). (24) Mešanice za proizvodnjo določenih keramičnih predmetov (umetnih zob itd.) - na primer: zmesi na osnovi kaolina, kremena ali feldspata. (25) Taljivi testni keramični izdelki za ugotavljanje temperature (Segerovi stožci itd.). Ponavadi se pojavljajo v obliki majhnih piramid ali stožcev, izdelanih iz mešanic, podobnih tistim iz keramičnih past in preparatov, ki lahko osteklenijo. Njihova sestava je oblikovana tako, da se na določeni temperaturi zmehčajo ali deformirajo in tako jih lahko uporabljajo za nadzor žganja predmetov, kot so keramični izdelki. (26) Natronsko apno se pripravlja z impregniranjem čistega apna z natrijevim hidroksidom, uporablja pa se za absorbcijo ogljikovega dioksida v anestetičnih sistemih za reanimacijo, v podmornicah itd. Ta tar. številka izključuje natronsko apno kot laboratorijski reagent (tar. št. 38.22). (27) Silika-gel, obarvan s kobaltovimi solmi, ki se uporablja kot sušilo, ki spreminja barvo v odvisnosto od stopnje nasičenosti z vodo (roza = izrabljen- vlažen; moder = suh). Mogoča je regneracija s segrevanjem. (28) Preparati proti rjavenju. Ti preparati lahko temeljijo na primer: na fosforni kislini, taninski kislini , amino spojin ipd., ki delujejo kemično preventivno proti rjavenju. Preparati proti rjavenju na osnovi maziv se uvrščajo v tar. št. 27.10 ali 34.03 - odvisno od primera. (29) Preparati (na primer: tablete), ki vsebujejo saharin ali njegove soli in substance, kot je natrijev bikarbonat (natrijev kisli karbonat) in v vinsko kislino, ki niso prehrambeni izdelki (nimajo kalorične vrednosti), se pa uporabljajo za zaslajevanje. (30) Sol za konzerviranje in nasoljevanje na osnovi natrijevega klorida z dodanim natrijevim nitritom (nitritne soli) ali natrijevim nitratom (nitratne soli) in dietetična sol (z zmanjšano vsebnostjo natrija, ki je delno zamenjan s kalijem na primer: zmes natrijevga klorida in kalijevega klorida). Ti izdelki se uvrščajo v tar. št. 21.06, npr., če vsebujejo sladkor. (31) Določeni nevgrajeni rezani elementi iz piezoelektričnega materiala (razen kremena, turmalina itd. iz tar. št. 71.03 ali 71.04). Materiali, ki se v proizvodnji piezoelektričnih elementov najpogosteje uporabljajo in, ki spadajo v to tar. številko, so: (a) Roschellova sol ali Seignettova sol, na primer: kalij- natrijev tatratat, etilendiamintatrarat; amonijev, rubidijev in cezijev ortofosfat in njihovi pomešani kristali. (b) Barijev nitrat, svinčev cirkontitanat, svinčev metaniobat, svinčev stroncij-titanov cirkonat, kalcijev titanat itd. Te elemente pridobivajo iz visoko kvalitetnih kultiviranih kristalov s preciznim rezanjem, ki ustreza njihovim električnim osem. Pred rezanjem spadajo taki kristali v ustrezne tar. številke 28. ali 29. poglavja, v kolikor sestoje iz kemično določenih spojin, sicer pa v to tar. številko. Ta tar. številka vključuje tudi polikristalne polarizirane elemente izdelkov, naštetih v predhodnem besedilu pod (b) pod pogojem, da niso vgrajeni. (32) Preparati proti zdrsavanju prenosnih jermenov, ki sestoje iz mastnih snovi, abrazivov itd. V to tar. številko spadajo celo, če vsebujejo 70 mas.% ali več naftnih olj ali olj, dobljenih iz bituminoznih mineralov. (33) Vmesni izdelki, dobljeni pri proizvodnji nekaterih terapevtskih substanc (na primer: antibiotikov) s pomočjo mikroorganizmov s fermentacijo, filtriranjem in prvostopenjsko ekstrakcijo in, ki ponavadi vsebujejo do 70 % aktivne snovi - na primer: &quot;alkalne&quot; pogače, ki so vmesni izdelek klortetraciklina (aureomicina) in, ki sestoje iz neaktivnega micelija, pomožnega filtrirnega sredstva in iz 10 - 15 % klorotetraciklina. (34) Predmeti, ki proizvajajo svetlobne učinke s fenomenom kemiluminiscence - svetleče palčke, pri katerih nastane svetlobni učinek zaradi kemične reakcije med vrsto estrov oksalne kisline in vodikovim peroksidom v prisotnosti topila in fluoroscenčne spojine. (35) Startne tekočine za zaganjanje bencinskih motorjev, ki sestoje iz dietiletra, pribl. 70 mas.% ali več naftnega olja in tudi iz drugih sestavin, vendar s tem da je dietil eter osnovna sestavina. (36) Paste in praški za oblikovanje - modeliranje (uporabni po zmešanju z vodo). Prašek sestoji iz pribl. 30 % ržene moke in pribl.30 % lesne celuloze, skupaj s cementom, lepilom in kredo. Vendar pa ta tar. številka ne vključuje past za modeliranje iz tar. št. 34.07. (37) &quot;Pigmenti za matiranje&quot;, ki sestoje iz aluminijevih soli, modificirane s smolno kislino, katerih delci so premazani oziroma prevlečeni s celuloznim etrom zaradi zaščite pred topili in zaradi preprečevanja sedimentacije. (38) &quot;Paste iz ribjih lusk&quot; ali &quot;ribji guano&quot;, ki sestoji iz surove, srebrnkaste paste, katero pridobivajo z obdelavo ribjih lusk s špiritom. Zaradi vsebnosti guanina jo, po prečiščevanju, uporabljajo za izdelavo biserne esence. (39) Kristali talijevega bromjodida (TlBr-TlJ), ki sestoje iz trdne raztopine bromidov in jodidov, uporabljajo pa se zaradi njihovih optičnih lastnosti (velika propustnost infrardečih (IR) žarkov). (40) Želirana sredstva - kemično nedefinirani izdelki, ki sestoje iz minerala montmorilonita (Bentonit- vrsta gline), ki je izpostavljen posebnemu postopku, katerega rezultat je ogranofoličnost. Pripravljna so v obliki prahu kremnobele barve, uporabljajo pa se v proizvodnji številnih organskih preparatov (barv, lakov, vinilne disperzije, voskov, lepil, kitov, kozmetike itd.). (41) Industrijske maščobne kisline: (i) dimerizirane (ii) trimerizirane in (iii) estrificirane z amilnim alkoholom in nato epoksidirane. (42) Aglomerirane mešanice tehničnega molibdenovega oksida, ogljika in borove kisline, pripravljene za uporabo kot legirujoči material v proizvodnji jekla. (43) Praški imenovani &quot;sivi oksid&quot; ali &quot;črni oksid&quot; in včasih nepravilno imenovani &quot;svinčev prah&quot;, so po posebnem postopku pripravljene zmesi svinčevega monoksida (PbO , 65 do 80%) in kovinskega svinca.Oksidacija poteka kontrolirano v krogelnih mlinih. Uporablja se v proizvodnji akumulatorskih plošč. (44) Mešanice izomerov iz dveh različnih organskih spojin - mešanica divinilnih in benzenovih izomerov (tipizirano med 20 in 45 %) in izomerov etilvinil benzenov (tipizirano med 33 in 50 %), ki se uporabljajo za mreženje poliestrskih smol, v katerih oba kompleta izomerov sodelujeta v mreženju (se vgrajujeta). (45) Mešanice, ki se uporabljajo kot zgoščevalci in stabilizatorji emulzij v kemičnih preparatih ali kot veziva v proizvodnji brusov - sestoje iz izdelkov iz različnih tar. številk, ali pa iz iste tar. številke iz 25. poglavja, vštevši tudi kombinacije z materiali iz drugih poglavij in ki so ene izmed naslednjih sestav: - mešanice različnih glin; - mešanice različnih glin in feldspata; - mešanice različnih glin, feldspata v prahu in naravnega boraksa v prahu (tinkal); - mešanice gline, feldspata in natrijevih silikatov. (46) Mešanice, ki se uporabljajo za vzgojo rastlin, kot so &quot;zemlje za lončke&quot;, ki sestoje iz izdelkov, uvrščenih v 25. poglavje (zemlja, pesek, glina) in, ki lahko vsebujejo majhne količine dušika, fosforja in kalija. Vendar pa so iz te tar. številke izključene mešanice šote in peska ali gline, katerim daje bistveni značaj šota (tar. št. 27.03). (47) Paste za kopiranje na osnovi želatine. Uporabljajo se za razmnoževanje risb, za premazovanje oziroma prevlačenje valjev tiskarskih strojev itd. Njihova sestava variira, osnovna sestavina pa je želatina, kateri so (v različnih razmerjih) dodani dekstrin in barijev sulfat (če gre za uporabo za tiskarske valje tiskarskih strojev), glicerin in sladkor in polnila (kaolin itd.). Te paste se uvrščajo v to tar. številko neglede na to, ali se dobavljajo v razsutem stanju(vškatlah,bobnih itd.), ali pa so pripravljene za uporabo (ponavadi na papirni ali tekstilni podlagi). Ta tar. številka izključuje tiskarske valje za tiskarske stroje, prevlečene s pastami za kopiranje (tar. št. 84.43). (C) PREOSTANKI IZDELKOV KEMIČNIH INDUSTRIJ ALI PODOBNIH INDUSTRIJ, KI NISO NAVEDENI IN VKLJUČENI V DRUGIH TARIFNIH ŠTEVILKAH (1) Alkalni železov oksid - uporablja se za prečiščevanje plinov, predvsem premogovega plina, ki vsebuje nečisti feroksid. Alkalni železov oksid pridobivajo kot vzporedni izdelek enega izmed ekstrakcijskih postopkov aluminija iz boksita. Ti vzporedni izdelki vsebujejo tudi natrijev karbonat, silicijev dioksid in drugo. (2) Ostanki pri proizvodnji antibiotikov (imenovani &quot;pogače&quot;) - vsebujejo zelo malo antibiotikov in so zaradi tega primerni za uporabo pri proizvodnji mešane živinske krme. (3) Amonijakove plinske vode, proizvedene kot vodni del sedimentiranja iz surovega katrana kamenega premoga, kondenzacije plina iz kamenega premoga, kot tudi absorbcije amonijaka v vodah, ki se uporabljajo za pranje tega plina. Ponavadi jih pred transportom koncentrirajo. So rjavkaste tekočine, ki se uporabljajo za pridobivanje amonijakovih soli (še posebno amonijevega persulfata) in prečiščenih in koncentriranih vodnih raztopin amonijakovega plina. (4) Iztrošeni oksid je ostanek pri čiščenju svetilnega plina (ogljikov plin). Po fizični odstranitvi največjega dela amonijaka v obliki amonijakovih vod se kemično obdeluje z maso za prečiščevanje, ki ponavadi sestoji iz hidriranega ferioksida (rjavi hematit), lesnih ostružkov in iz kalcijevega sulfata. Ta, iztroševa masa za prečiščevanje sestoji iz mešanice žvepla, Pruskega modrega, majhnih količin amonijakovih soli in drugih izdelkov, katere je vseboval surovi amonijak. Pojavlja ponavadi v obliki prahu ali granul, njegova barva variira od zelenkaste do rjavkaste in je neprijetnega vonja. Uporablja se predvsem za ekstrakcijo žvepla in cianidov (posebno Pruskega modrega) ter kot gnojilo in insekticid. Ta tar. številka izključuje tudi: (a) terpenske vzporedne izdelke iz deterpinacije eteričnih olj (tar. št. 33.01), (b) odpadne lužnice iz proizvodnje lesne celuloze (tar. št. 38.04), (c) sredstva za dodelavo in druge preparate in izdelke, ki se uporabljajo v tekstilni industriji, v industriji papirja, usnja in v podobnih industrijah (tar. št. 38.09), (d) mešanice materialov, ki se uporabljajo za toplotno in zvočno izolacijo iz tar. št. 68.06, kot tudi mešanice na osnovi azbesta ali azbesta in magnezijevega karbonata iz tar. št. 68.12. KOMENTAR K TARIFNIMA PODŠTEVILKAMA Tarifni podštevilki 3824.71 in 3824.79 Tar. podšt. 3824.71 in 3824.79 vključujeta mešanice, ki vsebujejo perhalogenirane derivate acikličnih ogljikovodikov z dvema ali več različnimi halogeni, vštevši mešanice takšnih perhalogeniranih derivatov z drugimi snovmi. Trgovanje z mešanicami, ki vsebujejo aciklične ogljikovodike, perhalogenirane samo s fluorom in klorom, nadzira Montrealski protokol o snoveh, ki načenjajo ozonski plašč (Montreal Protocol on Substances that Deplete the Ozon Layer). VII. ODDELEK PLASTIČNE MASE IN IZDELKI IZ PLASTIČNIH MAS, KAVČUK IN IZDELKI IZ KAVČUKA IN GUME OPOMBE 1. Proizvodi, ki so pripravljeni v kompletih in so iz dveh ali več posebnih sestavin, od katerih se nekatere ali vse urščajo v ta oddelek in so namenjene za to, da bodo pomešane med seboj, da bi dobili proizvode iz VI. ali VII. oddelka, se uvrščajo v tarifno številko, ki ustreza temu proizvodu, če so sestavljene: (a) takšne, da je mogoče s stališča njihovega doziranja glede na način, kako so pripravljene, jasno spoznati, da so namenjene za uporabo skupaj, ne da bi jih bilo treba prej prepakirati; (b) skupaj carinjene: (c) takšne, da je mogoče po njihovi naravi ali relativnih deležih, v katerih so navzoče, spoznati, da se med seboj dopolnjujejo. 2. Proizvodi iz plastičnih mas, kavčuka in gume, na katerih so tiskani motivi, besedilo, ilustracije ipd., in pri katerih je tisk bistven pri glavni uporabi proizvodov, se uvrščajo v 49. poglavje, razen proizvodov iz tar. št. 3918 in 3919. SPLOŠNA DOLOČILA Opomba 1. k oddelku Ta Opomba se nanaša na razvrščanje blaga, pripravljenega v komplete, ki sestoje iz dveh ali več posameznih sestavin (izdelkov), od katerih se nekateri ali vsi uvrščajo v Oddelek VII. Vendar pa se ta Opomba nanaša le na komplete, katerih sestavni izdelki so namenjeni temu, da se med seboj pomešajo in tako postanejo izdelki oddelka VI ali VII. Taki kompleti se morajo uvrščati v tarifno številko, ki ustreza temu izdelku, vendar pod pogojem, da posamezne sestavine izpolnjujejo pogoje od (a) do (c) te Opombe. Omeniti je treba, da v tem poglavju ni zajetega blaga, pripravljenega v kompletih, ki so sestavljeni iz dveh ali več posameznih sestavin, od katerih se nekateri ali vsi uvrščajo v Oddelek VII, ki pa so namenjeni za sosledično uporabo (sukcesivno uporabo). Tako pripravljeno blago za prodajo na drobno se bo uvrstilo na osnovi temeljnih pravil za razvrščanje (pretežno splošnega blaga, temeljno pravilo 3 (b)). V primeru, če niso pripravljeni za prodajo na drobno, se sestavine razvrstijo ločeno. Opomba 2. k oddelku Blago iz tar. številke 39.18 (talne obloge, zidne obloge in stropovi iz plastičnih mas) in blago iz tar. št. 39.19 (samolepilne plošče itd. iz plastičnih mas) ostanejo uvrščeni v pravkar navedenih tar. številkah in se ne uvrščajo v 49. poglavje tudi, če so na njih natisnjeni motivi, črke ali slike in katerih uporaba v razmerju do pretežne uporabe ni vzporedna. Vendar pa se vse blago iz plastičnih mas, gume ali vrst gum, opisanih v tem oddelku, uvršča v 49. poglavje, v kolikor tisk daje bistveni značaj izdelku (na primer: plastični trakovi z opozrilnimi napisi, obvestili, slikami itd). 39. POGLAVJE PLASTIČNE MASE IN PROIZVODI IZ PLASTIČNIH MAS OPOMBE 1. Z izrazom &quot;plastične mase&quot; so v tarifi mišljeni tisti materiali iz tar. št. 3901 do 3914, katere je mogoče ali je bilo mogoče bodisi v trenutku polimerizacije ali na kaki naslednji stopnji, medtem ko so bili pod kakšnim zunanjim vplivom (običajno pod vplivom toplote ali tlaka, po potrebi pa tudi topila ali plastifikatorja), oblikovati z litjem, ekstrudiranjem, valjanjem ali po drugem postopku v oblike, ki se ohranijo po prenehanju zunanjega vpliva. Z izrazom &quot;plastične mase&quot; je v tej tarifi mišljen tudi vulkanfiber. Z izrazom &quot;plastične mase&quot; pa niso mišljeni tekstilni materiali iz XI. oddelka. 2. V to poglavje ne spadajo: (a) voski iz tar. št. 27.12 ali 34.04; (b) izločene kemično določene organske spojine (29. poglavje); (c) heparin in njegove soli (tar. št. 30.01); (d) raztopine (razen kolodijev) plastičnih mas iz tar. št. 39.01 do 39.13 v hlapljivih organskih topilih (voda ni organsko topilo) z vsebnostjo topila več kot 50 mas.% (tar. št. 32.08); tiskarske folije iz tar. št. 32.12; (e) organska površinsko aktivna sredstva in preparati iz tar. št. 34.02; (f) staljene smole ali smolni estri (tar. št. 38.06); (g) diagnostični lističi (reagenti) na podlogi iz plastičnih mas (tar. št. 38.22); (h) sintetični kavčuk, definiran v 40. poglavju, in proizvodi iz sintetičnega kavčuka; (ij) sedlarski in jermenarski izdelki (tar. št. 42.01), kovčki, ročne torbe in druga embalaža iz tar. št. 42.02; (k) pletarski izdelki, košarski izdelki in drugi izdelki iz 46. poglavja; (l) tapete iz tar. št. 48.14; (m) blago iz XI. oddelka (tekstil in tekstilni proizvodi); (n) proizvodi iz XII. oddelka (npr.: obutev, kape, klobuki itd.; dežniki, sončniki, palice, biči, korobači in njihovi deli); (o) imitacije nakita iz tar. št. 71.17; (p) proizvodi iz XVI. oddelka (stroji ter mehanske ali električne naprave); (q) deli letal ali vozil iz XVII. oddelka; (r) proizvodi iz 90. poglavja (npr.: optični elementi, okviri za očala, risalni instrumenti); (s) proizvodi iz 91. poglavja (npr.: urni okrovi); (t) proizvodi iz 92. poglavja (npr.: glasbila in njihovi deli); (u) proizvodi iz 94. poglavja (npr.: pohištvo, svetilke in njihov pribor, svetlobni znaki, montažne zgradbe); (v) proizvodi iz 95. poglavja (npr.: igrače, rekviziti za šport in igre); (w) proizvodi iz 96. poglavja (npr.: ščetke, gumbi, zadrge, glavniki, ustniki ali cevke za pipe; ustniki za cigarete in podobno, deli termovk in podobno, peresa, patentni svinčniki). 3. Tar. št. 39.01 do 39.11 obsegajo samo naslednje blago, ki je proizvedeno s kemično sintezo: (a) tekoče sintetične poliolefine, od katerih pod 60% prostornine destilira pri 300°C po konverziji pri 1.013 milibarih z destilacijo pod zmanjšanim tlakom (tar.št. 39.01 in 39.02); (b) smole, ki niso visoko polimerizirane, vrsta kumaron-inden smole (tar. št. 39.11); (c) druge sintetične polimere s povprečjem najmanj 5 monomernih enot; (d) silikone (tar. št. 39.10); (e) rezole (tar. št. 39.09) in druge predpolimere. 4. Z izrazom &quot;kopolimeri&quot; so mišljeni vsi polimeri, v katerih ni posameznega monomera, ki sestavlja po masi 95% ali več celotne vsebnosti polimera. Če ni določeno drugače, se po tem poglavju kopolimeri (vključno kopolikondenzate, proizvode kopoliadicije, blok kopolimere in cepljene kopolimere) in polimerne mešanice uvrščajo v tarifne številke, ki obsegajo polimere tega komonomera, ki prevladuje po masi nad vsakim drugim posameznim komonomerom, pri čemer je treba komonomere, katerih polimeri se uvrščajo v isto tarifno številko, šteti, kot da sestavljajo posamezni komonomer. Če posamezni komonomer ne prevladuje po masi, se kopolimeri in polimerne mešanice uvrščajo v zadnjo po vrsti izmed tistih tarifnih številk, ki jih je treba zaradi pomembnosti enako upoštevati. 5. Kemično modificirani polimeri, pri katerih so opravljene spremembe s kemično reakcijo samo z dodatki h glavni polimerni verigi, se uvrščajo v ustrezno tarifno številko nemodificiranega polimera. Ta določba se ne uporablja za cepljene (graft) kopolimere. 6. V tar. št. 39.01 do 39.14 so z izrazom &quot;primarne oblike&quot; mišljene samo naslednje oblike: (a) tekočine in paste, vključno disperzije (emulzije in suspenzije) in raztopine; (b) bloki nepravilne oblike, kepe, prah (vključno prah za oblikovanje), zrnca, luske in podobne oblike. 7. Tar. št. 39.15 ne obsega odpadkov, ostružkov in ostankov posameznih termoplastičnih materialov, predelanih v primarne oblike (tar. št. 39.01 do 39.14). 8. Pri tar. št. 39.17 so z izrazom &quot;cevi in gibke cevi&quot; mišljeni votli proizvodi, ne glede na to, ali so polizdelki ali končni proizvodi, ki se običajno uporabljajo za transport ali razdeljevanje plinov ali tekočin (npr. rebraste cevi za zalivanje, perforirane cevi). Ta izraz obsega tudi čreva za klobasne izdelke in druge sploščene cevi. Vendar pa se proizvodi, razen prej omenjenih proizvodov, ki imajo drugačen notranji prečni prerez, razen krožnega, ovalnega, pravokotnega (pri katerih dolžina ne presega 1,5 širine) ali v obliki pravilnega mnogokotnika, ne štejejo za cevi, temveč za profilne oblike. 9. Pri tar. št. 39.18 so z izrazom &quot;plastične tapete za stene in strope&quot; mišljeni proizvodi v zvitkih, širokih 45 cm ali več, primerni za dekoracijo sten in stropov, ki so sestavljeni iz plastične mase, trajno pritrjene na podlago iz kakršnega koli materiala, razen iz papirja, če je plast plastične mase (na sprednji strani) šagrinirana - zrnate površine, reliefno okrašena, površinsko pobarvana, s tiskanimi vzorci ali drugače okrašena. 10. V tar. št. 39.20 in 39.21 so z izrazom &quot;plošče, listi, filmi, folije in trakovi&quot; mišljene samo plošče, listi, filmi, folije in trakovi (razen tistih iz 54. poglavja) in bloki pravilne geometrijske oblike, tiskani ali netiskani ali drugače površinsko obdelani, nerazrezani ali razrezani v pravokotne oblike (vključno kvadratne), toda nadalje neobdelani (tudi če so z rezanjem izdelki postali končni - za uporabo). 11. Tar.št. 39.25 obsega samo naslednje izdelke, če niso zajeti v kateri koli tarifni številki II. razdelka tega poglavja: (a) rezervoarje, cisterne (vključno septične cisterne), kadi in podobne posode s prostornino nad 300 l; (b) gradbene elemente, ki se uporabljajo npr. za pode, stene, pregrade, strope ali strehe; (c) žlebove in pribor zanje; (d) vrata, okna in njihove okvire ter prage za vrata; (e) balkonske, stopniščne in druge ograje, vrata in podobne ovire; (f) oknice, okenske navojnice (tudi žaluzije) in podobne proizvode, njihove dele in pribor; (g) police velikih dimenzij, ki se lahko zložijo ali se trajno vgradijo, na primer v prodajalnah, delavnicah, skladiščih; (h) okrasne arhitekturne značilnosti, na primer: žlebasti okraski, kupole in podobno; (ij) pribor za trajno vgraditev v vrata ali na vrata, okna, stopnišča, stene ali druge dele zgradbe, npr.: gumbi, ročice, kljuke, držala, držala za brisače, stikalne plošče in druge zaščitne plošče. OPOMBA K TARIFNIM PODŠTEVILKAM 1. Znotraj katere koli tarifne številke tega poglavja se bodo polimer (vključno kopolimeri) in kemično modificirani polimeri uvrščali po naslednjih pravilih: (a) Če obstoja podštevilka &quot;drugo&quot; v isti seriji: (1) označba v podštevilki polimera s predpono &quot;poli&quot; (npr. polietilen in poliamid-6,6 ) pomeni, da je monomera ali monomerne enote imenovanega polimera vzetega skupaj več kot 95 mas.% od celotnega polimera; (2) kopolimeri imenovani v podštevilkah 3901 30, 3903 20, 3903 30 in 3904 30, se uvrščajo v te podštevilke, pod pogojem, da komonomerna enota v imenovanem kopolimeru sodeluje s 95 mas.% ali več v celotnem polimeru; (3) kemično modificirani polimeri, se uvrščajo v podštevilko &quot;drugo&quot; pod pogojem, da niso kemično modificirani polimeri bolj specifično zajeti v drugi podštevilki; (4) polimeri, ki se ne morejo razvrstiti po zgoraj navedenih pravilih (1), (2) ali (3) se uvrščajo v podštevilko med ostalimi podštevilkami v seriji po teži prevladujočega monomera v polimeru. V ta namen je potrebno monomere v polimeru, ki se uvrščajo v isto tar. št. vzeti skupaj; (b) Če ne obstoja podštevilka &quot;drugo&quot; v isti seriji: (1) polimeri se uvrstijo v podštevilko polimera monomerne enote, ki prevladuje po teži nad katero koli komonomerno enoto; (2) kemično modificirani polimeri, se uvrščajo v podštevilko, ki odgovarja nemodificiranemu polimeru. Kadar v kopolimerih nobena monomerna enota ne prevladuje, se uporabi temeljno pravilo TP 3 (C). Polimerne mešanice se uvrščajo v tar. podšt. prevladujočega polimera. SPLOŠNA DOLOČILA V splošnem vključuje to poglavje snovi, imenovane polimeri in polizdelki ter njihovi izdelki, pod pogojem, da niso izključeni po Opombi 2 k temu poglavju. Polimeri Polimeri sestoje iz molekul, za katere je značilno ponavljanje ene ali več vrst monomernih enot. Polimeri se pridobivajo z reakcijo mad različnimi monomernimi enotami ali istovrstnimi monomernimi enotami. Procesi pri katerih nastajajo polimeri se imenuje polimerizacija. V širšem pomenu besede vključuje ta pojem naslednje vrste reakcij: (1) Aditivna polimerizacija, v kateri posamezna molekula z nenasičenim etilenom deluje na vsako drugo z enostavnim dodajanjem, brez sproščanja vode ali drugih vzporednih izdelkov, zaradi ustvarjanja polimerne verige, ki vsebuje samo vezi ogljik- ogljik (npr proizvodnja polietilenov iz etilena ali iz kopolimerov etilen vinil acetata, iz etilena in vinilacetata). To vrsto polimerizacije včasih imenujejo enostavna polimerizacija ali kopolimerizacija - to pomeni, da uporabljajo pojma polimerizacija in kopolimerizacija v ožjem pomenu. (2) Polimerizacija s prestavljanjem skupin, pri kateri molekule s funkcionalnimi skupinami, ki vsebujejo atome na primer: kisika, dušika ali žvepla, delujejo na vsako drugo molekulo z reakcijo kondenzacije, brez sproščaja vode ali drugih vzporednih izdelkov, pri čemer tvorijo polimerno verigo, v kateri monomerne enote združujejo etrska, amidna, uretanska ali druge vezi (na primer: proizvodnja polimetilen oksida iz formaldehida, poliamida-6 iz kaprolaktamov ali pa poliuretana iz poliolov in izocianatov). To vrsto polimerizacije imenujejo tudi poliadicija. (3) Polimerizacija s kondenzacijo, pri kateri molekule s funkcionalnimi skupinami, ki vsebujejo atome na primer: kisika, dušika ali žvepla, delujejo z vsako drugo molekulo s kondenzacijsko reakcijo s sproščanjem vode in drugih vzporednih izdelkov, pri čemer ustvarjajo polimerno verigo, v kateri monomerne enote združujejo etrska, estrska, amidna ali druge vezi (na primer: pridobivanje polietilen terftalatov iz etilen glikola in ter terftalne kisline ali poliamida 6,6 iz heksametilendiamina in adipinske kisline). To vrsto polimerizacije imenujejo tudi kondenzacija ali polikondenzacija. Polimeri so lahko kemično modificirani, kot na primer: s kloriranjem polietilena ali polivinilklorida, s klorosulfoniranjem polietilena, z acetiliranjem ali nitriranjem celuloze ali s hidrolizo polivinil acetatov. KRATICE ZA POLIMERE Mnoge plastične mase, ki so opisane v tem poglavju, so tudi poznane po njihovih &quot;kraticah&quot;. Najbolj pogoste oblike kratic so: ABS Akrilonitril-butadien-stiren kopolimer CA Celulozni acetat CAB Celulozni aceto-butirat CP Celulozni propionat CMC Karboksimetil celuloza (tudi njene soli, na primer: natrijeva sol) CPE Kloriran polietilen EVA Etilen-vinil acetat kopolimer HDPE Polietilen visoke gostote LDPE Polietilen nizke gostote LLDPE Linearni polietilen nizke gostote PBT Polibutilen-tereftalat PE Polietilen PEOX Polietilen-oksid (polioksitilen) PET Polietilen-tereftalat PIB Poliizobutilen PMMA Polimetil-metakrilat PP Polipropilen PPO Polifenilen-oksid PPOX Polipropilen-oksid (polioksipropilen) PPS Polifenilen-sulfid PS Polistiren (polistirol) PTFE Politetra-fluor-etilen PVAC Polivinil-acetat PVAL Polivinil-alkohol PVB Polivinil-butiral PVC Polivinil-klorid PVDF Polivinilden-fluorid PVP Polivinil-piralidon SAN Stiren-akrilonitril kopolimer Opozoriti je potrebno, da komercialni polimeri vsebujejo včasih več monomernih enot, kot jih predstavlja &quot;kratica&quot;. (Na primer: linearni polietilen nizke gostote (LLDPE), ki je običajno polimer etilena, vsebuje malo količino (običajno več kot 5%) a-olefinskih monomernih enot). Dalje, relativna količina monomernih enot v polimeru ni nujno v enakem vrstnem redu, kot je navedena v &quot;kratici&quot; (na primer: akrilonitril-butadien-stiren (ABS) kopolimer, vsebuje stiren kot prevladujočo monomerno enoto. Kratice, je iz zgoraj navedenih vzrokov, potrebno jemati samo kot vodilo (pripomoček). Uvrščanje mora v vseh primerih potekati skladno s komentarskimi pojasnili in Opombami navedenimi k vsaki tarifni številki in podštevilki in na osnovi sestave monomernih enot v polimerih ( glej Opombo 4 in Opombo 1. k oddelku v tem poglavju). Plastične mase Pojem &quot;plastične mase&quot; je opredeljen v Opombi 1 k temu poglavju in označuje tiste materiale iz tar. številk od 39.01 do 39.14, ki je mogoče ali je bilo mogoče bodisi v trenutku polimerizacije ali na kaki naslednji stopnji, medtem ko so bili pod kakšnim zunanjim vplivom (običajno pod vplivom toplote ali pritiska, po potrebi tudi topila ali mehčalca), oblikovati z litjem, estrudiranjem, valjanjem ali kako drugače v oblike, ki se ohranijo po prenehanju zunanjega vpliva. Pojem &quot;plastične mase&quot; v tej Nomenklaturi vključuje tudi vulkan fiber. Vendar pa ta pojem ne vključuje tekstilnih materialov iz oddelka XI. Omeniti je treba, da velja definicija pojma &quot;plastične mase&quot; za celotno Nomenklaturo. Pojem &quot;polimerizacija&quot; se v tej opredelitvi uporablja v širšem smislu, ki označuje katerikoli postopek tvorbe polimerov, vštevši adicijsko polimerizacijo, polimerizacijo s prestavljanjem skupin (poliadicija) in kondenzacijsko polimerizacijo (polikondenzacijo). Če se material iz tega poglavja lahko večkrat mehča s toploto in, če ga je mogoče oblikovati v izdelke na primer: s stiskanjem in ga nato s hlajenjem strditi, se imenuje &quot;termoplastičen&quot;. Če ga je mogoče pretvoriti ali če je že transformiran v netaljivi izdelek s pomočjo kemičnih ali fizikalnih sredstev (na primer: s pomočjo toplote), se imenuje &quot;termoreaktiven&quot; izdelek. Uporabnost plastičnih mas je skoraj neomejena, vendar se številni izdelki iz plastičnih mas uvrščajo na druga mesta v Nomenklaturi (glej Opombo 2 k temu poglavju). Splošna razdelitev tega poglavja. To poglavje je razdeljeno na dva pod-poglavja. Prvo pod-poglavje vključuje polimere v primarnih oblikah, drugo pa odpadke, ostružke in ostanke, polizdelke in izdelke. V prvo pod-poglavje spadajo primarne oblike izdelkov iz tar. številk od 39.01 do 39.11, katere pridobivajo s kemično sintezo. Polimeri iz tar. številk 39.12 in 39.13 so ali naravni polimeri ali dobljeni iz naravnih s kemično obdelavo. Tar. št. 39.14 vključuje ionske izmenjalce na osnovi polimerov iz tar. št. 39.01 do 39.13. Tar. št. 39.15 v drugem pod-poglavju, se nanaša na odpadke, ostružke in ostanke plastičnih mas. Tar. številke od 39.16 do 39.25 vključujejo polizdelke in izdelke - artikle iz plastičnih mas. Tar. št. 39.26 je številka za &quot;drugo&quot; in vključuje izdelke - artikle iz plastičnih mas ali iz drugih materialov iz tar. številk od 39.01 do 39.14, ki na drugem mestu niso ne navedeni in ne zajeti. Vsebina tarifnih številk od 39.01 do 39.11 Vsebina teh tar. številk je določena v Opombi 3. k temu poglavju. Te tar. številke vključujejo le blago, ki se proizvaja s kemično sintezo in se deli v naslednje skupine: (a) Tekoči sintetični poliolefini - polimeri, dobljeni iz etilena, propena, butena ali iz drugih olefinov. Uvrščajo se v tar. št. 39.01 ali 39.02 pod pogojem, da manj od 60 vol.% destilira pri 300(C po konverziji na 1,013 milibarov pri uporabi destilacije pod zmanjšanim tlakom. (b) Smole, ki niso visoko polimerizirane, vrst kumaron indenskih smol, dobljene s kopolimerizacijo mešanih monomerov (vštevši kumaron ali inden), dobljenih iz katrana premoga (tar. št. 39.11). (c) Drugi sintetični polimeri s povprečjem najmanj 5 monomernih enot in s strukturo v neprekinjeni vrsti. Vključujejo plastične mase, opredeljene v Opombi 1. k temu poglavju. Pri izračunavanju povprečnega števila monomernih enot v smislu Opombe 3(c) k temu poglavju, nima poimenovanje polimera kot homopolimera ali kopolimera drugje v nomenklaturi nikakršnega pomena oziroma vpliva. Posebno polikondenzati in nekateri prestrukturirani (preusmerjeni) polimeri, ki štejejo za homopolimere, lahko imajo več od ene monomerne enote, od katerih je vsaka drugačne kemične sestave. Monomerna enota je največja konstituitivna enota, ki nastane v procesu polimerizacije iz ene monomerne molekule. Monomerne enote ne gre enačiti s konstituitivno enoto, ki se ponavlja in predstavlja najmanjšo konstituitivno enoto, ki s svojim ponavljanjem tvori polimer. Ne gre je enačiti niti z monomerom, ki je posamezna molekula, iz katere se lahko tvorijo polimeri. < glej prilogo - Slike: stran 7-8 > (d) Silikoni, so kemično nedoločeni izdelki, ki vsebujejo več kot eno molekulo s silicij-kisik-silicij vezjo (tar. št. 39.10). (e) Rezoli (tar. št. 39.09) in drugi predpolimeri. Predpolimeri so izdelki, za katere je značilno določeno ponavljanje monomerni enot, čeprav lahko vsebujejo nezreagirane monomere. Predpolimeri se kot taki ponavadi ne uporabljajo, ampak so namenjeni transformaciji z nadaljnjo polimerizacijo v polimere večje molekulske mase. Zaradi tega ta tar. številka ne vključuje končnih izdelkov, kot so na primer: di-izobutilen (tar. št. 27.10) ali mešanice polietilen glikolov z zelo nizko molsko maso (tar. št. 28.24). Primeri predpolimerov so na primer: epoksidi na osnovi bisfenola -A ali formaldehida, epoksidiranih z epiklorhidrinom ter polimerni izocianati. Kopolimeri in mešanice polimerov Izraz &quot;kopolimer&quot; je opredeljen v Opombi 4. k temu poglavju kot polimer, v katerem nobena izmed posameznih monomernih enot ne predstavlja 95% ali več mase vseh vsebovanih polimerov. Tako na primer: polimer, ki ga sestavlja 95% propilenove monomerne enote in 4%drugih olefinovih monomernih enot, ne šteje za kopolimer. Kopolimeri vključujejo tudi ko-polikondenzacijske, ko- poliadicijske izdelke in blok-polimere ter graft ko-polimere. Blok kopolimeri so kopolimeri, sestavljeni in najmanj dveh povezanih polimernih nizov, od katerih ima vsak drugačno monomerno sestavno enoto (na primer: kopolimer etilena in propilena z nadomestnima segmentom polietilena in polipropilena). Graft polimeri so kopilimeri, sestavljni iz glavnih polimernih verig, ki imajo stranske polimerne verige, ki pa so sestavljene vsaka iz drugih monomernih enot. Primera: stiren-butadien kopolimer-graft-polistiren (polistiren, &quot;cepljen&quot; v kopolimer stiren butadiena) in polibutadien-graft- stiren-akrilonitril kopolimer. Uvrščanje kopolimerov (vštevši ko-polikondenzacijske, ko- poliadicijske izdelke, graft- polimere in blok -polimere) ter mešanic polimerov ureja Opomba 4. k temu poglavju. Če iz konteksta ne izhaja drugače, se morajo ti izdelki uvrstiti v tar. številko, ki vključuje kopolimere tiste komonomerne enote, katerega masa prevladuje nad maso katerekoli druge sestavne komonomerne enote. V tem smislu štejejo sestavne ko-monomerne enote polimera, ki se uvršča v isto tar.številko, skupaj. Če nobena izmed komonomernih enot (ali skupina sestavnih komonomernih enot, katerih polimeri se uvrščajo v isto tar. številko) ne prevladuje, se bodisi kopolimeri, bodisi mešanice polimerov, uvrščajo v tisto tar. številko, ki je zadnja po številčnem zaporedju med tar. številkami, ki bi v enaki meri prišle v poštev za uvrščanje. Tako se na primer kopolimer vinilklorid-vinil acetata, ki vsebuje: 55 mas.% vinil kloridne monomerne enote, uvršča v tar. št. 39.04, če pa vsebuje 55 mas.% vinil acetatne monomerne enote, uvršča v tar. št. 39.05. Podobno se na primer kopolimer, ki vsebuje: 45 mas.% etilenske, 35 mas.% propilenske in 20 mas.% isobutilenske monomerne enote, uvršča v tar. št. 39.02, saj predstavljata propilenska in isobutilenska monomerna enota, katerih polimeri se uvrščajo v tar. št. 39.02, skupaj 55% kopolimera in, sešteta, prevladujeta nad katerokoli etilensko monomerno enoto. Mešanica polimerov, ki jo sestavlja: 55 mas.% poliuretana, in 45 mas.% poliksilen oksida, se uvršča v tar. št. 39.09, ker poliuretanske monomerne enote prevladujejo nad monomernimi enotami poliksilen oksid. V smislu definicije poliuretana, štejejo vse poliuretanske monomerne enote (vštevši monomerne enote polieter poliola, ki sestavljajo del poliuretana), skupaj. Kemično modificirani polimeri Kemično modificirani polimeri, to so tisti, pri katerih so bil s kemično reakcijo spremenjen samo dodatek k glavni polimerni verigi, uvrščajo se v tar. številko, ki ustreza nemodificiranemu polimeru (glej Opombo 5. k temu poglavju). Ta določila ne veljajo za graft -polimere. Tako se na primer klorirani polietilen in klorsulfonirani polietilen uvrščata v tar. št. 39.01. Polimeri, ki so kemično modificirani, da oblikujejo reakcijske epoksidne skupine tako, da postanejo epoksidne smole (glej komentar k tar. št. 39.07), se uvrščajo v tar. št. 39.07. Primer: fenolne smole, kemično modificirane z epiklorhidrinom, se uvrščajo kot epoksidne smole in ne kot kemično modificirane fenolne smole v tar. št. 39.09. Mešanice polimerov, pri katerih je bil kemično modiciran samo eden izmed sestavnih polimerov, štejejo za v celoti kemično modificirane. Primarne oblike Tarifne številke od 39.01 do 39.14 vključujejo le blago v &quot;primarnih oblikah&quot;. Pojem &quot;primarne oblike&quot; je opredeljen v Opombi 6. k temu poglavju. Nanaša se samo na naslednje oblike: (1) Tekočine in paste - lahko so iz osnovnega polimera, ki zahteva nadaljnji postopek s pomočjo toplote ali kako drugače z namenom pridobivanja končnega materiala. Lahko pa so tudi disperzije (emulzije in suspenzije), ali pa raztopine neobdelanih ali delno obdelanih materialov. Poleg snovi, nujnih za postopek sam (na primer: trdilci ali drugi ko-reagenti in pospeševalci), lahko te tekočine vsebujejo tudi druge materiale, kot so mehčalci, stabilizatorji, polnila in barvila, katerih namen je predvcsem dati končnemu izdelku posebne fizikalne ali druge željene lastnosti. Tekočine in paste se uporabljajo za litje, za ekstruzijo itd., pa tudi kot impregnirani materiali za površinske premaze, kot osnova za lake in barve ter kot lepila, zgoščevala, flokulanti itd. Če ti izdelki zaradi dodajanja kakšnih snovi odgovarjajo bolj specifičnim tar. številkam, so iz 39. poglavja izključeni. Tak je primer s: (a) pripravljenimi lepili - glej izključitev pod (b) na koncu splošnih določil - tar. št. 35.06) in (b) s pripravljenimi dodatki za mineralna olja (tar. št. 38.11). Omeniti je tudi treba, da se raztopine (razen kolodijev, ki so mešanice etilnega alkohoola in etra), ki sestoje iz plastičnih mas iz tar. št. od 39.01 do 39.13 v hlapnih organskih topilih, uvrščajo v tar. št. 32.08, če masa topila presega 50% mase raztopine (uporaba Opombe 4. k 32. poglavju). Tekoči polimeri brez topila, katere lahko jasno spoznamo za take, namenjene za uporabo izključno kot laki (pri katerih je tvorba filma odvisna od temperature, atmosferske vlage ali kisika, ne pa od dodajanja trdilca), se uvrščajo v tar. št. 32.10. Če niso tako spoznavni, se uvrščajo v 39. poglavje. (2) Prah, zrna in luskine - v teh oblikah se uporabljajo za oblikovanje s pomočjo stiskanja za proizvodnjo lakov, lepil itd. ter kot zgoščevalci, flokulanti itd. Lahko sestoje iz nemehčanih materialov, ki tekom stiskanja ali nadaljnjih postopkov postanejo plastični, lahko so tudi iz materialov, katerim so mehčalci dodani. Ti materiali lahko vsebujejo polnila (na primer: lesno moko, celulozo, tekstilna vlakna, mineralne snovi itd.), barvila in druge snovi, navedene v predhodni točki pod (1). Prah lahko uporabljajo na primer za plasitficiranje predmetov s pomočjo toplote z ali brez statične elektrike. (3) Bloki nepravilnih oblik, kepe in podobne oblike v razsutem stanju, neglede na to, ali vsebujejo polnila, barvila ali druge snovi, naštete v prejšnji točki pod (1). Bloki pravilnih oblik niso primarne oblike in jih označujejo pojmi &quot;plošče, listi, filmi, folija in trak&quot; (glej Opombo 10. k temu poglavju). Odpadki, ostružki in ostanki posameznega termoplastičnega materiala, preoblikovani v primarne oblike, se uvrščajo v tar. številke od 39.01 do 39.14 (glede na material), ne pa v tar. št. 39.15 (glej Opombo 7. k temu poglavju). Cevi Pojem &quot;cevi&quot;, uporabljen v tar. št. 39.17, je definiran v Opombi 8. k temu poglavju. Plošče, listi, film, folije in trakovi iz tar. številk 39.20 in 39.21. Pojem &quot;plošče, listi, film, folija in trak&quot;, uporabljen v tar. številkah 39.20 in 39.21, je opredeljen v Opombi 10. k temu poglavju. Plošče, listi itd. se ponavadi uvrščajo v tar. številke 39.18, 39.19 ali od 39.22 do 39.26, in sicer neglede na to, ali so površinsko obdelani (vštevši kvadratni ali v obliki drugih izsekanih pravokotnih oblik), z brušenimi robovi, luknjani, rezbarjeni, orobljeni, vpredeni, okvirjeni ali kako drugače obdelani ali razrezani v druge oblike, razen v pravokotne. Celularne (ekspandirane) plastične mase. Celularne plastične mase so plastične mase z mnogimi celicami (odprte, zaprte celice ali oboje), ki so porazdeljene po celi masi. K njim se prištevajo tudi penaste plastične mase, ekspandirane plastične mase in mikroporozne ali mikrocelične plastične mase. Lahko so gibljive ali toge. Celularne plastične mase se proizvajajo na različne načine: z uvajanjem plina v plastično maso (na primer: z mehanskim mešanjem, evaporizacijo topila z nizkim vreliščem, degradacijo materiala, ki proizvaja plin), mešanjem plastičnim mas z votlimi mikrosferami (mikrokroglice) (na primer: steklenimi ali iz fenolne smole), s sintriranjem zrn plastičnih mas in z mešanjem plastičnih mas z vodo ali z materialom topnem v topilu, ki se izlužita iz plastičnih mas in puščata prazen prostor. Kombinacije plastične mase in tekstila. Plastične zidne tapete in tapete za stropove se, skladno z Opombo 9. k temu poglavju, uvrščajo v tar. št. 39.18. Sicer se rešuje vprašanje uvrščanja kombinacij plastičnih mas in tekstila z uporabo Opombe 1 (h) k oddelku XI, z Opombo 3. k 56. poglavju in z Opombo 2. k 59. poglavju. V tem poglavju so zajeti tudi naslednji izdelki: (a) Klobučevina (filc), impregniran, premazan, prevlečen, prekrit ali laminiran s plastičnimi masami in ne vsebuje več kot 50 mas.% tekstilnega materiala in klobučevin, v celoti vdelan v plastične mase. (b) Tekstilne tkanine in netkane materiale, popolnoma vdelane v plastične mase ali v celoti prevlečene ali prekrite z obeh strani s takšnim materialom pod pogojem, da je takšna prevleka ali prekrivalo vidno s prostim očesom, ne da bi za ta namen bilo treba spremeniti barvo. (c) Tekstilne tkanine, impregnirane, premazane, prevlečene, prekrite ali laminirane s plastičnimi masami, katere ni mogoče (ne da bi se prelomile), z roko oviti okrog valja s premerom 7 mm pri temperaturi med 15( in 30(C. (d) Plošče, folije in trakovi iz celularne plastične mase v kombinaciji s tkaninami, filcom ali netkanim tekstilom, kadar je tekstilni material samo zaradi ojačanja (tar. št. 39.21). V tem pogledu se nereliefirani, nebeljeni, beljeni ali enotno pobarvani tekstilni materiali, kadar so samo na eni strani teh plošč, folij ali trakov, upoštevajo le kot ojačitev. Reliefirani, potiskani ali bolj izdelano obdelani tekstilni materiali (na primer: s polnjenjem) in posebni izdelki kot so žametno blago, til in čipke ter tekstilni izdelki iz tar.številke 58.11, pa imajo še drugo funkcijo, ki presega samo funkcijo ojačanja. Plošče, folije, in trakovi iz celularne plastične mase kombinirane s tekstilnimi tkaninami na obeh straneh, neglede na vrsto tkanine, so izključene iz tega poglavja (v glavnem tar.št. 56.02, 56.03 ali 59.03). Kombinacije plastičnih mas z drugimi materiali, razen s tekstilom. To poglavje vključuje tudi naslednje izdelke, dobljene ali s posameznimi operacijami ali z določenim številom zaporednih operacij pod pogojem, da ohranjajo bistveno značilnost izdelka iz plastičnih mas: (a) Plošče, liste itd. z vgrajeno ojačitveno ali nosilno mrežo iz drugega materiala (žica, steklena vlakna itd.), popolnoma vgrajeno v plastično maso. (b) Izdelke, ki sestoje iz plošč, listov itd. iz plastičnih mas, med seboj ločeni s plastjo drugega materiala, kot je na primer: kovinska folija, lepenka itd. Proizvodi iz papirja ali lepenke, zaščitene s tankim zaščitnim slojem plastike na obeh straneh, so iz tega poglavja izključeni, če ohranjajo bistveni značaj papirja ali lepenke (v glavnem tar. št. 48.11). (c) Papir - armiran ali ojačan z listi plastičnih mas in s izdelki, ki sestoje iz ene plasti papirja ali lepenke, premazane ali prevlečene ali prekrite s plastjo plastične mase, pri čemer slednja predstavlja več kot kot polovico skupne debeline, razen zidnih tapet iz tar. št. 48.14. (d) Izdelke, ki sestoje iz steklenih vlaken ali listov papirja (laminati), impregniranih s plastičnimi masami ali skupaj stiskani pod pogojem, da so trdni in krhki (če imajo bolj lastnost papirja ali izdelka iz steklenih vlaken, se uvrščajo v 48. ali 70. poglavje - odvisno od primera). Določila prejšnje točke se uporabljajo tudi mutatis mutandis za monofilamente, palice, profilne oblike, cevi in izdelke. Omeniti je treba, da so iz tega poglavja izključeni gaza in mrežasti izdelki iz navadnih kovin, ki so samo pomočeni v plastične mase (Oddelek XV). V primeru plošč ali listov, sestavljenih iz plasti lesa in plastičnih mas, v katerih predstavlja les zgolj podlago ali ojačanje plastične mase, se ti plošče ali listi uvrščajo v to poglavje. Tisti, v katerih imajo plastične mase vzporedno vlogo (na primer: takrat, kadar listi in plošče predstavljajo le osnovo finega furnirja), so iz tega poglavja izključeni (44. poglavje). S tega zornega kota je treba omeniti, da se gradbene plošče, sestavljene iz plasti lesa in plastičnih mas, uvrščajo praviloma v 44. poglavje (glej splošna določila k temu poglavju). Razen izključitev, navedenih v Opombi 2 k temu poglavju, to poglavje izključuje še: (a) koncentrirane disperzije barvil v plastičnih masah, ki imajo lastnost izdelka iz 32. poglavja. Za ta namen glej na primer: komentar k tar. številki 32.04 (točka (I)(C)), ki se nanaša na koncentrirane disperzije barvil v plastičnih masah, in pa točko (II (2), ki se nanaša na organske luminoforje, na primer: na Rodamin B v plastičnih masah. Nadalje glej tar. št. 32.05 (sedmo točko, ki se nanaša na koncentrirane disperzije lak-barv v plastičnih masah) in tar. št. 32.06 (del (A), šesta točka, podtočka (I), ki se nanaša na koncentrirane disperzije drugih materialov za barvanje v plastičnih masah), (b) preparati, posebno pripravljeni za uporabo kot lepila in, ki sestojijo iz mešanice polimerov iz tar.št. 39.01 do 39.13, katerim so poleg dovoljenih dodatkov k plastičnim masam v tem poglavju (na primer: polnila, mehčalci, topila, pigmenti,itd), dodane snovi, ki običajno niso dovoljene za to poglavje (na primer: voski, smolni estri,), ali so pakirani v oblikah za prodajo na drobno (brez predhodnega prepakiranja) kot lepila in katerih neto masa ne presega 1 kg., (pri dvokomponentnih lepilih je za potrebe določitve mase potrebno vzeti skupno maso vseh komponent (na primer: dvokomponentno epoksidno lepilo, A+B ne sme presegati mase 1 kg) (tar.št. 3506.10). (c) plastične mase in njeni izdelki (razen izdelkov iz tar. št. 39.18 ali 39.19), potiskane z motivi, črkami ali slikovnimi predstavitvami, ki niso več primerne za prvotno rabo (49. poglavje). KOMENTAR K TARIFNIM PODŠTEVILKAM Opomba 1 k tar. podštevilki Ta opomba ureja razvrščanje polimerov (vključno kopolimere), kemično modificiranih polimerov in mešanic polimerov v tar. podštevilke. Vendar pa morajo biti pred uvrstitvijo v tar. podštevilko, uvrščeni v svojo ustrezno tar. številko, in to skladno z določili Opomb 4 in 5 k temu poglavju (glej splošna določila Komentarja). Razvrščanje polimerov (vključno kopolimere) in kemično modificiranih polimerov. Skladno z Opombo 1, se polimeri (vštevši kopolimeri) in kemično modificirani polimeri uvrščajo v skladu z določili pod-odstavka (a) opombe ali skladno z določili pod-odstavka (b) taiste opombe, kar je odvisno od tega, ali v nizu obstaja tar. podštevilka &quot;drugo&quot; ali ne. Med poimenovanja &quot;drugo&quot; ne štejemo podobna poimenovanja, kot na primer: &quot;drugi poliestri&quot;. Izraz &quot;v istem nizu&quot; označuje tar. podštevilke iste ravni, namreč podštevilke z eno črtico &quot;-&quot; (1.nivo delitve) in z dvema črticama &quot;- -&quot; (2. nivo delitve) (glej komentar k Temeljnemu pravilu 6). Omeniti je treba, da se v nekaterih tar. številkah pojavljata oba tipa podštevilk (na primer: 39.07). (A) Razvrščanje, kjer je v istem nizu tarifna podštevilka &quot;drugo&quot;. (1) Pod-odstavek (a) (1) Opombe 1 k tar. podštevilkam opredeljuje polimere s predpono &quot;poli&quot; (na primer: polietilen in poliamid 6,6) kot tistega, v katerih sestavna monomerna skupina ali monomerne skupine zadevnega polimera skupaj predstavljajo po 95 mas.% ali več vseh vsebovanih polimerov. V primeru zadevnega vrste polimerov, ki jih označuje predpona &quot;poli&quot; (na primer: politerpeni iz tar. št. 3911.10), morajo vse monomerne enote iz istega razreda (na primer: različne terpenske monomerne enote v primeru politerpena) predstavljati po 95 mas.% ali več polimerov. Poudariti je treba, da se ta definicija nanaša samo na polimere iz tarifnih številk, ki imajo tudi tar. podštevilko &quot;drugo&quot;. Tako se na primer: polimer iz 96% etilenske monomerne enote in 4% propilenske monomerne enote ter specifične teže 0,94 ali več (po določilih Opombe 4 k temu poglavju je to polimer iz tar. št. 39.01), uvršča se kot polietilen v tar. podšt. 3901.20, ker predstavlja etilenska monomerna enota več kot 95% vseh vsebovanih polimerov in ker se v istem nizu nahaja tar. podštevilka &quot;drugo&quot;. Zgoraj navedena definicija polimerov s predpono &quot;poli&quot; pa, kadar bi se nanašala na polivinil alkohole, ne zahteva 95% ali več vsebovanih monomernih enot. Vendar pa se zahteva, da predstavljata monomerne enote vinil alkohola in vinil acetata skupaj 95 mas.% ali več vseh vsebovanih polimerov. (2) Pod-odstavek (a) (2) Opombe 1 k tar. podštevilkam se nanaša na razvrščanje izdelkov iz tar. podštevilk 3901.30, 3903.20, 3903.30 in 3904.30. Kopolimeri, ki se uvrščajo v naštete štiri tar. podštevilke, morajo vsebovati 95 mas.% ali več polimerov iz poimenovanja tar. podštevilke. Tako se na primer: kopolimer iz 61% vinilkloridne, 35% vinilacetatne in 4% monomerne enote maleinskega anhidrida (polimer iz tar. št. 39.04) uvršča kot kopolimer vinil-klorid- vinilacetata v tar. podštevilko 3904.30, ker predstavljata vinilacetatna in vinilkloridna monomerna enota skupaj 96 mas.% vseh vsebovanih polimerov. Na drugi strani pa se kopolimer iz 60% stirenske, 30% akrilonitrilske in -10% viniltoluenske monomerne enote (polimer iz tar. št. 39.03) uvršča v tar. podštevilko 3903.90 (poimenovano &quot;drugo&quot;) in ne v tar. podšt. 3903.20, saj predstavljata stirenska in akrilonitrilska monomenra enota komaj 90 mas.% vseh vsebovanih polimerov. (3) Pod-odstavek (a) (3) Opombe 1 k tarifnim podštevilkam se nanaša za uvrščanje kemično modificiranih polimerov. Ti polimeri se uvrščajo v tar. podštevilko, poimenovano &quot;drugo&quot; pod pogojem, da kemično modificirani polimeri niso bolj specifično navedeni v kakšni drugi tar. podštevilki. Posledica te opombe je, da se kemično modificirani polimeri ne uvrščajo v isto tar. podštevilko kot nemodificirani polimeri, razen če je nemodificirani polimer kot tak moč uvrstiti v tar. podštevilko &quot;drugo&quot;. Tako se na primer klorirani ali klorosulfonirani polietilen, ki je kemično modificirani polietilen iz tar. št. 39.01, uvršča va tar. podštevilko 3901.90 (&quot;drugo&quot;). Na drugi strani pa se polivinil-alkohol, dobljen s hidrolizo polivini-acetata, uvršča v tar. podšt. 3905.30, kjer je konkretno vključen. (4) Pod-odstavek (a) (4): Polimeri, ki jih ni moč uvrstiti skladno s točkami (a) (1), (a) (2) ali (a) (3), se uvrščajo v tar. podštevilko, poimenovano &quot;drugo&quot;, razen če jih ni moč uvrstiti v bolj specifično tar. podštevilko v nizu, ki vključuje polimere monomerane enote, ki po masi prevladuje nad katerokoli drugo posamezno monomerno enoto. V tem smislu se štejejo sestavne monomerne enote polimerov, ki se uvrščajo v isto tar. številko, skupaj. Primerljive so samo monomerne enote polimerov iz istega niza tarifnih podštevilk. Besedilo takšnih tar. podštevilk ima obliko &quot;polimeri x&quot;, &quot;x- polimeri&quot; ali &quot;x-kopolimeri&quot; (na primer: kopolimeri propilena (tar. podšt. 3902.30), fluoro-polimeri (tar. št. 3904.61 in 3904.69). Za uvrstitev v te tar. podštevilke zadošča, da monomerna enota, imenovana v tar. podštevilki, po masi prevladuje nad katerokoli drugo posamezno monomerno enoto v nizu. To pomeni, da monomerni enoti, imenovani v tar. podštevilki, ni treba predstavljati več kot 50% vseh vseboavnih polimerov v nizu. Tako se na primer kopolimer etilen-propilena iz 40% etilenske in 60% propilenske monomerne enote (polimer iz tar. št. 39.02), uvršča v tar. podšt. 3902.30 kot kopolimer propilena, ker je propilen edina sestavna monomerna enota, ki se jo upošteva. Podobno se kopolimer iz 45% etilenske, 35% propilenske in 20% izobutilenske monomerne enote (polimer iz tar. št. 39.02), uvršča va tar. podšt. 3902.30, ker sta med seboj primerljiva edino propilenska in izobutilenska monomerna enota (etilensko manomerno enoto lahko ignoriramo) , pri tem pa propilenska prevladuje nad izobutilensko. Na drugi strani pa se kopolimer iz 45% etilenske, 35% izobutilenske in 20% propilenske monomerne enote (polimer iz tar. št. 39.02), uvršča v tar. podšt. 3902.90, ker sta med seboj primerljivi samo izobutilenska in propilenska monomerna enota, pri tem pa izobutilenska prevladuje nad propilensko. (B) Razvrščanje, kadar v istem nizu ni tarifne podštevilke &quot;drugo&quot;. (1) Pod-odstavek (b) (1) Opombe 1 k tarifnim podštevilkam narekuje razvrščanje polimerov v tarifne podštevilke, ki vključujejo polimere tiste monomerne enote, ki po masi prevladuje nad katerokoli drugo posamezno monomerno enoto, kadar v istem nizu ni tar. podštevilke &quot;drugo&quot;. V tem smislu štejejo sestavne monomerne enote polimera, ki se uvršča v isto tar. številko, skupaj. To je podoben način razvrščanja, kot je opisan v Opombi 4 k temu poglavju glede uvrščanja polimerov na ravni tarifnih številk. Načelo prevlade ene monomerne enote se uporablja, razen kadar polimeri vsebujejo monomerne enote, ki se uvrščajo izven niza zadevnih tar. podštevilk. V takšnih okoliščinah se primerjajo le monomerne enote, ki se nanašajo na polimere iz niza tar. podštevilk. Tako se na primer kopolikondenzat sečnine in fenola s formaldehidom (polimer iz tar. št. 39.09), uvršča v tar. podštevilko 3909.10, če monomerna enota sečnine prevladuje nad monomerno fenolno monomerno enoto, in v tar. podštevilko 3909.40, če prevladuje fenola monomerna enota, saj v istem nizu ni tar. podštevilke &quot;drugo&quot;. Zapomniti si je treba, da definicija polimerov s predpono &quot;poli&quot; iz točke (a) (1) Opombe 1 k tarifnim podštevilkam, ne velja za tarifne podštevilke iz te skupine. Tako se na primer kopolimeri, katere sestavljajo tako polikarbonska monomerna enota kot monomerna enota polietilen- terftalata, uvrščajo v tar. podšt. 3907.40, če prevladuje prva, in v tar. podšt. 3907.60, če prevladuje slednja, saj v istem nizu ni tar. podštevilke &quot;drugo&quot;. (2) Pod-odstavek (b) (2) Opombe 1 k tarifnim podštevilkam se nanaša na razvrščanje kemično modificiranih polimerov. Ti se uvrščajo v isto tar. podštevilko kot nemodificirani polimeri, če v istem nizu ni tar. podštevilke &quot;drugo&quot;. Tako se na primer uvrščajo acetilirane fenolne smole (polimeri iz tar. št. 39.09) uvrščajo v tar. podšt. 3909.40, ker v istem nizu ni tarifne podštevilke &quot;drugo&quot;. Razvrščanje mešanic polimerov. Zadnji odstavek Opombe 1 k tar. podštevilkam zadeva razvrščanje mešanic polimerov. Ti se uvrščajo v isto tar. podštevilko, kot če bi bili polimeri istih monomernih enot v istih razmerjih. Naslednji primeri ponazarjajo uvrščanje mešanic polimerov: - Mešanica polimerov s specifično težo več kot 0,94, ki vsebuje 96% polietilena in 4% polipropilena, se uvršča v tar. podštevilko 3901.20 kot polietilen, ker etilenska monomerna enota predstavlja več kot 95% vsebovanih polimerov. - Mešanica polimerov, ki vsebuje 60% poliamida-6 in 40% poliamida-6,6, se uvršča v tar. podštevilko 3908.90 (&quot;drugo), ker nobena od monomernih enot ne predstavlja 95 mas.% ali več vseh vsebovanih polimerov. - Mešanica polimerov, ki vsebuje 45% polipropilena 42% polibutilen-tereftalata in 13% polietilen-izoftalata se uvršča v tar. številko 39.07, ker monomerni enoti poliestrov skupaj po masi prevladujeta nad monomerno enoto propilena. Monomerni enoti polibutilen-tereftalata in polietilen-izoftalata, se obravnava ne glede na to, kako sta kombinirani s posameznimi polimeri v mešanici. V tem primeru sta to isti monomerni enoti kot sestavni monomerni enoti polietilen-tereftalata. Vseeno pa se mešanica uvršča v tar. podštevilko 3907.99, če upoštevamo, da poliestrske monomerne enote ter &quot;druge&quot; poliestrske monomerne enote, v pravilnem stehiometričnem razmerju, prevladujejo nad monomernimi enotami polietilen-tereftalata. I. PODPOGLAVJE PRIMARNE OBLIKE 39.01 POLIMERI ETILENA V PRIMARNIH OBLIKAH 3901.10 - Polietilen s specifično gostoto pod 0,94: 3901.20 - Polietilen s specifično gostoto 0,94 ali več 3901.30 - Kopolimeri etilen-vinil acetata 3901.90 - Drugo Ta tar. številka vključuje polietilen in kemično modificiran polietilen (na primer: klorirani polietilen in klorosulfonirani polietilen). Vključuje tudi kopolimere etilena (na primer: etilen - vinilacetat kopolimere in etilen - propilen kopolimere), v katerih je etilen prevladujoč komonomer. V zvezi z razvrščanjem kopolimerov, kemično modificiranih polimerov in polimernih mešanic glej splošna določila komentarja k temu poglavju. Polietilen je mlečnobel (prosojen) material, katerega uporaba je zelo široka. Polietilen majhne gostote (LDPE), t.j. polietilen specifične teže pri 20 stopinj C manj kot 0,94, računano na polimerno osnovo brez dodatkov, se uporablja kot film za pakiranje predvsem prehrambenih izdelkov, za prevlekanje papirja, plošč vlaknaric, aluminijastih folij itd., kot električni izolator in za proizvodnjo raznih gospodinjskih predmetov, igrač itd. Ta tar. številka vključuje tudi linearni polietilen majhne gostote (LLDPE). Polietilen velike gostote je polietilen (HDPE) specifične teže nad 0,94, računano na polimerno osnovo brez dodatkov in pri 20 stopinj C. Uporablja se v proizvodnji raznih predmetov, oblikovanih s pihanjem ali brizganjem, tkanih vreč, posod za bencin in olje, za eksktruzijo cevi itd. Etilen - vinil acetatni kopolimeri (EVA) se uporabljajo za izdelavo kapic za zamaške, za pripravo embalažnih izdelkov itd. Ta tar. številka izključuje: (a) tekoči sintetični polietilen, ki ne izpolnjuje zahtev Opombe 3 (a) k temu poglavju (tar. št. 27.10) in (b) polietilenske voske (tar. št. 34.04). 39.02 POLIMERI PROPILENA ALI DRUGIH OLEFINOV, V PRIMARNIH OBLIKAH 3902.10 - Polipropilen 3902.20 - Poliizobutilen 3902.30 - Kopolimeri propilena 3902.90 - Drugo Ta tar. številka vključuje polimere vseh olefinov (t.j. acikličnih ogljikovodikov z eno ali več dvojnih vezi), razen polimere etilena. Najpomembnejši polimeri iz te tar. številke so: polipropilen, poliizobutilen in kopolimeri propilena. V zvezi z razvrščanjem kopolimerov, kemično modificiranih polimerov in polimernih mešanic glej splošna določila komentarja k temu poglavju. Splošne fizikalne lastnosti so podobne lastnostim polietilena velike gostote. Tudi polipropilen in kopolimeri propilena se mnogokje uporabljajo, na primer kot film za pakiranje, stiskanje avtomobilskih delov, za naprave, gospodinjske predmete itd., za izolacijo žice in kablov, pokrovov, prevlečenih ali laminiranih izdelkov, steklenic, pladnjev in kontejnerjev za precizno opremo, za cevovode, za obloge v rezervoarjih, obloge cevovodov za kemične naprave, za podlage taftiranih tepihov. Poliizobutilen je podoben kavčuku, kadar je zadosti polimeriziran., vendar se v 40. poglavje ne uvršča, saj ne ustreza definiciji sintetičnega kavčuka. Uporablja se za vodoodporne premaze in za modificiranje drugih plastičnih mas. Poliizobutilen z nižjo stopnjo polomerizacije, ki ustreza zahtevam Opombe 3 (a) k temu poglavju, se prav tako uvršča v to tar. številko. Je viskozna tekočina, ki se uporablja za spremembo lastnosti mazalnih olj. Vendar ta tar. številka ne vključuje tekočega sintetičnega poliizobutilena in drugih tekočih sintetičnih poliolefinov, ki ne izpolnjujejo zahtev Opombe 3 (a) k temu poglavju (tar. št. 27.10). 39.03 POLIMERI STIRENA, V PRIMARNIH OBLIKAH - Polistiren: 3903.11 - - za ekspandiranje 3903.19 - - drugi 3903.20 - Kopolimeri stiren-akrilnitrila (SAN) 3903.30 - Kopolimeri akrilnitril-butadien-stirena (ABS) 3903.90 - Drugo Ta tar. številka vključuje polistiren in kopolimere stirena. Najpomembnejši kopolimeri stirena so: -kopolimeri stiren - akrilonitrila (SAN), -kopolimeri akrolonitrol - butadien - stirena (ABS) in -kopolimeri stiren - butadiena (SB). Večina kopolimerov stiren - butadiena z občutnimi količinami butadiena izpolnjujejo zahteve iz Opombe 4 k 40. poglavju in se zaradi tega uvrščajo v 40. poglavje kot sintetični kavčuk. Glede razvrščanja kopolimerov, kemično modificiranih polimerov in polimernih mešanic glej splošna določpila komentarja k temu poglavju. Neekspandirani polistiren je brezbarven, prosojen, termoplastičen material, ki se veliko uporablja v elektroindustriji in v radijski industriji. Uporabljajo ga tudi za pakiranje (na primer: za pakiranje živil in kozmetike). Uporabljajo ga še v proizvodnji igrač, omaric za ure in gramofonskih plošč. Ekspandirani (celularni) polistiren vsebuje pline, ki izvirajo iz procesa ekspandiranja, in ima majhno prostorninsko maso. Zelo veliko se uporablja kot termični izolator za vrata hladilnih naprav, za ohišja naprav za uravnavanje zraka, hladilnic, hladilnih omar za razstavljanje in v gradbeni industriji. Uporabljajo ga tudi za embalažo za enkratno uporabo in za predmete za serviranje hrane. Nekateri kemično modificirani kopolimeri stirena so izmenjevalci ionov (tar. št. 39.14). Kopolimeri stiren - akrilonitrila (SAN), ki imajo veliko trdnost proti trganju, dobre stiskalne lastnosti, so odporni na kemikalije, se uporabljajo za izdelavo šalic, skodelic, tipk za pisalne stroje, delov hladilnikov, krogel za oljne filtre in nekatere dele kuhinjske opreme. Kopolimeri akrilonitril - butadien - stirena (ABS) so zelo odporni proti udarcem vremenskim vplivom in se uporabljajo v proizvodnji delov in pribora za karoserije motornih vozil, vrat hladilnikov, telefonov, steklenic, podpetnikov za čevlje, zabojev za stroje, vodovodnih cevi, gradbenih plošč, plovil itd. 39.04 POLIMERI VINILKLORIDA ALI DRUGIH HALOGENIRANIH OLEFINOV, V PRIMARNIH OBLIKAH 3904.10 - Polivinilklord, nepomešan z drugimi snovmi - Drug polivinilklorid: 3904.21 - - nemehčan 3904.22 - - mehčan 3904.30 - Kopolimeri vinilklorida-vinilacetata 3904.40 - Drugi kopolimeri vinilklorida 3904.50 - Polimeri viniliden-klorida - Fluoro-polimeri: 3904.61 - - politetrafluoroetilen (PTFE) 3904.69 - - drugi 3904.90 - Drugi Ta tar. številka vključuje polivinilklorid (PVC), kopolimere vinilklorida, polimere viniliden - klorida, fluoropolimere in polimere drugih halogeniranih olefinov (za razvrščanje kopolimerov, kemično modificiranih polimerov in polimernih mešanic glej splošna določila komentarja k temu poglavju). Polivinilklorid (PVC) je krhek, brezbarvni material z omejeno toplotno stabilnostjo in s težnjo po lepljenju na kovinske površine, če jih segrevamo. Zaradi teh in še drugih vzrokov mora vsebovati dodane stabilizatorje, mehčalce, ekstenderje in polnila itd. Polivinilklorid (PVC) se v obliki upogljivih listov ,uporablja kot vodoodporen material za zavese, predpasnike, dežne plašče itd. Izredno dobro lahko imitira usnje za tapetništvo in notranjo dekoracijo v vseh vrstah potniškega transporta. Trdi listi polivinilklorida se uporabljajo v proizvodnji pokrovov, cevovodov, oblog za rezervoarje in v številnih drugih komponentah opreme za kemične naprave. V uporabi so tudi ploščice iz polivinilklorida za talne obloge. Najpomembnejši kopolimer vinilklorida je vinliklorid - vinilacetat kopolimeri, ki se uporabljajo predvsem za gramofonske plošče in talne obloge. Kopolimeri viniliden klorida se veliko uporabljajo pri pakiranju raznih prehrambenih izdelkov, za tapeciranje, za vlakna, ščetke, &quot;lateksne&quot; premaze in za proizvodnjo cevi za opremo za kemične procese. Politetrafluoretilen (PTFE) (na primer: teflon, gaflon, hostaflon, ipd), eden izmed najpomembnejših fluoropolimerov, se uporablja v elektroindustriji, kemični industriji in v strojegradnji. Zaradi njegove visoke delovne temperature je odličen izolacijski material in je (zaradi njegove odpornosti na kemikalije) skoraj neuničljiv. Je negorljiv in obstojen do 300(C. Druge fluoro-polimer vključujejo: polimere klortrifluoroetilena, poliviniliden fluorida itd. 39.05 POLIMERI VINILACETATA ALI DRUGIH VINILESTROV, V PRIMARNIH OBLIKAH; DRUGI POLIMERI VINILA V PRIMARNIH OBLIKAH - Polimeri vinilacetata: 3905.12 - - v vodni disperziji 3905.19 - - drugi - Kopolimeri vinilacetata: 3905.21 - - v vodni disperziji 3905.29 - - drugi 3905.30 - Polivinilalkoholi, s hidroliziranimi ali nehidroliziranimi acetatnimi skupinami - Drugi: 3905.91 - - Kopolimeri 3905.99 - Drugi Ta tar. številka vključuje vse polimere vinila, razen tistih iz tar. št. 39.04. Eden izmed polimerov vinila ima naslednjo obliko: < glej prilogo - Slike: stran 9 > kjer vez C -X ni niti ogljik-ogljik vez niti ogljik - vodik vez. Polivinil ketoni, pri katerih je vez C - X ogljik-ogljik vez, so iz te tar. številke izključeni (tar. št. 39.11). Polimeri vinilacetata ali drugih vinilnih estrov, izmed katerih je daleč najpomembnejši, niso primerni za proizvodnjo predmetov, saj so premehki in preveč prožni. Ponavadi se uporabljajo v proizvodnji lakov, barv, lepil, apreturnih sredstev in za impregniranje tekstila itd. Raztopine in disperzije (emulzije in suspenzije) polivinilacetatov se uporabljajo na primer: kot lepila. Polivinilalkohol ponavadi pridobivajo s hidrolizo polivinilacetata. Polivinialkoholi obstajajo v določenem številu vrst, odvisno od vsebnosti nehidroliziranih skupin vinilacetata. So odlični emulzifikatorji in sredstva za disperzijo, uporabljajo pa se kot zaščitni koloidi, lepila, veziva in gostila v barvah, farmacevtskih izdelkih in kozmetiki, pa tudi v tekstilih. Vlakna iz polivinilalkoholov se primerna za izdelavo spodnjega perila, odej, obleke itd. Polivinilacetale je moč pridobiti z delovanjem polivinilalkoholov na aldehid, kot je na primer: formaldehid ali butiraldehid, ali pa z delovanjem polivinilacetata na nek aldehid. Ostali vinilni polimeri vključujejo: polivinil etre, polivinil karbazol in polivinil pirolidon. Za uvrščanje polimerov (vključno kopolimere), kemično modificirani polimeri in mešanice polimerov, glej splošna določila k tem poglavju. 39.06 AKRILNI POLIMERI V PRIMARNIH OBLIKAH 3906.10 - Polimetilmetakrilat 3906.90 - Drugi: Pojem &quot;akrilni polimeri&quot; vključuje polimere akrilne in metakrilne kisline, njihovih soli ali estrov ali ustreznih aldehidov, amidov in nitrilov. Najpomembnejši iz te skupine je polimetil metakrilat. Zaradi svojih odličnih optičnih lastnosti in fizikalne trdote se uporablja kot material za glaziranje zunanjih oznak in drugih predmetov za razsvetljavo ter v proizvodnji umetnih oči, kontaktnih leč in umetnih čeljusti. Polimeri akrilonitrila se lahko uporabljajo v proizvodnji sintetičnih vlaken. Glede razvrščanja kopolimerov, kemično modificiranih polimerov in polimernih mešanic glej splošna določila k temu poglavju. Ta tar. številka izključuje: (a) akrilne polimere - ionske izmenjalce (tar. št. 39.14) in (b) kopolimere akrilonitrila, ki ustrezajo zahtevam Opombe 4 k 40. poglavju (40. poglavje). 39.07 POLIACETALI, DRUGI POLIETRI IN EPOKSIDNE SMOLE, V PRIMARNIH OBLIKAH; POLIKARBONATI, ALKIDNE SMOLE, POLIALILESTRI IN DRUGI POLIESTRI, V PRIMARNIH OBLIKAH 3907.10 - Poliacetali 3907.20 - Drugi polietri 3907.30 - Epoksidne smole 3907.40 - Polikarbonati 3907.50 - Alkidne smole 3907.60 - Polietilen tereftalat - Drugi poliestri: 3907.91 - - nenasičeni 2907.99 - - drugi V to tar. številko se uvrščajo: (1) Poliacetali. To so polimeri, dobljeni iz aldehidov, ponavadi iz formaldedehida, za katere je značilna po prisotnosti acetalne funkcije v polimerni verigi. Ne gre jih enačiti s polivinilacetali iz tar. št. 39.05, pri katerih so acetalne funkcije substituenti v polimerni verigi. Ta družina plastičnih mas vključuje acetal polimere in šteje za plastično maso za strojegradnjo, saj se uporablja za valjčne ležaje, zobčenike, ohičja avtomobilskih instrumentov, krilca za pumpe in ventilatorje, podpetnike za obutev, mehanske igrače, vodovodni pribor itd. (2) Drugi polietri. Te polimere pridobivajo iz epoksidov, glikolov ali iz podobnih materialov. Zanje je značilna prisotnost etrne funkcije v polimerni verigi. Ne gre jih enačiti s poliviniletri iz tar. št. 39.05, saj je pri slednjih etrna funkcija substituent v polimerni verigi. Najpomembnejši predstavniki te skupine so: polioksietilen, polioksipropilen in polifenilen oksid (PPO, točneje poli (dimetilfenilen-oksid)). Ti izdelki se uporabljajo za razne namene - PPO se uporablja za podobne namene kot acetali, kot plastične mase za strojegradnjo, polioksipropilen pa kot komponetna-A pri proizvodnji poliuratanske pene. (3) Epoksidne smole. To so polimeri, dobljeni na primer: s kondenzacijo epiklorhidrina (1-kloro-2,3-epoksipropan) z Bisfenolom-A (4,4'- izopropiliden-difenol), novolak (fenolne) smole ali iz drugih polihidroksi spojin, ali pa z epoksidacijo nenasičenih polimerov. Neglede na osnovno strukturo polimera, je za te smole značilna prisotnost reaktivnih epoksidnih skupin, ki jim dovoljujejo, da se hitro vmrežijo med uporabo (na primer: z dodajanjem neke anmino spojine, organske kisline ali anhidridov, borovega trifluorid kompleksa ali nekega organskega polimera). Epoksiestri se tudi uvrščajo v skupino epoksidnih smol. To so smole, ki nastanejo z reakcijo med epoksidom in estri s prostimi karboksilnimi skupinami (-COOH). Epoksidne smole se pojavljajo v oblikah od nizko viskozne tekočine do trdnih oblik z visokim tališčem. Uporabljajo se za površinske premaze, kot lepila, kot smole za stiskanje ali litje itd. Epoksidirana olja živalskega ali rastlinskega izvora se uvrščajo v tar. št. 15.18. (4) Polikarbonati so polimeri, dobljeni na primer: s kondenzacijo Bisfenola-A s fosgenom (karbonilnim kloridom) ali z kondenzacijo difenil karbonata. Zanje je značilna prisotnost etrskih funkcij v polimerni verigi. Uporabljajo se predvsem na veliko v industriji, še posebno pri stiskanju predmetov in kot material za glaziranje. (5) Poliestri so polimeri, dobljeni s kondenzacijo polihidroksilnih alkoholov in polikarboksilne kisline, značilna je prisotnost karboksilnih estrskih funkcij v polimerni verigi. Na ta način se razlikujejo od polivinil estrov iz tar. št. 39.05 in poliakril estrov iz tar. št. 39.06 (v slednjih so estrske skupine substituentov v polimerno verigo). Med poliestre vključujejmo: (a) Alkidne smole. To so polikondenzacijski izdelki polifunkcionalnih alkoholov in polifunkcionalnih kislin ali njihovih anhidridov, od katerih mora biti najmanj eden, delno ali popolnoma, tri- ali več-funkcionalen. Modificirani so z maščobnimi kislinami ali olji živalskega ali rastlinskega izvora, monofunkcionalnimi kislinami ali ali alkoholi, kolofonijo. Med te izdelke ne spadajo alkidi brez olja (glej naslednjo točko pod (d)). Te smole se uporabljajo predvsem kot premazi in v visokokvalitetnih lakih in se pojavljajo običajno v viskozni obliki ali kot raztopine. (b) Polialil estre, t.j. poseben razred nenasičenih poliestrov (glede pojma &quot;nenasičeni&quot; glej naslednjo točko pod (d)), dobljen iz estrov alilalkoholov z dvobaznimi kislinami, npr. dialil ftalat. Uporabljajo se kot lepila za laminiranje, kot premazi, laki in za namene, pri katerih se zahteva mikrovalovna prosojnost. (c) Polietilen terfetalat (PET). Je polimer, ki se običajno dobi z estrifikacijo tereftalne kisline z etilen- glikolom, ali pa z reakcijo med dimetiltereftalatom in etilenglikolom. Njegova uporaba v tekstilih vlaknih je pomembna, poleg tega pa se uporablja tudi še pri proizvodnji folij za pakiranje, snemalnih trakov in steklenic za brezalkoholne pijače. (d) Drugi poliestri. Ti so lahko nasičeni ali nenasičeni. Nenasičeni poliestri so tisti, ki vsebujejo dovolj etilenske nenasičenosti, da se lahko hitro vmrežijo, ali pa so že vmreženi z monomeri, ki so etilensko nenasičeni zaradi trvorbe termoreaktivnih izdelkov. Nenasičeni poliestri vključujejo polialil estre (glej prejšnjo točko pod (b)) in druge poliestre (vštevši alkide brez olja), temelječe na neki nenasičeni kislini (na primer: maleinski ali fumarni kislini). Ti izdelki se pojavljajo običajno v obliki tekočih predpolimerov in se uporabljajo predvsem za proizvodnjo laminatov, ojačani s steklenimi vlakni, ter za litje prozornih termoreaktivnih izdelkov. Nasičeni poliestri vključujejo polimere na osnovi tereftalne kisline (na primer: polibutilen tereftalat in nasičene alkidne smole brez olja). Na veliko se uporabljajo za tekstilna vlakna in filme. Glede razvrščanja kopolimerov, kemično modificiranih polimerov in polimernih mešanic glej splošna določila k temu poglavju. 39.08 POLIAMIDI V PRIMARNIH OBLIKAH 3908.10 - Poliamid 6, -11, -12, -6,6, -6,10 in -6,12 3908.90 - Drugi Ta tar. številka vključuje poliamide in njihove kopolimere. Linearni poliamidi so znani pod imenom &quot;najloni&quot;. Poliamidi nastanejo s kondenzacijsko polimerizacijo dvobaznih organskih kislin (na primer: adipinske, sebacinske kisline) z diamini, lahko nastanejo iz nekaterih aminokislin (na primer: 11- amino-undekanska kislina) ali s polimerizacijo laktamov s prestavljanjem skupin (na primer: epsilon - kaprolaktam). Nekateri izmed pomembnih najlonov poliamidnega tipa so: poliamid- 6, poliamid-11, poliamid-12, poliamid-6,6, poliamid-6,9, poliamid-6,10 in poliamid-6,12. Primeri nelinearnih poliamidov so kondenzacijski izdelki dimerianih maščobnih kislin z amini. Poliamidi imajo veliko raztegljivo trdnost in so odporni na udarce. So tudi zelo odporni na kemikalije, še posebno na aromatske in alifatske ogljikovodike, ketone in estre. Razen, da se uporabljajo v proizvodnji tekstilnih vlaknih, se na veliko uporabljajo, kot termoplastične mase pri stiskanju. Uporabljajo jih še kot premaze, lepila, folije za pakiranje. V raztopinah so posebno uporabni kot laki. V zvezi z razvrščanjem kopolimerov, kemično modificiranih polimerov (vključno kopolimerov) in polimernih mešanic glej splošna določila k temu poglavju. 39.09 AMINO SMOLE, FENOLNE SMOLE IN POLIURETANI, V PRIMARNIH OBLIKAH 3909.10 - Sečninske smole; tiosečninske smole 3909.20 - Melaminske smole 3909.30 - Druge amino smole 3909.40 - Fenolne smole 3909.50 - Poliuretani Ta tar. številka vključuje: (1) Amino smole. Amino smole pridobivajo s kondenzacijo aminov ali amidov z aldehidi (s formaldehidom, furfuraldehidom itd.) Najpomembnejše med njimi so sečninske smole (na primer: sečninsko- formaldehidna), tiosečninske smole (na primer: tiosečninsko- formaldehidna), melaminske smole (na primer: melamin- formaldehida) in anilinske smole (na primer: anilin- formaldehidna). Te smole se uporabljajo za proizvodnjo prozornih, prosojnih ali odsevno obarvanih predmetov iz plastičnih mas, veliko pa jih uporabljajo za stiskanje namiznega in modnega blaga, v raztopinah in disperzijah pa tudi za električne izdelke (modificirane ali nemodificirane z olji, maščobnimi kislinami, alkoholi ali z drugimi sintetičnimi polimeri). Uporabljajo se tudi kot lepila in kot tekstilne apreture itd. (glej splošna določila komentarja k temu poglavju - izključitev pod (b) glede uvrščanja lepil). Poliaminske smole, kot so poli (etilamini), niso amino smole in se uvrščajo v tar. št. 39.11, v kolikor izpolnjujejo zahteve iz Opombe 3 k temu poglavju. (2) Fenolne smole. Ta skupina vključuje celo vrsto smol, dobljenih s kondenzacijo fenolov in njihovih homologov (kreozol, ksilenol itd.), ali substituiranih fenolov z aldehidi, kot so na primer: formaldehid, acetaldehid, furfuraldehid itd. Narava izdelkov se spreminja v odvisnosti od pogojev, pod katerimi je bila izvedena reakcija, in od modificiranja z uvajanjem drugih substanc. Ta skupina vključuje: (a) Smole (novolak), ki so trajno topne v alkoholu in v drugih organskih topilih in, ki se pridobivajo iz kislega okolja. Uporabljajo se za pridobivanje lakov in prahu za vlivanje. (b) Termoreaktivne fenolne smole, katere pridobivajo iz alkalnega okolja. Med postopkom pridobivanja nastane vrsta izdelkov: najprej rezoli v tekoči obliki, v obliki paste ali trdnih snovi in, ki se uporabljajo kot osnove za lake in sredstva za impregnacijo. Nato nastanejo rezoli v obliku prahu za oblikovanje in na koncu, po izvršeni reakciji, še reziti, ki se najpogosteje prodajajo v obliki ploščic, listov, laminatov, tipalk, cevi ali drugih oblikah, ki se običajno uvrščajo v tar. številke od 39.06 do 39.26. Nekatere umetne smole so ionski izmenjevalci, vendar se te umetne smole uvrščajo v tar. št. 39.14. (c) V olju topne fenolne smole (topne so v sušilnih oljih), pripravljene iz butilfenolov, amilfenolov, parahidroksidfenilov ali iz drugih substituiranih fenolov. Uporabljajo se predvsem za izdelavo lakov. (d) Izdelke na osnovi smol, navedenih v predhodnih točkah pod (a), (b) in (c), modificirane z dodajanjem kolofonije ali drugih naravnih smol, sintetičnih (posebno alkidnih) smol, rastlinskega olja, alkoholov, organskih kislin ali drugih kemikalij, ki vplivajo na njihovo topnost v sušilnem olju. Modificirane fenolne smole se uporabljajo za pridobivanje lakov in barv, kot površinski premazi in kot sredstva za impregnacijo. (3) Poliuretani. Ta skupina vključuje vse polimere, pridobljene z reakcijo polifunkcionalnih izocianatov s polihidroksilnimi spojinami, kot je na primer ricinusovo olje, butan-1,4-diol, polietrski polioli, poliestrski polioli itd. V smislu Opombe 4 k temu poglavju, poliuretani ne štejejo za kopolimere. Poliuretani obstajajo v raznih oblikah, med katerimi so najvažnejšei penasti, elastomerni in premazni. Tudi oni se uporabljajo kot lepila, zmesi za stiskanje in vlakna. V zvezi z razvrščanjem kopolimerov, kemično modificiranih polimerov in polimernih mešanic glej splošna določila k temu poglavju. 39.10 SILIKONI V PRIMARNIH OBLIKAH Silikoni iz te tar. številke so kemično nedoločeni izdelki, ki vsebujejo v molekuli več od ene silicij-kisik-silicij vezi in organsko skupino, vezano za silicijeve atome z neposrednimi silicij-ogljik vezmi. So izredno stabilni in so lahko v tekočem, poltekočem ali trdnem stanju. Mednje spadajo silikonska olja, masti, smole in elastomeri. (1) Silikonska olja in masti, se uporabljajo kot mazalna sredstva, saj so obstojna pri zelo visokih ali pri nizkih temperaturah, kot sredstva za impregnacijo z vodoodbojno sposobnostjo, kot sredstva proti penjenju, sredstva za ločevanje kalupov, kot dielektrični izdelki itd. Mazalni preparati, ki sestoje iz mešanic s silikonskimi mastmi in olji, se uvrščajo v tar. št. 27.10 ali 34.03 - odvisno od primera (glej ustrezni komentar). (2) Silikonske smole, se uporabljajo predvsem v proizvodnji lakov, izolacijskih in vodoodpornih premazov itd., od katerih se zahteva stabilnost pri zelo visokih temperaturah. Uporabljajo se tudi za pridobivanje laminatov (s steklenimi vlakni, azbestom ali galunom), kot material za ojačannja, kot fleksibilni kalupi in za električno ekapsuliranje (hermetizacijo). (3) Silikonski elastomeri, čeravno niso zajeti v definiciji sintetičnega kavčuka v 40. poglavju. V določeni meri so raztegljivi, ki je stalna pri različnih temperaturah. Ta lastnost mu omogoča njegovo uporabnost kot tesnilno sredstvo, kot obloga v napravah, ki so izpostavljene zelo visokim ali zelo nizkim temperaturam. V medicini se uporablja za izdelavo oddušnikov za mozeg v primerih hidrocefalusa. V zvezi z razvrščanjem kopolimerov, kemično modificiranih polimerov in polimernih mešanic glej splošna določila pojasnila k temu poglavju. Ta tar. številka izključuje silikone, ki izpolnjujejo pogoje, postavljene v Opombi 3 k 34. poglavju (tar. št. 34.02). 39.11 NAFTNE SMOLE, KUMARON-INDEN SMOLE, POLITERPENI, POLISULFIDI, POLISULFONI IN DRUGI PROIZVODI, NAVEDENI V 3 OPOMBI V TEM POGLAVJU, KI NISO NAVEDENI IN NE ZAJETI NA DRUGEM MESTU, V PRIMARNIH OBLIKAH 3911.10 - Naftne smole, kumaron, inden ali kumaron- inden smole in politerpeni 3911.90 - Drugo Ta tar. številka vključuje naslednje izdelke: (1) Naftne smole, kumaronske, indenske ali kumaron-indenske smole in politerpeni, predstavljajo skupino smol, ki niso visoko polimerizirane in so izdelane s polimerizacijo bolj ali manj čistih frakcij, dobljenih ali z globokim crackiranjem naftnih destilatov, iz katrana kamenega premoga, ali pa iz terpentinov ali iz drugih surovin terpenov. Uporabljajo se v proizvodnji lepila in premazov, pogosto pa sestavljajo tudi mehčala za kavčuk in plastične mase (na primer: za talne ploščice). (2) Polisulfidi, so polimeri, značilni po prisotnosti monosulfidnih vezi v polimerni verigi (na primer: polifenilen sulfid). V polisulfidih je vsak atom žvepla vezan s obeh strani na ogljikove atome, za razliko od tipolastov iz 40. poglavja, ki imajo žveplo-žveplove vezi. Polisulfidi se uporabljajo v premazih in za stiskanje predmetov (na primer: delov zrakoplovov, avtomobilov ali krilc črpalk). (3) Polisulfoni, so polimeri, značilni po prisotnosti sulfonskih vezi v polimerni verigi (na primer: izdelek, dobljen z reakcijo natrijeve soli Bisfenola A (4,4-izopropilden-difenola) z bis(4- klorfenil) sulfonom. Uporabljajo se v električnih delih gospodinjskih aparatov itd. (4) Drugi izdelek, navedeni v Opombi 3 k temu poglavju vključujejo poliksilenske smole (poli (1,4-diizopropilbenzen), polivinil ketone, polietilenimine in poliimide. V zvezi z razvrščanjem kopolimerov, kemično modificiranih polimerov in polimernih mešanic glej splošna določila k temu poglavju. 39.12 CELULOZA IN NJENI KEMIČNI DERIVATI, KI NISO NAVEDENI IN NE ZAJETI NA DRUGEM MESTU, V PRIMARNIH OBLIKAH - Celulozni acetati: 3912.11 - - nemehčani 3912.12 - - mehčani 3912.20 - Nitrati celuloze (vključno s kolodiji) - Celulozni etri: 3912.31 - - karboksimetilceluloza in njene soli 3912.39 - - drugi 3912.90 - Drugo (A) CELULOZA Celuloza, je ogljikov hidrat velike molekulske mase, ki tvori obstojno strukturo rastlinske snovi. V čistem stanju se nahaja v bombažu. V to tar. številko se uvršča celuloza v primarnih oblikah, ki ni na drugem mestu ne navedena in ne zajeta (na primer: &quot;mikrokristalna&quot; celuloza, ki čista a-celuloza)). Regenerirana celuloza, je gladka in prozorna snov, katero ponavadi pridobivajo z obarjanjem in koagulacijo, ko iztisnejo alkalno raztopino celuloznega ksantata v kislo kopel. Običajno se pojavlja v obliki tankih, prozornih listov, ki se uvrščajo v tar. številke 39.20 ali 39.21, ali pa v obliki tekstilnih filamentov iz 54. ali 55. poglavja. Iz te tar. številke je izključen vulkanfiber, ki se pridobiva z obdelavo papirja ali celuloznih listov s cinkovim kloridom in, ki se pojavlja ponavadi v obliki palčk, cevi, listov, plošč ali trakov (običajno tar. št. 39.16, 39.17, 39.20 ali 39.21). (B) KEMIČNI DERIVATI CELULOZE Ta skupina vključuje kemične derivate celuloze, ki se uporabljajo kot osnova v proizvodnji plastičnih mas, pa tudi za druge namene. Najpomembnejši mehčani ali nemehčani derivati celuloze so: (1) Celulozni acetati. Pridobivajo jih z obdelavo celuloze (ponavadi bombažnega lintersa ali topne kemične lesne celuloze) z anhidridom ocetne kisline v prisotnosti katalizatorja (na primer: žveplove kisline). Z dodanimi mehčali lahko tvorijo plastične mase, ki niso vnetljive in so primerne za oblikovanja s pomočjo brizganja. Ponavadi se pojavljajo v obliki prahu, granul ali v raztopinah. Celulozni acetati v obliki listov, filmov, palčk, cevi itd., so iz te tar. številke izključeni (običajno tar. št. 39.16, 39.17, 39.20 ali 39.21). (2) Celulozni nitrati (nitroceluloza). Ta izdelek pridobivajo z obdelavo celuloze (običajno bombažnega lintersa) z mešanico dušikove in žveplene kisline (&quot;nitrirna kislina&quot;). So zelo vnetljivi, najbolj nitrirane vrste (&quot;raztrelilni bombaž&quot;) pa se uporabljajo v razstrelivih. Zaradi varnosti se mora prevažati navlažen z alkoholom (z etilnim, izopropilnim ali butilnim alkoholom), ali pa navlažen ali mehčan s ftalati. Celulozni nitrati, mehčani s kafro v prisotnosti alkohola, tvori celuloid. Celuloid se običajno pojavlja v obliki listov, filmov, palic in cevi, pa tudi v drugih oblikah, dobljenih s stiskanjem - tedaj je iz te tar. številke izključen (ponavadi tar. številke 39.16, 39.17, 39.20 ali 39.21). Za oblikovanje z brizganjem ni primeren in ga zaradi tega ne pripravljajo v obliki prahu za oblikovanje. Nitroceluloza, pomešana z drugimi vrstami mehčalcev, se na veliko uporablja kot osnova za lake in se zaradi tega ekstrakt dobavlja v suhem stanju ali kot pasta. Raztopine, ki sestoje iz nitroceluloze v mešanici etra (dietiletra) in alkohola (etanola), so kolodiji, ki se prav tako vključujejo v to tar. številko. Če je raztopina delno posušena, se dobi celoidin v trdni obliki. (3) Celulozni acetobutirat in celulozni propionat. To sta celolozna estra, ki tvorita plastične mase istih lastnosti kot so lastnosti tistih plastičnih mas, ki se oblikujejo s celuloznim acetatom. (4) Celulozni etri. Med njimi so najpomembnejši - karboksimetilceluloza (CMC), - metilceluloza (MEC) in - hidroksietilceluloza (HEC). V vodi so topni, uporabljajo pa se kot sredstva za zgoščevanje ali kot lepila (glej splošna določila komentarja k temu poglavju - izključitev pod (b) glede uvrščanja lepil). Drugi celulozni etri, ki so komercialno pomembni, vključujejo etilcelulozo - plastično maso majhne mase. Plastične mase, dobljene iz celuloze kemično, zahtevajo dodajanje mehčalcev - mehčal. V zvezi z uvrščanjem kopolimerov, kemično modificiranih polimerov in polimernih mešanic glej splošna določila k temu poglavju. 39.13 NARAVNI POLIMERI (NA PRIMER ALGINSKA KISLINA) IN MODIFICIRANI NARAVNI POLIMERI (NPR. STRJENE BELJAKOVINE, KEMIČNI DERIVATI NARAVNEGA KAVČUKA), KI NISO NAVEDENI IN NE ZAJETI NA DRUGEM MESTU, V PRIMARNIH OBLIKAH 3913.10 - Alginska kislina, njene soli in estri 3913.90 - Drugi Najpomembnejši naravni ali modificirani naravni polimeri iz te tar. številke so: (1) Alginska kislina, njene soli in estri. Alginska kislina (poliuronska kislina) se ekstrahira iz rjevaih alg (Phaeophyta) z maceracijo v alkalni raztopini. Lahko jo pridobivajo tudi s sedimentiranjem ekstrakta z mineralno kislino, ali pa z obdelavo ekstrakta, pri čemer nastane nečisti kalcijev alginat, ki se pri obdelavi z mineralno kislino transformira v alginsko kislino visoke čistoče. Alginska kislina je netopna v vodi, medtem ko so njene amonijeve soli in soli alkalijskih kovin zlahka topne v hladni vodi, pri čemer tvorijo viskozne raztopine. Možnost oblikovanja viskoznih raztopin je odvisna od izvora in stopnje čistoče alginatov. Alginati, topni v vodi, se uporabljajo kot zgoščevalci, stabilizatorji, sredstva za želiranje in tvorbo filma na primer: v farmacevtski, prehrambeni, tekstilni industriji in v industriji papirja. Ti izdelki lahko vsebujejo konzervanse (na primer: natrijev benzoat), lahko so tudi standarizirani z dodanimi sredstvi za želiranje (na primer: kalcijeve soli), z upočasnjevalci (na primer: s fosfati, s citrati) in regulatorji (na primer: s saharozo, s sečnino) ali s pospeševalci (na primer: z organskimi kislinami). Ti dodatki izdelka ne napravijo za posebno pripravnega za neko bolj specifično uporabo od splošne. Med temi etri je tudi propilen glikolalginat, ki se uporablja v prehrambeni industriji itd. (2) Strjene beljakovine. Beljakovine so dušikove spojine zelo visoke molekulske mase rastlinskega ali živalskega porekla. So primerne za predelavo v plastične mase. Ta tar. številka vključuje samo beljakovine, ki so s kemičnimi postopki predelane zaradi strjevanja. Le nekaj med njimi jih ima komercialni pomen. Strjene beljakovine se pojavljajo običajno v blokih pravilnih oblik, listov, paličk ali cevi. V teh oblikah so iz te tar. številke izključene in se uvrščajo v tar. številke 39.16, 39.17, 39.20 ali 39.21. (3) Kemični derivati naravnega kavčuka. Naravni kavčuk je višji polimer in s kemično obdelavo tvori določene plastične snovi. Vključujejo: (a) Klorirani kavčuk, ki se običajno proizvaja v obliki majhnih, belih granul. Uporablja se pri proizvodnji barv in lakov, ki po nanašanju oblikujejo tanko prevleko, odporno na atmosferske in kemične vplive. (b) Gumo-hidroklorid, ki se uporablja za pakiranje, mehčan pa za zaščitno obleko. (c) Oksidirani kavčuk - pridobivajo ga z oksidacijo vročega kavčuka v prisotnosti katalizatorja. Je smolna snov, ki se uporablja v nekaterih vrs tah lakov. (d) Ciklirani kavčuk, katerega pridobivajo z obdelavo kavčuka na primer: z žveplom, klorosulfonsko ali klorokositrno kislino. Daje vrsto izdelkov raznih trdot, ki se uporabljajo kot osnova v proizvodnji barv, za nepremočne premazov in delno v proizvodnji stisnjenih predmetov. (4) Dekstran, glikogen (&quot;živalski škrob&quot;) in hitin ter plastični produkt iz lignina. Ta tar. številka vključuje tudi izolirani amilopektin in izolirano amilozo, ki se pridobivata s frakcijo škroba. Za uvrščanje polimerov (vključno kopolimerov), kemično modificiranih polimerov in mešanic polimerov, glej splošna določila k temu poglavju. Ta tar. številka izključuje: (a) nemodificirane naravne mole (tar. št. 13.01), (b) etrirano in estrirano endospermno moko iz rožičev iz semen guaro (tar. št. 13.02), (c) linoksin (tar. št. 15.08), (d) heparin (tar. št. 30.01), (e) škrobne etre in škrobne estre (tar. št. 35.05) in (f) kolofonijo, smolne kisline in njihove derivate (vštevši smolne estre in tekoče smole) (tar. št. 38.06). 39.14 IONSKI IZMENJALCI NA OSNOVI POLIMEROV IZ TAR. ŠT. 3901 DO 3913, V PRIMARNIH OBLIKAH Ionski izmenjalci iz te tar. številke so vmreženi polimeri, običajno v obliki granul, ki vsebujejo aktivne ionske skupine (ponavadi sulfonske, karboksilne, fenolne in amino skupine). Te aktivne ionske skupine tvorijo polimere, ko pridejo v stik z raztopino nekega elektrolita, in zamenjajo eno izmed njihovih lastnih ionskih vrst za eno izmed tistih (istega znaka - pozitivnega ali negativnega), ki obstaja v raztopini. Uporabljajo se za mehčanje vode, mleka, v kromotografiji, za koncentracijo urana iz kislih raztopin in streptomicinov iz juhe in za razne druge industrijske namene. Najbolj znani izmenjevalci ionov so: kemično modificirani kopolimeri stiren divinilbenzena, akrilni polimeri ali fenolne smole. Ta tar. številka ne vključuje kolon, napolnjenih z ionskimi izmenjalci iz te tar. številke (tar. št. 39.26). II. PODPOGLAVJE ODPADKI, OSTRUŽKI IN OSTANKI; POLIZDELKI; IZDELKI 39.15 ODPADKI, OSTRUŽKI IN OSTANKI PLASTIČNIH MAS 3915.10 - Iz polimerov etilena 3915.20 - Iz polimerov stirena 3915.30 - Iz polimerov vinilklorida 3915.90 - Iz drugih plastičnih mas Izdelki iz te tar. številke lahko sestoje iz zlomljenih, zmanjšanih ali dotrajanih predmetov iz plastičnih mas, pri katerih je razpoznavna njihova neuporabnost za svoje prvotne namene, ali pa iz odpadkov nastalih pri izdelavi (ostružki, prah, odrezki, odsečki itd.). Nekatere odpadke je mogoče ponovno uporabiti kot material za stiskanje, surovino za lak, polnilce itd. Vendar pa ta tar. številka ne vključuje odpadkov, ostružkov in ostankov nastalih pri izdelavi posameznega termoplastičnega materiala, transformiranega v primarne oblike (tar. št. od 39.01 do 39.14). Pretvorba mora biti izvršena s pomočjo taljenja (regranulacija). Odpadki, ostružki in ostanki posameznega termoreaktivnega materiala ali dveh ali več termoplastičnih materialov, pomešanih med seboj, se uvrščajo v to tar. številko tudi, če so pretvorjeni v primarne oblike. Ta tar. številka izključuje tudi odpadke, ostružke in ostanke iz plastičnih mas, ki vsebuje plemenite kovine ali sojine plemenitih kovin vrst, ki se uporabljajo predvsem za obnavljanje plemenitih kovin (tar. št. 71.12). 39.16 MONOFILAMENTI, KATERIH KATERI KOLI PREČNI PREREZ PRESEGA 1 MM, PALICE, PALIČICE IN PROFILNE OBLIKE IZ PLASTIČNIH MAS, POVRŠINSKO OBDELANE ALI NE, TODA DRUGAČE NEOBDELANE 3916.10 - Iz polimerov etilena 3916.20 - Iz polimerov vinilklorida 3916.90 - Iz drugih plastičnih mas Ta tar. številka vključuje monofilamente katerih katerikoli presek presega 1 mm - palice in profilne oblike. Dobivajo se v nedoločenih dolžinah s samo eno operacijo (običajno z ekstruzijo) in so konstantnega in ponavljajočega se prečnega preseka med enim in drugim koncem. Prečni presek votlih profilnih oblik se od prečnega preseka cevi in upogibnih cevi iz tar. št. 39.17 razlikuje (glej Opombo 8 k temu poglavju). Ta tar. številka vključuje tudi izdelke, ki so samo razrezani na dolžine, večje od največjega prečnega preseka, ali pa so površinsko obdelani (loščeni, matirani itd.), vendar ne drugače obdelovani. V to tar. številko se uvrščajo tudi profilne oblike, na eni strani premazane z lepilom, ki se uporabljajo za tesnenje okenskih okvirov. Iz te tar. številke so izključeni razrezani izdelki, katerih dolžina ne presega dolžine največjega prečnega preseka, ali so drugače obdelani (luknjani, rezkani, zlepljeni z lepilom ali sešiti itd.). Takšni izdelki se uvrščajo kot predmeti v tar. številke 39.18 do 39.26, v kolikor niso bolj specifično zajeti v kateri drugi tar. številki Nomenklature. V zvezi z razvrščanjem monofilamentov, palic in profilnih oblik iz plastičnih mas, kombiniranih z drugimi materiali, glej splošna določila komentarja k temu poglavju. 39.17 CEVI, TULCI IN PRIBOR ZANJE (NA PRIMER: SPOJNICE, KOLENA, PRIROBNICE) IZ PLASTIČNIH MAS 3917.10 - Umetna čreva (čreva za klobasne izdelke) iz strjenih beljakovin ali celuloznih materialov - Cevi in tulci, togi: 3917.21 - - iz polimerov etilena 3917.22 - - iz polimerov propilena 3917.23 - - iz polimerov vinilklorida 3917.29 - - iz drugih plastičnih mas - Druge cevi in tulci: 3917.31 - - gibke cevi, ki lahko zdržijo tlak 27,6 MPa ali več 3917.32 - - druge, ki niso ojačene in ne kombinirane z drugimi materiali, brez pribora 3917.33 - - druge, ki niso ojačene in ne kombinirane z drugimi materiali, s priborom 3917.39 - - druge 3917.40 - Pribor Opomba 8 k temu poglavju označuje pojem &quot;cevi in upogibne cevi&quot;: (i) Votle izdelke, bodisi polizdelke ali končne izdelke, ki se uporabljajo za transport, prevajanje ali distribucijo plinov ali tekočin (na primer: rebrasta cev za zalivanje, perforirane cevi) pod pogojem, da je njihov notranji prečni presek krožne, ovalne, pravokotne oblike (pri katerih dolžina preseka ne presega 1,5 širine), ali pa v obliki pravilnega mnogokotnika. (ii) Ovoje za klobasičarske izdelke (neglede na to, ali so zavezani ali kako drugače obdelani) ter druge sploščene cevi. Ta tar. številka vključuje tudi pribor iz plastičnih mas za cevi in upogibne cevi (na primer: spojke, kolena, prirobnice). Cevi in upogibne cevi ter njihov pribor so lahko togi ali upogljivi (gibki), lahko pa so tudi ojačeni ali kako drugače kombinirani z drugimi materiali (glej splošna določila komentarja k temu poglavju). 39.18 TALNE OBLOGE IZ PLASTIČNIH MAS, SAMOLEPILNE ALI NE, V ZVITKIH ALI V PLOŠČAH; TAPETE ZA STENE ALI STROPE, DEFINIRANE Z 9. OPOMBO V TEM POGLAVJU 3918.10 - Iz polimerov vinilklorida: 3918.90 - Iz drugih plastičnih mas Prvi del poimenovanja te tar. številke vključuje plastične mase, ki se običajno uporabljajo za oblaganje tal in se pojavljajo v zvitkih ali v obliki plošč. Omeniti je treba, da se tudi samolepilne talne obloge uvrščajo v to tar. številko. Drugi del poimenovanja te tar. številke, katerega vsebina je podana v Opombi 9 k temu poglavju, vključuje stenske in stropne obloge (tapete) iz plastičnih mas, vštevši tudi tiste s tekstilno podlago. Stenske tapete in podobne stenske oblike iz papirja, premazane ali prekrite s plastičnimi masami, so iz te tar. številke izključeni (tar. št. 48.14). Omeniti je treba, da ta tar. številka vključuje izdelke, tiskane z motivi, besedilom, ilustracijo in podobno, ki niso le vzporednega pomena v razmerju do osnovne uporabnosti izdelka (glej Opombo 2 k oddelku VII). 39.19 SAMOLEPILNE PLOŠČE, LISTI, FILMI, FOLIJE, TRAKOVI IN DRUGE PODOBNE PLOŠČATE OBLIKE IZ PLASTIČNIH MAS, VKLJUČNO TUDI TISTE V ZVITKIH 3919.10 - V zvitkih širokih do vključno 20 cm 3919.90 - Drugo Ta tar. številka vključuje samolepilne ravne oblike iz plastičnih mas (v rolah ali ne), razen talnih, stenskih in stropnih oblog iz tar. št. 39.18. Vendar pa se ta tar. številka omejuje na ravne oblike, ki so občutljive na pritisk - t.j. tiste, ki so pri sobni temperaturi, brez vlaženja ali drugačnega dodajanja, stalno lepljivi z ene ali z obeh strani in, ki se na razne površine trdno zalepijo s dotikom brez uporabe večje sile, razen pritiska s prsti ali roko. Ravne oblike plastičnih mas, ki se običajno uporabljajo kot osnova za premazovanje s samolepljivimi premazi, so vrste iz tar. št. 39.20 ali 39.21. Omeniti je treba, da ta tar. številka vključuje tiskane izdelke z motivi, besedilom ali ilustracijami, ki so v razmerju do osnovne uporabe izdelkov niso le stranskega pomena (glej Opombo 2 k oddelku VII). Ta tarifna številka izključuje obojestranske samolepljive trakove, ki so praktično brez podloge (osnove) na katero bi bilo nanešeno lepilo, tako že sam lepljivi trak predstavlja osnovo (tar. št. 35.06). 39.20 DRUGE PLOŠČE, LISTI, FILMI, FOLIJE IN TRAKOVI IZ PLASTIČNIH MAS, KI NIMAJO CELIČASTE STRUKTURE, NEOJAČENI, NELAMINIRANI, BREZ PODLOGE, ALI KI NISO KOMBINIRANI Z DRUGIMI MATERIALI 3920.10 - Iz polimerov etilena 3920.20 - Iz polimerov propilena 3920.30 - Iz polimerov stirena - Iz polimerov vinilklorida: 3920.41 - - togi (negibki) 3920.42 - - gibki - Iz akrilnih polimerov 3920.51 - - iz polimetilmetakrilata 3920.59 - - drugo - Iz polikarbonatov, alkidnih smol, polialilnih estrov in iz drugih poliestrov 3920.61 - - iz polikarbonatov 3920.62 - - iz polietilentereftalata 3920.63 - - iz nenasičenih poliestrov 3920.69 - - iz drugih poliestrov - Iz celuloze ali njenih kemičnih derivatov: 3920.71 - - iz regenerirane celuloze 3920.72 - - iz vulkanfibra 3920.73 - - iz celuloznega acetata 3920.79 - - iz drugih derivatov celuloze - Iz drugih plastičnih mas: 3920.91 - - iz polivinilbutirala 3920.92 - - iz poliamidov 3920.93 - - iz amino smol 3920.94 - - iz fenolnih smol 3920.99 - - iz drugih plastičnih mas Ta tar. številka vključuje plošče, liste, filme in folije ter trakove iz plastičnih mas, ki niso ojačeni, laminirani, podkrepljeni ali na podoben način kombinirani z drugimi materiali (drugi materiali so mišljeni materiali, ki se ne uvrščajo v 39. poglavje, na primer: papir, steklene tkanine, tekstilne tkanine itd.), razen tistih iz tar. številk 39.18 in 39.19. Ta tar. številka vključuje tudi sintetičen papir, ki sestoji iz listov nekoherentnih polietilenskih ali polipropilenskih vlaken povprečne dolžine okoli 1 mm in s 50% vlage. Ta tar. številka ne vključuje izdelkov, ki so bili ojačeni, laminirani, podkrepljeni ali na podoben način kombinirani z materiali, razen s plastičnimi masami (tar. št. 39.21). V smislu &quot;kombinirani na podoben način&quot; gre za kombinacije plastike z drugimi materiali, razen s plastiko, katerih namen je povečati trdnost plastičnega materiala (na primer: oblita kovinska mreža in pletena steklena tkanina, kot tudi mineralna vlakna, drobci in filamenti). Vendar se plošče, listi, filmi, folije in trakovi, narejeni iz plastične mase, v katero so dodana polnila, kot so prah, zrna, kosmiči, uvrščajo v to tar. številko. Tudi majhne površinske obdelave, kot je barvanje, tiskanje (predmet Opombe 2 k Oddelku VII), vakuumsko naparevanje kovine ipd, ne štejejo za ojačitve ali podobe kombinacije plastike v smislu te tar. številke. Če so folije, plošče, filmi ali trakovi iz kopolimerov ali so sestavljeni iz dveh ali več slojev različnih plastičnih mas, se uvrščajo po prevladujočem polimeru v kopolimeru, oziroma po najdebelejšem sloju plastične mase , če so sestavljene. Če to ni mogoče, se uporabi Temeljno pravilo 3(c). Primeri: - folija, debeline 0.05 mm iz kopolimera (30 mas.% polipropilena in 70 mas.% polietilena), se uvršča v tar.podšt. 3920 10 400; - folija, debeline 1 mm, iz kopolimera (50 mas.% akrilonitrila in 50 mas.% stirena), se uvršča v tar.podšt. 3920 59 000 (Temeljno pravilo 3(c)); - sestavljena folija (3-slojna), skupne debeline 1.6 mm ( 0.5 mm polietilen, 1.0 mm celofana in 0.1 mm poliamid), se uvršča v tar.podšt. 3920 71 900. Ta tar. številka izključuje še celularne(penaste) izdelke (tar. št. 39.21) in trakove iz plastike, katerih širina ne presega 5 mm (54. poglavje). Skladno z Opombo 10 k temu poglavju, označuje pojem &quot;plošče listi, filmi, folije in trakovi&quot; le plošče, liste, filme, folije in trakove, pa tudi na bloke pravilnih geometrijskih oblik, tiskane ali netiskane ali drugače površinsko obdelane (na primer: loščene, reliefirane, barvane, samo zvite ali valovite), nerazrezane ali razrezane v pravokotne oblike (vštevši kvadratne), vendar dalje neobdelane (tudi, če so razrezani z namenom, da postanejo končni izdelki, primerni za uporabo). Plošče, listi itd., površinsko obdelani ali neobdelani (vštevši kvadrate in druge pravokotnike, iz njih izrezane), z brušenimi robovi, rezkani, zarobljeni, vokvirjeni ali kako drugače obdelani ali razrezani v druge oblike, razen v pravokotne (vštevši kvadrat), se pretežno uvrščajo kot končni izdelki iz tar. številk 39.18, 39.19 ali od 39.22 do 39.26. 39.21 DRUGE PLOŠČE, LISTI, FILMI, FOLIJE IN TRAKOVI IZ PLASTIČNIH MAS - Celičaste strukture: 3921.11 - - iz polimerov stirena 3921.12 - - iz polimerov vinilklorida 3921.13 - - iz poliuretanov 3921.14 - - iz regenerirane celuloze 3921.19 - - iz drugih plastičnih mas 3921.90 - Drugo Ta tar. številka vključuje plošče, liste, filme, folije in trakove iz plastičnih mas, razen tistih iz tar. številk 39.18, 39.19 in 39.20, ali pa tistih iz 54. poglavja. Vključuje tudi zgolj celičaste izdelke in tiste, ki so ojačani, laminirani, na podlagi ali v podobnih kombinacijah z drugimi materiali (glede razvrščanja plošč itd., kombiniranih z drugimi materiali, glej splošna določila komentarja k temu poglavju). Skladno z Opombo 10 k temu poglavju, označuje pojem &quot;plošče listi, filmi, folije in trakovi&quot; le plošče, liste, filme, folije in trakove, pa tudi na bloke pravilnih geometrijskih oblik, tiskane ali netiskane ali drugače površinsko obdelane (na primer: loščene, reliefirane, barvane, samo zvite ali valovite), nerazrezane ali razrezane v pravokotne oblike (vštevši kvadratne), vendar dalje neobdelane (tudi, če so razrezani z namenom, da postanejo končni izdelki, primerni za uporabo). Plošče, listi itd., površinsko obdelani ali neobdelani (vštevši kvadrate in druge pravokotnike, iz njih izrezane), z brušenimi robovi, rezljani, zarobljeni, vokvirjeni ali kako drugače obdelani ali razrezani v druge oblike, razen v pravokotne (vštevši kvadrat), se pretežno uvrščajo kot končni izdelki iz tar. številk 39.18, 39.19 ali od 39.22 do 39.26. Celičaste plastične mase (penaste ali ekspandirane), ki se uvrščajo v to tar. št., so narejene z uporabo sredstev za penjenje (blowin agents) v raztaljeni plastični masi. Ne smatrajo se za &quot;celične plastične mase&quot;, če so celice nastale s sestavljanjem več slojev (2 ali več) plošč, listov, folij ali filmov in so pri tem nastali ujeti zračni mehurčki ali zračne blazinice. Take plošče, listi, folije ali filmi se običajno uvrščajo v tar. št. 39.20. 39.22 KADI, PRŠNE KADI, LIJAKI, BIDEJI, STRANIŠČNE ŠKOLJKE, DESKE IN POKROVI, IZPLAKOVALNI KOTLIČKI IN PODOBNI SANITARNI PROIZVODI IZ PLASTIČNIH MAS 3922.10 - Kadi, pršne kadi in lijaki 3922.20 - Straniščne deske in pokrovi 3922.90 - Drugo Ta tar.številka vključuje cevni pribor, ki je načrtovan za stalno pritrditev na mesto, v hišah itd. navadno s priključitvijo na vodovodno in kanalizacijsko omrežje. Vključuje tudi drugo sanitarno opremo podobnih velikosti in uporab, kot so prenosni bideji, otroške kadi in kemična montažna stranišča. Vodni kotlički iz plastičnih mas ostanejo uvrščeni v tej tar. številki tudi, če so opremljeni z njihovimi mehanizmi. Vendar pa ta tar. številka izključuje: (a) majhne sanitarne izdelke kot so nočne posode, sobni vrči (tar.številka 39.24). (b) posode za milo, držala za brisače, stojala za zobne ščetke, držala za toaletni papir, kljukice za obešanje brisač in podobni izdelki za kopalnice, stranišča ali kuhinje. Ti izdelki so zajeti v tar.številki 39.25, če so namenjeni stalni montaži v ali na stenah ali drugih delih objektov, sicer se uvrščajo v tar.številko 39.24. 39.23 IZDELKI ZA PREVOZ IN PAKIRANJE BLAGA, IZ PLASTIČNIH MAS; ZAMAŠKI, POKROVI, POKROVKE IN DRUGA ZAPIRALA IZ PLASTIČNIH MAS 3923.10 - Škatle, zaboji, gajbe in podobni proizvodi - Vreče in vrečke (vključno trikotne): 3923.21 - - iz polimerov etilena 3923.29 - - iz drugih plastičnih mas 3923.30 - Baloni, steklenice, stekleničke in podobni proizvodi 3923.40 - Motki, kopsi, vretena in podobne podloge 3923.50 - Zamaški, pokrovi, pokrovke in druga zapirala 3923.90 - Drugo Ta tar. številka vključuje vse predmete iz plastičnih mas, ki so v navadi pri pakiranju in prevozu izdelkov vseh vrst. Zaobseženi predmeti - artikli vključujejo: (a) Kontejnerje, kot so: škatle, zaboji, zabojčki, vreče, vrečke (vštevši trikotne in vreče za smeti), sode, škafe, kante, balone, steklenice in stekleničke. (i) Ta tar. številka vključuje tudi kozarce brez ročaja, ki imajo značaj kontejnerja za pakiranje in transportiranje nekaterih izdelkov, neglede na to, ali so sekundarno uporabni kot namizna posoda ali toaletni predmeti. (ii) Predoblike steklenic iz plastike kot vmesni proizvod cevaste oblike, ki je na eni strani zaprt, na drugi pa odprt z navoji za namestitev vijačnega zamaška ter z delom pod navoji, namenjenim za razširitev na željeno mero in v željeno obliko. (b) Motke, kopse, cevke in podobne podlage vključno video ali audio kaset brez magnetnega traku. (c) Zamaške, pokrove, pokrovke in druga zapirala. Ta tar. številka med drugim izključuje gospodinjske predmete, ki imajo ročaje, ročke za smeti in kozarci, ki služijo kot namizna posoda ali toaletni predmeti, in nimajo značaja posod za pakiranje ali prenos blaga, ne glede na to, da se včasih uporabljajo v te namene (tar.št.39.24). Izključuje tudi posode iz tar.št. 42.02 in gibljive vmesne kontejnerje za razsuto blago iz tar. številke 63.05. 39.24 NAMIZNA POSODA, KUHINJSKA POSODA IN DRUGI GOSPODINJSKI PROIZVODI IN TOALETNI IZDELKI, IZ PLASTIČNIH MAS 3924.10 - Namizna in kuhinjska posoda 3924.90 - Drugo Ta tarifna številka vključuje sledeče izdelke iz plastičnih mas: (A) Namizni pribor kot so: čajni ali kavni servis, pogrinjki, posode za juhe, servirni podstavki in pladnji vseh vrst, skodelice za čaj ali kavo, posode za sladkor, vrči za pivo, posode za omake, posode za sadje, stekleničke za kis, olje, sol, začimbe, podstavki za kuhana jajca, namizni podstavki, čajni podstavki, oporniki za nože, obroči za serviete, noži (v celoti iz plastične mase), vilice, žlice in drugi plastični jedilni pribor. (B) Kuhinjski pribor, kot so: umivalniki, kalupi za želeje, kuhinjski vrči, vrči oz. vedra za shrambe, zaboji in škatle (čajni filter za večkratno uporabo, škatla za shrambo kruha itd.), lijaki, , kuhinjski valjarji in kuhinjski tipi merilcov volumna. (C) Drugi hišni pribor kot so: smetnjaki, cvetlični lončki, posoda za vročo vodo, držala za vžigalice, smetišnice, vedra, posoda za vročo vodo, škatle za malico, zavese, zastori, prti za mize in pregrinjala za pohištvo. (D) Izdelki za kopalnice, stranišča, umivalnice in drugi toaletni pribori (za domačo rabo ali ne na primer: za hotele, motele ipd) kot so, toaletni kompleti (seti) (vodna ročka, skleda ipd), sanitarni čebri, nočne posode, zbiralniki urina, pljuvalniki, prhe, umivalniki za oči, držala za mila, kljuke in obešalniki za brisače, držala za zobne ščetke, držala za toaletne papirje in slični izdelki za kopalnice, stranišča, umivalnice, ki niso za stalno vgradnjo na ali v zid (steno). Kakorkoli že, če so namenjeni za stalno vgradnjo v ali na steno oz. zid (na primer: z vijaki, z vložki za lesene vijake, zapahi ipd.) so izključeni (tar. št. 39.25). Ta tarifna številka vključuje tudi pokrove in skodelice ali posode (brez ročajev), ki se uporabljajo na mizi ali v toaletah, pri čemer pa ne sme imeti karakter kontejnerjev za pakiranje ali transport blaga, neglede na to da se včasih lahko uporablja za te namene. Posode brez ročajev, ki se uporabljajo in imajo značilnosti za pakiranje in transport blaga, so izključene (tar. št. 39.23). 39.25 GRADBENI PROIZVODI IZ PLASTIČNIH MAS, KI NISO NAVEDENI IN NE ZAJETI NA DRUGEM MESTU 3925.10 - Rezervoarji, cisterne, kadi in podobne posode s prostornino nad 300 l 3925.20 - Vrata, okna in okvirji zanje, pragi za vrata 3925.30 - Oknice, okenske navojnice (tudi žaluzije) ter podobni proizvodi in njihovi deli 3925.90 - Drugo: Ta tar. številka velja le za predmete, navedene v Opombi 11 k temu poglavju. KOMENTAR K TARIFNIM PODŠTEVILKAM Tar. podštevilka 3925.20 Tar. podšt. 3925.20 vključuje vrata (tečajna ali drsna), ki se uporabljajo za zapiranje vhoda v zgradbo, prostor itd. Ne vključuje ovir za preprečevanje zapiranja vstopa na ograjena polja, vrtove, parke in dvorišča (ki se imenujejo &quot;vhodna vrata&quot; ali &quot;porta&quot; (tar. podšt. 3925.90). 39.26 DRUGI PROIZVODI IZ PLASTIČNIH MAS IN PROIZVODI IZ DRUGIH MATERIALOV IZ TAR. ŠTEVILK OD 39.01 DO 39.14 3926.10 - Proizvodi za pisarne in šole 3926.20 - Obleka in pribor zanjo (vključno rokavice) 3926.30 - Fitingi (pribor) za pohištvo, karoserije in podobno 3926.40 - Kipci in drugi okrasni predmeti 3926.90 - Drugo: Ta tar. številka vključuje predmete, ki drugje niso navedeni in ne zajeti, so pa iz plastičnih mas, kot je opredeljeno v Opombi 1 k temu poglavju, ali pa iz drugih materialov iz tar. številk od 39.01 do 39.14. Ti izdelki vključujejo: (1) Oblačilne predmete in pribor za oblačila (razen za igračke), sešita ali izdelana z varjenjem listov plastičnih mas, na primer:: predpasniki, pasovi, slinčki za dojenčke, dežni plašči ipd. Ločljive kapuce ostanejo uvrščene v tej tar. številki, če se carinijo skupaj z dežnim plaščem, kateremu pripadajo, (2) Fitinge (pribor in oprema) za pohištvo, karoserije in podobno. (3) Kipce in druge okrasne predmete. (4) Protiprašna pregrinjala, zaščitne vreče, šotorska krila, fascikelna vložišča, mape za dokumente, knjige, besedila in podobno zaščitno blago, sešito ali zlepljeno iz listov plastičnih mas. (5) Obtežilnike za papir, nože za papir, podstavke s pivnikom, držala za peresa, vstavke, trakove za označevanje strani v knjigah. (6) Vijake, matice, podstavke in podobne izdelke splošne uporabe. (7) Transportne, prenosne in dvižne trakove in jermenje, brezkončne ali razrezane na določene dolžine ter na konceh spete ali opremljene s spojkami. Transportni, tekoči ali dvižni trakovi in jermenje katerekoli vrste, ki prihajajo na carinjenje skupaj s stroji ali napravami, za katere so namenjeni in neglede, ali so vgrajeni ali ne, se razvrščajo skupaj s temi stroji ali napravami (na primer: v Oddelek XVI). Poleg tega ta tar. številka ne vključuje transportnih ali tekočih trakov ali jermenja iz tekstilnega materiala, ki je impregniran, premazan, prekrit ali laminiran s plastičnimi masami (Oddelek XI, npr. tar.št. 59.10). (8) Napolnjene kolone z ionskimi izmenjalci iz polimerov iz tar. št. 39.14, (9) Plastične kontejnerje, napolnjene s kabroksimetil celulozo, ki se uporabljajo za hlajenje kot vrečke za led (ali za segrevanje - termoforji, napolnjeni z nasičeno vodno raztopino natrijevega acetata, ki pri kristalizaciji spontano oddaja toploto). (10) Škatle ali kovčke za orodje, ki niso posebej oblikovani ali v notranjosti prilagojeni za določena orodja z dodatki ali brez (glej komentar k tar.št. 42.02) . (11) Razne druge predmete, kot so na primer: pritrdila za ročne torbice, vogalniki za kovčke, obešalniki, zaščitne prevleke, ki se podstavijo pod pohištvo, ročaji (za orodja, nože, vilice itd.), biseri, &quot;stekelca&quot; za ure, številke in črke, obeski za etikete na prtljagi itd. 40. POGLAVJE KAVČUK IN IZDELKI IZ KAVČUKA IN GUME OPOMBE 1. Razen, če iz besedila ne izhaja kaj drugega, so z izrazom &quot;kavčuk&quot; mišljeni v tarifi naslednji proizvodi, vulkanizirani ali nevulkanizirani, trjeni ali netrjeni: naravni kavčuk, balata, gutaperča, gvajala čikl in podobne naravne gume, sintetični kavčuk, faktis, dobljen iz olja, in regenerirane navedene snovi. 2. V to poglavje ne spadajo: (a) proizvodi iz XI. oddelka (tekstil in tekstilni izdelki); (b) obutev in deli obutve iz 64. poglavja; (c) kape, klobuki itd. in njihovi deli (tudi kopalne kape) iz 65. poglavja; (d) mehanični in električni aparati ali naprave in njihovi deli iz XVI. oddelka (vključno električno blago vseh vrst) iz trde gume; (e) proizvodi iz 90., 92., 94. ali 96. poglavja; (f) proizvodi iz 95. poglavja (razen športnih rokavic in proizvodov iz tar. št. 40.11 do 40.13). 3. V tar. št. 40.01 do 40.03 in 40.05 so z izrazom &quot;primarne oblike&quot; mišljene samo tele oblike: (a) tekočine in paste (vključno lateks, predvulkaniziran ali ne, ter druge disperzije in raztopine); (b) bloki nepravilne oblike, koščki, kroglice, prah, zrna, drobci in podobne oblike. 4. V 1. opombi v tem poglavju in v tar. št. 40.02 so z izrazom &quot;sintetični kavčuk&quot; mišljeni: (a) nenasičene sintetične snovi, ki se lahko nepovratno spremenijo v netermoplastične snovi z vulkanizacijo z žveplom pri temperaturi med 18 in 29 stopinj C, ki se ne pretrgajo ob raztegnitvi na trikratno prvotno dolžino, ob raztegnitvi na dvakratno prvotno dolžino pa se v petih minutah vrnejo na dolžino, ki ni večja od 1,5 prvotne dolžine. Za omenjeno preskušanje so lahko dodane snovi, potrebne za zamreževanje, kot so sredstva za aktiviranje in pospeševanje vulkanizacije; snovi, predvidene s 5. opombo pod (b) (ii) in (iii) so tudi dovoljene. Katere koli snovi, ki niso nujne za zamreževanje, kot so ekstenderji, plastifikatorji in polnila, niso dovoljene; (b) tioplasti (TM); (c) naravni kavčuk, modificiran s cepljenjem (grafting) ali mešanjem s plastičnimi masami, depolimeriziranim naravnim kavčukom, mešanicami nenasičenih snovi z nasičenimi sintetičnimi višjimi polimeri, če vsi prej omenjeni proizvodi izpolnjujejo pogoje, ki so dani glede vulkanizacije in raztezanja ter vprašanja vrnitve v prvotno stanje iz predhodne določbe pod (a). 5. (a) Tar. št. 40.01 in 40.02 se ne nanašata na kavčuk ali mešanico kavčukov, ki so pred koagulacijo ali po njej pomešani: (i) s sredstvi za vulkanizacijo, pospeševalci, zaviralci ali aktivatorji (razen tistih, ki so dodani za pripravljanje predvulkaniziranega lateksa iz kavčuka); (ii) s pigmenti ali drugimi barvili, razen tistih, ki so dodani samo zaradi identifikacije; (iii) s plastifikatorji ali ekstenderji (razen mineralnega olja in kavčuka, ekstendiranega z oljem), s polnili, s sredstvi za ojačenje, organskimi topili ali s katero koli drugo snovjo, razen tistih, ki so dovoljene z določbami pod (b) te opombe; (b) naslednje snovi v kavčuku ali v mešanicah kavčukov ne vplivajo na njihovo uvrščanje v tar. št. 4001 ali 4002, če ta kavčuk ali mešanica kavčukov ohrani bistven značaj surovega materiala; (i) sredstva za emulgiranje in sredstva zoper lepljivost; (ii) majhne količine proizvodov zoper razbijanje emulgatorjev; (iii) zelo majhne količine naslednjih sredstev: toplotno občutljivih sredstev (običajno za pridobivanje toplotno občutljivega lateks kavčuka), kationskih površinsko aktivnih sredstev (običajno za pridobivanje elektropozitivnega lateks kavčuka), antioksidantov, koagulatorjev, sredstev za drobljenje in sredstev zoper zmrzovanje, peptizatorjev, konzervansov, stabilizatorjev, sredstev za uravnavanje viskoznosti ali podobnih aditivov za posebne namene. 6. Pri tar. št. 4004 so z izrazom &quot;odpadki, ostružki in ostanki&quot; mišljeni odpadki, ostružki in ostanki iz proizvodnje ali obdelave gume in gumastih izdelkov, ki se kot taki dokončno ne morejo več uporabiti zaradi razrezanosti, dotrajanosti ali iz drugih razlogov. 7. Cele niti iz vulkaniziranega kavčuka (gume), katerih največji prečni prerez presega 5 mm, se uvrščajo kot trakovi, palice ali profilne oblike iz tar. št. 40.08. 8. Tar. št. 40.10 obsega trakove ali jermene za transport ali transmisijo iz tekstilnih tkanin, impregniranih, prevlečenih, prekritih ali laminiranih z gumo, ali izdelanih iz tekstilne preje ali vrvi, impregniranih, prevlečenih, prekritih ali oplaščenih z gumo. 9. V tar. št. 40.01, 40.02, 40.03, 40.05 in 40.08 so z izrazi &quot;listi&quot;, &quot;trakovi&quot; mišljeni samo plošče, listi, trakovi in bloki pravilne geometrijske oblike, nerazrezani ali razrezani samo v pravokotne (vključno kvadratne) oblike, ki imajo lastnosti izdelka ali ne, tiskani ali netiskani ali drugače površinsko obdelani, toda drugače nerazrezani, v določene oblike ali nadalje neobdelani. V tar. št. 4008 so z izrazom &quot;palice&quot; in &quot;profilne oblike&quot; mišljeni samo proizvodi, razrezani ali nerazrezani na določene dolžine, površinsko obdelani ali neobdelani, toda drugače neobdelani. SPLOŠNA DOLOČILA Definicija za kavčuk. Pojem &quot;kavčuk&quot; je definiran v Opombi 1 k temu poglavju. Kjer je uporabljen v tej in v drugih poglavjih te Nomenklature brez označitev, označuje naslednje izdelke: (1) Naravni kavčuk, balato, gutaperčo, gvajala, čikl in podobne (t.j. podobne kavčuku) naravne gume (glej komentar k tar. št. 40.01). (2) Sintetični kavčuk, kot je definiran v Opombi 4 k temu poglavju. Da bi lahko izvedli preizkus vzorca nenasičene sintetične snovi (kot to zahteva Opomba 4 k temu poglavju) vrst, navedenih v Opombi 4 (c) v stanju nevulkaniziranega surovega materiala, mora biti kavčuk vulkaniziran z žveplom in tedaj izpostavljen preizkusu raztezanja in vračanja v prvotno stanje (glej komentar k tar. št. 40.02). Skladno s tem mora biti preizkus v primeru, da snovi vsebujejo materiale, prepovedane z Opombo 4 (na primer: mineralna olja), opravljen na vzorcu, ki takih materialov ne vsebuje ali s katerih so taki materiali bili odstranjeni. V primeru predmetov in vulkaniziranega kavčuka, katerega kot takega ni mogoče preizkusiti, je treba dobiti vzorec nevulkaniziranega surovega materiala, iz katerega so predmeti izdelani, da bi lahko opravili preizkus. Vendar pa preizkus ni obvezen za tioplaste, ki že po definiciji štejejo za sintetični kavčuk. (3) Faktis, dobljen iz olja (glej komentar k tar. št. 40.02). (4) Regenerirano gumo (glej komentar k tar. št. 40.03). Pojem &quot;kavčuk&quot; vključuje nevulkanizirane, pojem &quot;guma&quot; pa vulkanizirane mehke ali trde predhodno naštete izdelke. Pojem &quot;vulkaniziran&quot; se praviloma nanaša na gumo (vštevši sintetični kavčuk), ki je vmrežen z žveplom ali s katerimkoli drugim sredstvom za vulkanizacijo (kot so na primer: žveplov klorid, nekateri oksidi polivalentnih kovin, selen, telur, tiuramovi di-in tetrasulfidi, nekateri organski peroksidi in nekateri sintetični polimeri) - za vulkanizacijo z ali brez potrebnega segrevanja, ali pa s pomočjo sevanja visoke energije, tako da preide iz plastičnega stanja v elastično. Poudariti je treba, da je kriterij v zvezi z vulkanizacijo z žveplom relevanten samo v smislu Opombe 4, t.j. v zvezi z ugotavljanjem, ali je snov kavčuk ali ne. Ko je snov spoznana za sintetični kavčuk, bodo izdelki iz nje šteli za izdelke iz vulkaniziranega kavčuka - gume v smislu tar. številk od 40.07 do 40.14 - če so vulkanizirani z žveplom ali ,če so vulkanizirani s kakšnim drugim vulkanizatorjem Med vulkanizacijo se razen vulkanizatorjev dodajajo še druge snovi, kot na primer: pospeševalci, aktivatorji, zaviralci, mehčalci, ekstenderji, polnila, sredstva za ojačenje ali katerikoli drugi dodatki, navedeni v Opombi 5 (b) k temu poglavju. Take mešanice, ki se lahko vulkanizirajo, štejejo za mešanice kavčuka in se uvrščajo v tar. številki 40.05 ali 40.06, pač glede na obliko, v kateri prihajajo na carinjenje. Trda guma (npr. ebonit) se dobiva z vulkanizacijo kavčuka z velikim deležem žvepla do točke, ko postane takorekoč neupogljiva in neprožna. Vsebina poglavja. To poglavje vključuje kavčuk, kot je predhodno definiran, v surovem ali polpredelanem stanju, vulkaniziran, nevulkaniziran ali trd in predmete, ki so v celoti iz kavčuka, ali pa take predmete, katerih bistveni značaj izvira iz kavčuka - razen izdelkov, izključenih skladno z Opombo 2 k temu poglavju. Splošna delitev tarifnih razredov je naslednja: (a) Skladno z Opombo 5, tar. številke 40.01 in 40.02 pravzaprav vsebujejo kavčuka v primarnih oblikah ali v obliki plošč, listov in trakov. (b) Tar. številki 40.03 in 40.04 vključujeta regenerirani kavčuk v primarnih oblikah ali v obliki plošč, listov in trakov, pa tudi odpadke, ostružke in ostanke iz kavčuka (razen trde gume), prah in kroglice iz njih. (c) Tar. številka 40.05 vključuje mešanice kavčuka, nevulkaniziranega in v primarnih oblikah ali v obliki plošč, listov in trakov. (d) Tar. številka 40.06 vključuje vse druge oblike in predmete iz nevulkaniziranega kavčuka, neglede na to, ali so iz mešanic ali ne. (e) Tar. številke od 40.07 do 40.14 vključujejo polizdelke in predmete iz vulkaniziranega kavčuka (gume), razen iz trde gume. (f) Tar. številka 40.17 vključuje trdo gumo v vseh oblikah, vštevši odpadke in ostanke ter izdelke iz trde gume. Primarne oblike (tar. številke od 40.01 do 40.03 in 40.05). Pojem &quot;primarne oblike&quot; je definiran z Opomb 3 k temu poglavju. Poudariti je treba, da je predvulkanizirani lateks posebej vključen v definicijo pojma &quot;primarne oblike&quot; in ga je glede na to treba šteti za nevulkaniziranega. Ker tar. številki 40.01 in 40.02 ne vključujeta kavčuka ali mešanic iz kavčuka, katerim je dodano organsko topilo (glej Opombo 5), se pojem &quot;druge disperzije in raztopine&quot; iz Opombe 3 uporablja samo za tar. številko 40.05. Plošče, listi in trakovi (tar.številke 40.01, 40.02, 40.03, 40.05 in 40.08). Ti pojmi so definirani v Opombi 9 k temu poglavju in vključujejo bloke pravilne geometrijske oblike. Plošče, listi in trakovi so lahko površinsko obdelani (tiskani, reliefirani, z žlebovi, kanali, brazdami itd.), ali pa samo izrezani v pravokotne (vštevši kvadratne) oblike, neglede na to, ali imajo ali ne lastnost končnega izdelka - artikla, vendar pa ne morejo biti razrezani v druge oblike ali naprej obdelani. Celularni (ekspandiran) kavčuk - guma. Celularni kavčuk oz. gume imajo celice (odprtih, zaprtih verig ali obeh vrst), ki so razporejene po gumi. Vključuje gobasto ali penasto gumo, ekspandirano gumo in mikroporozno ali mikrocelularno gumo. Lahko je upogljiva (gibka) ali toga (na primer: penasti ebonit). Opomba 5 Opomba 5 k temu poglavju predpisuje merila za razločevanje kavčuka ali mešanic v primarnih oblikah, ploščah, listih ali trakovih, ki niso mešanice (tar. št. 40.01 in 40.02) od tistih, ki so mešanice (tar. št. 40.05). Ta opomba ne razlikuje tega, ali je mešanica pripravljena prej ali po koagulaciji. Vendar pa dovoljuje prisotnost nekaterih snovi v kavčuku ali mešanic kavčuka iz tar. št. 40.01 in 40.02 pod pogojem, da kavčuk ali mešanice kavčuka ohranijo svoje bistvene lastnosti kot surovi material. Med takšnimi snovmi je mineralno olje, emulgatorjii, ali pa sredstva zoper lepljivost, majhne količine (ponavadi ne več kot 5%) sredstev za mehčanje emulgatorjev in zelo majhnih količin (ponavadi manj kot 2%) dodatkov za posebne namene. Kombinacije gume in tekstila. Razvrščanje kombinacij gume in tekstila je posebej urejeno z Opombo 1 (ij) k oddelku XI, z Opombo 3 k 56. poglavju in z Opombo 4 k 59. poglavju. Kar pa se tiče transportnih in transmisijskih trakov in jermenov, pa to vprašanje urejata Opombi 8 k 40. poglavju in Opomba 6 (b) k 59. poglavju. V tem poglavju so zaobseženi naslednji izdelki: (a) Klobučevina (filc), impregnirana, premazana ali prevlečena, prekrita ali laminirana z gumo, ki vsebuje po masi največ 50% tekstilnega materiala in klobučevin, popolnoma vsajena v gumo. (b) Netkani tekstil, popolnoma vgrajen gumo ali cel premazan ali prevlečen ali prekrit z tem materialom pod pogojem, da je takšen premaz ali prevleka vidna s prostim očesom, pri čemer sprememba barve ne igra vloge. (c) Tekstilne tkanine (kot so definirane v Opombi 4 k 59. poglavju), impregnirane, premazane ali prevlečene, prekrite ali laminirane z gumo, mase nad 1500g/m2, ki vsebujejo največ 50 mas.% tekstilnega materiala. (d) Plošče, liste, trakove iz celularne gume, kombinirane s tekstilnimi tkaninami oz. snovmi (definiranimi v Opombi 1 k 59. poglavju), klobučevino ali netkanim tekstilom, v katerih je prisoten tekstil le zaradi ojačenja. To poglavje ne vključuje predmetov, navedenih v Opombi 2 k temu poglavju. Nadaljnje izključitve so navedena v komentarjih k nekaterim tar. številkam tega poglavja. 40.01 NARAVNI KAVČUK, BALATA, GUTAPERČA, GVAJALA, ČIKL IN PODOBNE NARAVNE GUME, V PRIMARNIH OBLIKAH ALI PLOŠČAH, LISTIH ALI TRAKOVIH 4001.10 - Lateks iz naravnega kavčuka, predvulkaniziran ali ne - Naravni kavčuk v drugih oblikah: 4001.21 - - dimljeni kavčuk v obliki listov 4001.22 - - naravni kavčuk, tehnično specificiran (TSNR) 4001.29 - - drug 4001.30 - Balata, gutaperča, gvajala, čikl in podobne naravne gume (A) Lateks iz naravnega kavčuka (predvulkaniziran ali ne). Lateks iz naravnega kavčuka je tekočina, izločena pretežno iz kavčukovca vrste Hevea brasiliensis. Sestoji iz vodne raztopine organskih in mineralnih snovi (beljakovine, maščobne kisline in njihovi derivati, soli, sladkor in glikozidi), vendar je v suspenziji 30 do 4o% kavčuka (t.j. polizoprena velike molekulske mase). Ta del vključuje: (1) Stabiliziran ali koncentriran naravni lateks. Lateks - kavčuk spontano koagulira v nekaj urah po izcejanja iz drevesa. Zaradi tega mora biti stabiliziran, da bi bila zagotovljena konzervacija in preprečeno razpadanje in koagulacija. Običajno to dosežejo z dodajanjem amoniaka (5 do 7 gramov na liter lateksa). Na ta način dobijo izdelek, imenovan &quot;nasičeni amonijak&quot; ali FA - tip. Drugi način stabilizacije je dodajanje majhnih količin (med 1 in 2 grama na liter lateksa) šibke raztopine, ki sestoji iz amoniaka in snovi, kot sta na primer: tetrametiltiuramdisulfid in cinkov oksid, pri čemer nastane izdelek pod imenom &quot;amonijak majhne nasičenosti&quot; ali LA - tip. Obstaja tudi naravni lateks - kavčuk, ki je odporen proti zmrzovanju in, ki je stabiliziran z majhnimi količinami natrijevega salicilata ali formaldehida. Uporablja se na področjih s hladnim podnebjem. Naravni lavčuk - lateksi se koncentrirajo (predvsem iz transportnih razlogov) na razne načine (na primer: s centrifugiranjem, izparevanjem, razslojevanjem lateksa itd.). Vsebnost trgovskega kavčuk - lateksa je ponavadi med 60 in 62%. Obstaja tudi bolj koncentriran - včasih lahko koncentracija preseže 70%. (2) Termoobčutljivi naravni kavčuk - lateksi. Pridobivajo jih z dodajanjem sredstev za doseganje toplotne občutljivosti. Ko se tovrstni lateksi segrejejo, je gel obstojnejši kot pri toplotno neobčutljivih lateksih. Ponavadi jih uporabljajo za proizvodnjo predmetov iz kavčuka z namakanjem ali litjem, ali pa za proizvodnjo penastega in gobastega kavčuka. (3) Elektropozitivni lateksi. Znani so kot &quot;lateksi z obratnim električnim nabojem&quot;, pridobivajo jih s preobračanjem naboja delčkov naravnega koncentriranega lateksa. To običajno dosežejo z dodajanjem kationskih površinsko aktivnih sredstev. Z uporabo teh lateksov se zmanjša odbojnost večine tekstilnih vlaken na impregnacijo s kavčukom, saj imajo vlakna, kot tudi navadni lateks, negativni elektrostatični naboj v alkalnem okolju. (4) Pred-vulkanizirani naravni lateks - kavčuk. Kavčuk pridobivajo z delovanjem vulkanizatorjev na lateks s toploto, ponavadi pri temperaturah pod 100 stopinj C. Kavčukovi delčki, ki se nahajajo v lateksu, se vulkanizirajo z dodajanjem sedimentnega ali koloidnega žvepla, cinkovega oksida in pospeševalca (na primer: ditiokarbamata). Stopnja vulkanizacije končnega izdelka se lahko po želji spreminja tako, da se spremeni temperatura, čas ogrevanja ali deleži uporabljenih sestavih. Praviloma se vulkanizirajo le zunanje stene kavčukovih delčkov, da se izognejo odvečna vulkanizacija lateksa, višek sestavin odstranijo po segrevanju s centrifugiranjem. Predvulkanizirani kavčuk se po videzu ne razlikuje od navadnega kavčuka. Vsebnost vezanega žvepla pri teh lateksih je približno 1%. Z uporabo predvulkaniziranega kavčuka se izognejo nekaterim operacijam (na primer: mletje, priprava mešanice). Uporablja se pri izdelavi izdelkov z namakanjem ali litjem (farmacevtskega in kirurškega blaga), največ pa v tekstilni industriji, pa tudi kot lepilo. Uporabljajo ga še pri izdelavi nekaterih vrst papirja in umetnega usnja. Kavčuku daje izvrstne elektroizolacijske lastnosti (zaradi majhnih vsebovanih količin beljakovin in topnih substanc). Lateks - kavčuk transportirajo v sodih prostornine okoli 200 litrov, katerih notranja stran je premazana, ali pa ga transportirajo na veliko (in bulk). (B) Naravni kavčuk v drugih oblikah. V smislu te tar. številke se izraz &quot;naravni kavčuk&quot; nanaša na kavčuk kavčukovca &quot;Hevea&quot; - takega ponavadi tudi transportirajo iz mesta pridobivanja najprej v tovarne, kjer ga zaradi transportiranja in konzervacije obdelajo. Obdelajo ga lahko tudi, da bi naravni kavčuk pridobil nekatere značilnosti, ki bi olajšali njegovo kasnejšo uporabo ali pa ki bi izboljšali kvaliteto končnih izdelkov. Vendar pa lahko ostane uvrščen v to tar. številko le, če ne izgubi bistvenih lastnosti surovine. Prav tako ne sme vsebuvati saj, silicijevega dioksida in snovi, prepovedanih z Opombo 5 (a). Koagulacija poteka v rezervoarjih raznih oblik, ki so opremljeji s premičnimi pregradami. Da bi se kavčukov koagulum izločil iz vodnega seruma, mora lateks koagulirati z malenkostnim kisanjem z na primer: 1% ocetne kisline ali 0,5% mravljinčne kisline. Po končanem postopku koagulacije se koagulum odstrani v obliki plošč ali kot nepretrgan trak. Glede na to, kaj naj bi se izdelalo, so nadaljnji postopki različni - dimljenje plošč, beli ali rjavi krep, naknadno koagulirane kroglice ali sipek prah. (1) Plošče in krep iz kavčuka. Za izdelavo plošč vržejo kavčukov trak v stroj z vrtečimi valji. V teh strojih zadnji par valjev pusti na kavčuku reliefno površino z značilnimi oznakami. Kavčukov trak (debeline med 3 in 4 mm), ki leze iz stroja, se reže v plošče. Le - te se dajo v sušilnico ali prostore za dimljenje. Da bi bilo sušenje hitrejše, se površina izhlapevanja poveča. Namen dimljenja je posušiti in impregnirati kavčuk s kreozotnimi snovmi, ki delujejo kot antioksidanti in antiseptiki. Svetel krep izdelujejo tako, da kavčukov koagulum zlijejo v baterijo strojev za krepiranje kavčuka. Prvi stroj ima valje z razbrazdano površino, zadnji v vrsti valjev pa imajo površino valjev gladko, vendar se vrtijo z različnimi hitrostmi. Te operacije se odvijajo pod stalnim vodnim tokom tako, da se kavčuk popolnoma izpere (umije). Nato sledi sušenje v dobro zračenih sušilnicah, pri sobni temperaturi, ali z vročim zrakom. Dva ali več slojev krepa se lahko stisnejo v debeleše plošče. Plošče krepa se lahko imenujejo tudi po sledečem postopku: ko lateks koagulira, kar se zgodi v cilindričnih posodah, se koagulum z žago nareže na dolge trakove, ti pa se razrežejo v plošče. Nato sledi sušenje (običajno brez dimljenja). Nekatere vrste kavčuka (posebni krepi, ki so drugačni od svetlega krepa) ne izdelujejo direktno s koagulacijo lateksa, ampak z naknadno ponovno aglomeracijo in izpiranjem v &quot;strojih za krepiranje&quot; koaguluma, ki se ga dobi med udarjanjem ali s tovarniškimi postopki. Tako dobljene plošče nimajo enotno debelino in se sušijo na podoben način kot svetel krep. Naravni kavčuk, kot je opisan zgoraj, je običajno označen, glede na njegovo poreklo, obliko in stopnjo čistosti, po mednarodnih standardih, ki jih je izdala ustrezna mednarodna organizacija. Najbolj znani tipi so: dimljene plošče in njihove rezane plošče, svetli krepi in njihovi razrezane plošče, rjavi krep in rebrasti in zračno sušeče plošče. (2) Tehnično specificirani naravni kavčuk (TNSR). Ta skupina surovega naravnega kavčuka je predelana, preizkušena in razdeljena v 5 splošnih razredov (5L, 5, 10, 20 in 50) po specifikacijah, podanih v naslednji tabeli: Tabela: Razred TSNR in največje dovoljene omejitve za vsak parameter .------------------------------------------------------------------------------. . RAZRED 5L 5 10 20 50 . . . . PARAMETER: . . . . nečistoč, ki ostanejo na situ 325 . . v odstotkih po masi največ 0,05 0,05 0,05 0,10 0,20 0,50 . . . . vsebnost pepela (največ v odstotkih . . po masi) 0,60 0,60 0,75 1,00 1,50 . . . . vsebnost dušika (največ v odstotkih . . po masi) 0,70 0,70 0,70 0,70 0,70 . . . . hlapne snovi (največ v odstotkih . . po mase) 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 . . . . hitrost plastičnosti po Wallace . . - najmanjša začetna vrednost (P0) 30 30 30 30 30 . . . . indeks PRI (najmanj v odstotkih) 60 60 50 40 30 . . . . barvna meja (lestvica po Lovibondu, . . največ) 6,00 - - - - . .------------------------------------------------------------------------------. TSNR mora spremljati preizkusni certifikat, ki ga izda pristojni organ države - proizvajalke. Certifikat mora navajati razred, specifikacije in rezultate preizkušanja kavčuka. Nekatere države - proizvajalke kavčuka lahko imajo strožje specificirane razrede, kot pa so podane v tabeli. TSNR pakirajo v balah po 33,3 kg, ki so zavite v polietilen. Ponavadi je od 30 do 36 takšnih bal na paletah in prekritih z notranje strani s polietilensko oblogo ali s kontrahirano folijo polietilena. Vsaka bala in vsaka paleta ima posebne oznake, ki označujejo razred, maso kavčuka, šifro proizvajalca itd. (3) Re-aglomerirane krogljice kavčuka. Postopki proizvodnje, uporabljeni za predelavo granuliranega kavčuka, so določeni tako, da dajo čistejše izdelke s stalnimi lastnostmi in boljšega videza kot pa je kavčuk v listih ali krepu. V ta proizvodni proces spada granuliranje koaguluma, predvsem potom čiščenja, sušenja iz stiskanja v bale. Za granuliranje lahko uporabijo številne stroje, na primer: rotacijske rezalnice, mline z navzkrižnimi kladivi, peletizacijski stroji in stroji za krepiranje. Zgolj mehansko delovanje teh strojev lahko okrepijo z dodajanjem zelo majhnih količin ricinusovega olja (od 0,2 do 0,7%), ricinusovega olja, cinkovega stearata ali drugih sredstev za kepenje, katera vnesejo v lateks pred koagulacijo. Ta sredstva za kepenje ne vplivajo na nadaljnjo uporabo ali lastnosti kavčuka. Granule se suše v polkontinualnih sušilnicah trolejnega tipa, v tunelskih sušilnicah konvejerskega tipa ali v ekstrudicijskih sušilnicah. Posušene granule se na koncu zbijajo pod veliki tlakom v bale paralelopipedne oblike in mase med 32 in 36 kg. Granule reaglomeriranega kavčuka se običajno prodajajo z garancijskimi tehničnim specifikacijami. (4) Sipki prah naravnega kavčuka. Ta prah proizvajajo tako, kot je opisano v prejšnji točki (3), le da ga ne stiskajo. Da bi preprečili ponovno aglomeriranje granul zaradi njihove lastne mase, jih tekom granuliranja mešajo s praškastimi, inertnimi substancami, kot je na primer: lojevec, ali pa z drugimi sredstvi, ki preprečujejo zlepjanje. Kavčukov prah lahko dobijo tudi z vbrizgavanjem v sušilnice z lateksom, kateremu je dodana inertna substanca, kot je na primer: diatomit, ki preprečuje aglomeracijo delcev. (5) Posebne vrste naravnega kavčuka. V predhodno opisanih oblikah (od točke (1) do (4) je mogoče pridobiti razne posebne vrste naravnega kavčuka. Najpomembnejše so: (a) CV - kavčuk (kavčuk stalne viskoznosti) in LV - kavčuk (kavčuk nizke viskoznosti). Kavčuk stalne viskoznosti pridobivajo z dodajanjem zelo majhne količine (0,15%) hidroksilamina pred koagulacijo, LV - kavčuk (kavčuk nizke voskoznosti), pa z dodajanjem majhne količine mineralnega olja pred koagulacijo. Hidroksilamin preprečuje spontano povečanje viskoznosti naravnega kavčuka v času skladiščenja. Uporaba teh kavčukov omogoča proizvajalcem določiti čas mastitve. (b) Peptizirani kavčuk. Pridobivajo ga z dodajanjem pribl. 0,5% sredstva za peptizacijo, in sicer lateksu pred koagulacijo. Sredstvo za peptizacijo kavčuku zmanjšuje viskoznost. Tak kavčuk se hitreje masti. (c) Izboljšani kavčuk. Pridobivajo ga s koagulacijo mešanice navadnega in predvulkaniziranega lateksa. S tem kavčukom se lažje izvede postopek ekstruzije in kalandiranja. (d) Prečiščeni kavčuk. Pridobivajo ga z izmenjavo običajnega procesa proizvodnje kavčuka brez dodanih tujih materij z na primer: centrifugiranjem lateksa. Uporablja se za pridobivanje kloriranega kavčuka in v proizvodnji nekaterih vulkaniziranih izdelkov (električnih kablov itd.), v katerih bi prisotnost nečistot, ki so običajno v kavčuku, imela negativni vpliv. (e) Kavčukova pena (&quot;skim&quot; - kavčuk). Pridobiva se s koagulacijo vzporednega izdelka pri centrifugiranju kavčuka. (f) Kavčuk, ki ne kristalizira. Pridobivajo ga z dodajanjem tiobenzojeve kisline lateksu pred koagulacijo - tako kavčuk postane odporen proti zmrzovanju. (C) Balata. Balata - guma ali balata se ekstrahira iz lateksa nekaterih rastlin iz družine Sapotacea, še posebno iz drevesa balata (Manilkara bidentata), ki uspeva predvsem v Braziliji. Je rdečkast izdelek, katerega večinoma pakirajo v do 5o kg težke bloke, včasih pa tudi kot plošče, debele od 3 do 6 mm. Uporablja se predvsem za proizvodnjo transmisijskih, konvvejerskih ali dvižnih jermenov. Pomešana z gutaperčo se uporablja tudi v proizvodnji podmorskih kablov in žogic za golf. (D) Gutaperča. Ekstrahira se iz lateksa raznih dreves iz družine Sapotacea (na primer: rodu Palaquinum Payena). Je rumena ali rumenkastordečkasta. Od izvora je odvisno, ali se odpremlja v pogačah, težkih med 0,5 in 3 kg, ali pa blokih, težkih med 25 in 28 kg. Razen tega, da se (pomešana z blatom) uporablja pri izdelavi podmorskih kablov in žogic za golf, se uporablja tudi za izdelavo tesnilnih obročev za črpalke in ventile, valjev strojev za predenje lana, oblog za rezervoarje, za steklenice za fluorovodikovo kislino, za lepila itd. (E) Guayule - kavčuk. Ekstrahira se iz lateksa Parthenium argentatum (grmovje mehiškega porekla). (F) Čikl - kavčuk. Ekstrahira se iz lateksa, ki se nahaja v lubju nekaterih vrst dreves iz družine Sapotacea, ki uspevajo v tropskih predelih Azije.Ta kavčuk je rdečkast in se ponavadi dobavlja v pogačah raznih velikosti, ali pa v 10 kg blokih.Njaveč se uporablja pri proizvodnji &quot;zvečilnega gumija&quot;. Prav tako se uporablja pri proizvodnji nekaterih vrst kirurških trakov iz za zobozdravstevne namene. (G) Podobne naravni kavčuki. Na primer: jelutong. Da bi se uvrstil v to poglavje, mora ta guma imeti tudi karkter gume. (H) Mešanice. Iz katerihkoli, pravkar navedenih izdelkov. Ta tar. številka izključuje: (a) mešanice iz katerihkoli izdelkov iz te tar. številke s katerimkoli izdelkom iz tar. št. 40.02 (tar. št. 40.02) in (b) naravni kavčuk, balato, gutaperčo, guayule, čikl in podobne naravni kavčuki, ki so pred ali po kagulaciji pomešane s snovmi, prepovedanimi z Opombo 5 k temu poglavju (tar. št. 40.05 ali 40.06). 40.02 SINTETIČNI KAVČUK IN FAKTIS, DOBLJENA IZ OLJA, V PRIMARNIH OBLIKAH ALI PLOŠČAH, LISTIH ALI TRAKOVIH; MEŠANICE KATEREGA KOLI PROIZVODA IZ TAR. ŠT. 40.01 S KATERIM KOLI PROIZVODOM IZ TE TAR. ŠTEVILKE, V PRIMARNIH OBLIKAH ALI PLOŠČAH, LISTIH ALI TRAKOVIH - Stiren - butadien kavčuk (SBR); karboksilirani stiren - butadien kavčuk (XSBR): 4002.11 - - lateks 4002.19 - - drugo 4002.20 - Butadien - kavčuk (BR) - Izobuten-izopren (butil) - kavčuk (IIR), halo-izobuten- izopren - kavčuk (CIIR ali BIIR): 4002.31 - - izobuten-izopren (butil) kavčuk (IIR) 4002.39 - - drugo - Kloropren (klorbutadien) kavčuk (CR): 4002.41 - - lateks 4002.49 - - drugo - Akrilonitril-butadien kavčuk (NBR): 4002.51 - - lateks 4002.59 - - drugo 4002.60 - Izopren - kavčuk (IR) 4002.70 - Etilen-propilen nekonjugirani dien kavčuk (EPDM) 4002.80 - Mešanica proizvodov iz tar. št. 40.01 s katerim koli proizvodom iz te tarifne številke - Drugo: 4002.91 - - lateks 4002.99 - - drugo Ta tar. številka vključuje: (1) Sintetični kavčuk, kot je definiran z Opombo 4 k temu poglavju (glej nadaljnje besedilo). V to tar. številko spadajo tudi lateks iz sintetičnega kavčuka, predvulkaniziran ali ne, ter sintetični kavčuk v drugih primarnih oblikah ali v obliki plošče, listov in trakov. Ta tar.št. vključuje še sintetični kavčuk, ki je obdelan zaradi transportiranja in konzerviranja, ali pa zato, da bi pridobil posebne lastnosti, ki bi olajšale njegovo nadaljnjo uporabo, ali za izboljšanje kvalitete končnega izdelka. Vendar takšna obdelava ne sme vplivati na bistveni značaj surovega materiala. Še posebej ne sme vsebovati snovi, prepovedanih z Opombo 5 (a) k temu poglavju. Med kombinirane, vendar ne izključene izdelke iz tega poglavja z Opombo 5, so kavčuki, obogateni z oljem vsebujejo približno 50% olja. (2) Faktis, dobljen iz olja. Faktis je izdelek reakcije nekaterih rastlinskih ali ribjih olj (oksidiranih, neoksidiranih ali delno hidrogeniranih) z žveplom ali z žveplovim kloridom.Faktis ima slabe fizikalne lastnosti in se uporablja predvsem v kombinaciji z naravnim ali sintetičnim kavčukom, pa tudi za proizvodnjo radirk. (3) Mešanice iz katerihkoli pravkar navedenih izdelkov. (4) Mešanice iz kateregakoli izdelka iz tar. številke 40.01 s katerimkoli izdelkom iz te tar. številke. Opomba 4 (definicija sintetičnega kavčuka) Ta Opomba sestoji iz treh delov. Snovi iz prvega (pod (a)) in iz tretjega (pod (c)) morajo izpolnjevati kriterije vulkanizacije, raztezanju in vrnitvi v prvotno stanje. Tiste snovi pa, ki so navedene v delu (a) in tioplasti iz dela pod (b), so teh zahtev rešene. Poudariti je treba, da se ta definicija sintetičnega kavčuka ne nanaša le na tar. številko 40.02, ampak tudi na Opombo 1. Skladno s tem vključuje pojem &quot;kavčuk&quot;, kjerkoli v tarifi se pojavi, tudi sintetični kavčuk, definiran z Opombo 4. Pojem sintetični kavčuk vključuje: (a) Nenasičene organske snovi, ki izpolnjujejo zahteve glede vulkanizacije, raztezanja in vrnitve v prvotno stanje iz dela (a) te Opombe. Da bi lahko bil izveden preizkus, se lahko dodajo snovi za vmreževanje, kot so na primer: aktivatorji vulkanizacije, pospeševalci ali zaviralci. Dovoljena je tudi prisotnost majhnih količin mehčalcev, emulgatorjev (Opomba 5 (b) (ii)) in zelo majhna količina dodatkov za posebne namene, ki so navedeni v Opombi 5(b) (iii). Vendar ni dovoljena prisotnost katerekoli snovi, nepotrebne za vmreževanje, kot so na primer: pigmenti (razen tistih, dodanih zaradi razpoznavanja), mehčala, ekstenderji, polnila, sredsva za ojačenje in organska topila. Tudi prisotnost mineralnega olja ali dioktilftalata ni dovoljena, če gre za preizkus. Skladno s tem se mora v primeru snovi, ki vsebujejo materiale, nedovoljene z Opombo 4 (kot je na primer: mineralno olje), potekati preizkus na vzorcu, ki takih snovi ne vsebuje oz. so bile iz njega odstranjene. V primeru vulkaniziranih predmetov, katerih ni moč preizkusiti kot takih, je treba dobiti vzorec nevulkaniziranega surovega materialov, iz katerih so predmeti izdelani in potem opraviti preizkus. Med takšne, nenasičene sintetične snovi spadajo: stiren-butadien - kavčuki (SBR), karboksilirani stiren-butadien - kavčuki (XSBR), butadien - kavčuki (BR), izobuten-izopren (butil) - kavčuki (IIR), halo-izobuten-izopren - kavčuki (CIIR) ali (BIIR), kloropren (klorbutadien) - kavčuki (CR), akrilonitril-butadien - kavčuki (NBR), izopren - kavčuki (IR), etilen-propilen-nekonjugirani dien - kavčuki (EPDM), karboksilirani akrilonitril-butadien - kavčuki (XNBR) in akrilonitril-izopren - kavčuki (NIR). Da bi se lahko te snovi uvrstile kot sintetični kavčuki, morajo izpolnjevati kriterije o vulkanizaciji, raztezanju in vrnitvi v prvotno stanje, ki so bili predhodno navedeni. (V to tar.številko se uvršča tudi termoplastični (TR) stiren-butadien kavčuk (SBS)). (b) Tioplaste (TM). To so nasičene sintetične snovi, dobljene z reakcijo alifatskih dihalogenidov z natrijevim polisulfidom. Ponavadi se lahko vulkanizirajo s klasičnimi vulkanizatorji. Mehanske lastnosti nekaterih tioplastov so slabše od lastnosti drugih razredov sintetičnega kavčuka in slednji so v prednosti pred prvimi, saj so odporni proti topilom. Ne gre jih enačiti s polisulfidi iz tar. številke 39.11 (glej komentar k tej tar. številki). (c) Izdelke, navedene v nadaljnjem besedilu, pod pogojem, da izpolnjujejo pogoje, opisane v prejšnji točki pod (a) glede vulkanizacije, razteznosti in vračanja v prvotno stanje: (1) Modificirani naravni kavčuk, katerega pridobivajo z oplemenitenjem ali mešanjem s plastičnimi masami. Ta kavčuk se ponavadi dobiva s fiksiranjem nekega, k polimerizaciji nagnjenega monomera, na kavčuk (ob uporabi katalizatorja polimerizacije), ali pa s koprecipitacijo naravnega lateks - kavčuka s sintetično lateks - smolo. Osnovna značilnost modificiranega naravnega kavčuka je, da je v določeni meri &quot;samoojačitelj&quot;, saj so njegove lastnosti v tem pogledu podobne lastnostim mešanice naravnega kavčuka in saj. (2) De-polimerizirani naravni kavčuk - dobivajo ga z mehanskim postopkom (trganjem polimerov) pri določeni temperaturi. (3) Mešanice nenasičenih sintetičnih snovi in nasičenih sintetičnih višjih polimerov(na primer: mešanice akrilonitrilbutadien - kavčuka in polivinilklorida). Ta tar. številka izključuje: (a) elastomere, ki ne izpolnjujejo pogojev, postavljenin v Opombi 4 k temu poglavju (ponavadi 39. poglavje) in (b) izdelke iz te tar. številke, pomešane pred ali po koagulaciji s snovmi, katere Opomba 5 (a) prepoveduje (tar. št. 40.05 ali 40.06). 40.03 REGENERIRANA GUMA V PRIMARNIH OBLIKAH ALI V PLOŠČAH, LISTIH ALI TRAKOVIH Regenerirano gumo pridobivajo iz starih gumenih predmetov, posebno iz zunanjih gum ali iz odpadkov vulkaniziranega kavčuka z mehčanjem (devulkanizacijo) iz z odstranjevanjem nekaterih neželjenih snovi. Postopek ponavadi poteka z raznimi kemičnimi in mehaničnimi sredstvi. Izdelek vsebuje ostanke žvepla ali drugih vulkanizacijskih sredstev, je slabši od prave gume, vendar bolj plastičen in lepljivejši. Običajno jo pripravljajo v ploščah, posutih z lojevcem, ali pa so plošče med seboj ločene s polietilenskimi folijami. Ta tar. številka vključuje plošče, liste in trakove iz regenerirane gume, pomešane s pravim kavčukom (z ali brez dodanih snovi) - vendar pod pogojem, da ima izdelek bistveni značaj regeneriranega kavčuka. 40.04 ODPADKI, OSTRUŽKI IN OSTANKI IZ GUME (RAZEN TRDE GUME), PRAH IN ZRNA, DOBLJENI IZ TEH PROIZVODOV Pojem &quot;odpadki, ostružki in ostanki&quot; je definiran v Opombi 6 k temu poglavju. Ta tar. številka vključuje: (1) Odpadke, ostružke in ostanke iz kavčuka ali gume, nastale pri proizvodnji ali obdelavi (razen pri proizvodnji in obdelavi trde gume); (2) Blago iz kavčuka ali gume (razen iz trde gume), ki je neuporabno kot tako zaradi rezanja, dotrajanosti ali iz drugih razlogov. Ta skupina vključuje dotrajale zunanje gume, neprimerne za protektiranje, ter ostanke iz teh gum, dobljene na naslednje načine: (a) rezanjem gum s posebnimi stroji, karseda bližje obroču, ojačenem z žico, in robu gume, (b) s trganjem, da se odstrani kord in (c) z rezanjem v kose. Ta tar. številka izključuje uporabljene (stare) zunanje gume, ki so primerne za protektiranje (tar. št. 40.12). (3) Prah in kroglice (granule), dobljene iz predhodnih izdelkov pod (1) in (2) Ti izdelke sestoje iz zmletih gumenih odpadkov. Lahko se uporabijo kot polnila v materialih za prekrivanje cest in v drugih zmeseh na osnovi gume, ali pa za stiskanje v predmete, ki ne zahtevajo prevelike moči. Ta tar. številka prav tako izključuje odpadke, ostružke, odrezke, prah in kroglice iz trde gume (tar. št. 40.17). 40.05 MEŠANICE KAVČUKA, NEVULKANIZIRANE, V PRIMARNIH OBLIKAH ALI V PLOŠČAH, LISTIH ALI TRAKOVIH 4005.10 - Mešanice s sajami ali s silicijevim dioksidom (bele saje) 4005.20 - Raztopine; disperzije, razen tistih iz tar. podšt. 4005 10 - Drugo: 4005.91 - - plošče, listi in trakovi 4005.99 - - drugo Ta tar. številka vključuje nevulkanizirane sestavljene kavčuke v primarnih oblikah ali v obliki plošč, listov ali trakov. Pojem &quot;kavčuk&quot; ima isti pomen kot v Opombi 1 k temu poglavju. Ta tar. številka vključuje tudi naravni kavčuk, balato, gutaperčo, gvajalo, čikl in podobne naravne gume, sintetični kavčuk, faktis, dobljen iz olja in vse naštete snovi regenerirane - pod pogojem, da so pomešane z drugimi snovmi. Skladno z Opombo 5(b) k temu poglavju, tar. številke 40.01 in 40.02 ne vključujejo kateregakoli kavčuka ali mešanice kavčukov, ki so zmešani pred ali po koagulaciji s sredstvi za vulkanizacijo, s pospeševalci, zaviralci ali aktivatorji (razen tistih, dodanih zaradi proizvodnje predvulkaniziraneg lateksa iz kavčuka), nadalje s pigmenti ali drugimi barvili (razen tistih, dodanih izključno zaradi razpoznavanja), z mehčalci ali ekstenderji (razen mineralnega olja, če gre za z oljem ekspandirani kavčuk), s polnili, sredstvi za ojačenje, organskimi topili ali katerikoli drugimi snovmi, razen tistih, dovoljenih po Opombi 5(b) k temu poglavju. Ta tar. številka vključuje: (A) Kavčuk, pomešan z ogljenimi sajami ali s silicijevim dioksidom (z ali brez mineralnega olja ali drugih sestavin) Ta kategorija oz. skupina vključuje tudi masterbače z ogljenimi sajami, ki sestoji iz med 40% in 70% ogljenih saj. Prodaja se v balah. (B) Mešanice kavčukov brez saj in brez silicijevega dioksida Te mešanice sestoje kot so organska topila, sredstva za vulkanizacijo, pospeševalci, mehčalci, ekstenderji, zgoščevalci in polnila (razen ogljenih saj in silicijevega dioksida). Nekatere izmed njih lahko vsebujejo rdečo glino in beljakovine. Ti dve skupini vključujeta naslednje izdelke: (1) Mešane lateks - kavčuke (vštevši predvulkanizirane latekse pod pogojem, da zaradi mešanja ni pridobil lastnost preparata, ki je bolj specifično opisan v drugi tar. številki Nomenklature. Tako ta številka izključuje med drugim lateks - lake in barve (32. poglavje). (2) Disperzije in raztopine nevulkaniziranega kavčuka v organskih topi ki se uporabljajo v proizvodnji artiklov, ki se izdelujejo z namakanjem, ali artiklov, ki se dokončujejo s premazom. (3) Plošče, liste in trakove, ki sestoje iz tekstilnih tkanin oz. materialov, kombiniranih z mešanicami kavčukov, mase, večje od 1500 g/m2 in, ki vsebujejo do 50 mas.% tekstilnega materiala. Ti izdelki se pridobivajo s kalandriranjem ali z &quot;gumiranjem&quot;, pa tudi s kombinacijo obeh postopkov. Uporabljajo se predvsem za proizvodnjo zunanjih gum, cevi itd. (4) Druge plošče, listi in trakovi iz mešanic kavčukov, ki se lahko uporabljajo na primer: za popravila zunanjih ali notranjih gum (vroči postopek), za proizvodnjo lepljivih zaplat, podstavkov oz. zamaškov za nekatere hermetične posode, za kroglice iz gume itd., za stiskanje gumenih podplatov itd. (5) Mešanice kavčukov v obliki krogljic, pripravljenih za vulkanizacijo, ki se uporabljajo kot take in pa za stiskalne postopke (na primer: v obutveni industriji, vključno termoplastični kavčuk - TR). Plošče, listi in trakovi (vštevši tudi bloke pravilnih geometrijskih oblik) iz te tar. številke so lahko površinsko obdelani(tiskani,reliefirani, nažlebljeni, s kanali, z rebri itd.), ali pa samo razrezani v pravokotne oblike (vštevši kvadrate) neglede na to, ali imajo lastnost predmeta oz. artikla, vendar pa ne morejo biti razrezani v drugačne oblike ali naprej obdelani. Ta tar. številka izključuje: (a) koncentrirane disperzije barvil - masterbači (vštevši lak - barve) v gumi, ki se uporabljajo kot surovine za barvanje gume v gmoti (tar. št. 32.04, 32.05 ali 32.06), (b) bolj ali manj pastozne izdelke na osnovi lateksa ali drugega kavčuka, ki se uporabljajo kot kiti, polnila za barve in neognjeodporni površinski preparati (tar. št. 32.14), (c) pripravljena lepila in druga lepilna sredstva, ki sestoje iz raztopine kavčuka ali disperzije z dodanimi polnili, sredstvi za vulkanizacijo in smolami, ter raztopine in disperzije kavčuka ali gume, pripravljene za prodajo na drobno kot lepila v pakiranjih neto mase do 1 kg (tar. št. 35.06), (d) medsebojne mešanice kateregakoli izdelka iz tar. št. 40.01 in kateregakoli izdelka iz tar. št. 40.02 (tar. št. 40.02), (e) regenerirani kavčuk, pomešan s pravim kavčukom ali z drugimi materiali, če ima mešanica bistveno lastnost regeneriranega kavčuka (tar. št. 40.03), (f) plošče, listi, trakovi iz nevulkaniziranega kavčuka, ki so obdelani drugače, razen da so površinsko obdelani, ali pa so razrezani v drugačne oblike, razen v pravokotne (vštevši kvadratne) (tar. št. 40.06) in (g) plošče, listi in trakovi, sestavljeni iz vzporednega tekstilnega prediva, aglomeriranega s kavčukom oz. z gumo (tar. št. 59.06). 40.06 DRUGE OBLIKE (NPR. PALICE, CEVI, PROFILI) IN PROIZVODI (NPR. KOLUTI IN OBROČI) IZ NEVULKANIZIRANEGA KAVČUKA 4006.10 - Profilirani trakovi z vzorci za protektiranje pnevmatike 4006.90 - Drugo Ta tar. številka vključuje nevulkanizirani kavčuk v oblikah, neomenjenih in ne zajetih v predhodnih tar. številkah tega poglavja, in predmete ozirom artikle iz nevulkaniziranega kavčuka s kombinirano ali nekombinirano sestavo. Ta tarifna številka vključuje: (A) Profilirane oblike iz nevulkaniziranega kavčuka, na primer plošče in trakove nepravokotnih prečnih presekov, ki so običajno rezultat ekstruzije, Ta tarifna številka vključuje posebno profilirane trakove z vzorci za protektiranje pnevmatik, ki so rahlo trapezastega preseka. (B) Cevi iz nevulkaniziranega kavčuka, izdelane z ekstruzijo in ki se uporabljajo predvsem za oblaganje cevi iz tar. št. 59.09. (C) Druge predmete oz. artikle iz nevulkaniziranega kavčuka, kot na primer: (1) Niti iz kavčuka, neglede na njihove debeline, razen niti, ovitih s tekstilnimi nitmi ali predivi, ki se uvrščajo v tar. št. 56.04, listov kavčuka, ali pa z ekstruzijo iz kombinirane zmesi na osnovi lateksa (vštevši predvulkanizirani lateks). (2) Obroče, kolute in podstavke iz nevulkaniziranega kavčuka, ki se pretežno uporabljajo za tesnenje določenih vrst hermetično zaprtih posod ali za tesnjenje stikov med dvema, običajno togima deloma. (3) Plošče, liste in trakove iz nevulkaniziranega kavčuka, obdelane drugače, razen površinsko obdelane iz razrezane v drugačne oblike, razen pravokotnih (vštevši kvadratne). Ta tar. številka izključuje: (a) lepljive trakove na kakršnikoli podlagi (uvrščanje po podlagi, na primer:: tar. št. 39.19, 40.08, 48.23, 56.03 ali 59.06), če nimajo podlage -35.06 in (b) kolute in prstane iz nevulkaniziranega kavčuka, skupaj s tesnilnimi obročki in podobnimi spojkami iz drugega materiala, pripravljene v vrečkah, zavitkih ali v podobnih pakiranjih (tar. št. 84.84). 40.07 NITI IN KORD IZ VULKANIZIRANEGA KAVČUKA (GUME) Kavčukova nit je lahko dobljena z rezanjem iz listov ali iz plošč iz vulkaniziranega kavčuka (gume), ali pa z vulkaniziranjem niti, dobljene z iztisnjevanjem. Ta tar. številka vključuje: (1) Niti, ki so v celoti iz kavčuka, enojne, kakršnegakoli prečnega prereza -vendar pod pogojem, da debelina prečnega prereza ne presega 5 mm. Če je ta dimenzija večja, se nit izključuje iz te tar. številke (tar. št. 40.08). (2) Kord (večkraten - sestavljen iz več niti), neglede na število niti. Ta tar. številka ne vključuje tekstilnih materialov, kombiniranih z nitmi iz kavčuka ali iz gume (Oddelek XI). Primer: niti ali kord, prekriti s kavčukom ali z gumo, se uvrščajo v tar. številko 56.04. 40.08 PLOŠČE, LISTI, TRAKOVI, PALICE IN PROFILI IZ GUME, RAZEN IZ TRDE GUME - Iz celularne gume: 4008.11 - - plošče, listi in trakovi 4008.19 - - drugo - Iz necelularne gume: 4008.21 - - plošče, listi in trakovi 4008.29 - - drugo Ta tar. številka vključuje: (1) Plošče, liste in trakove (katerihkoli dimenzij prečnega prereza, večjega od 5 mm, v nedoločenih dolžinah, ali samo razrezani na določene dolžine ali v pravokotnike (vštevši kvadrate). (2) Bloke pravilnih geometrijskih oblik. (3) Palice in profilne oblike (vštevši niti katerekoli oblike prečnega prereza, katerega katerakoli dimenzija presega 5 mm). Profilne oblike se z eno operacijo dobijo v nedoločenih dolžinah (običajno z ekstruzijo) in imajo stalen in ponavljajoči se prečni prerez od enega do drugega konca. V to tar. številko se uvrščajo neglede na to, ali so razrezani na določene dolžine ali ne. V to tar. številko se uvrščajo tudi tiste profilne oblike, katerih dolžina je manjša od največje dimenzije prečnega prereza. Izdelki iz te tar. številke so lahko površinsko obdelani (na primer: tiskani, reliefirani, žlebljeni, s kanali, z rebri. Lahko so neobarvani ali obarvani (v gmoti ali samo površinsko). Profilne oblike z eno lepljivo stranjo, ki se uporabljajo za tesnjenje okenskih okvirov, se uvrščajo v to tar. ševilko. Ta tar. številka prav tako vključuje gumeni material v kosih za oblaganje tal (kot metražno blago) in plošče, podstavke ter druge predmete oz. artikle, dobljene zgolj z rezanjem plošč ali listov iz gume v pravokotne (vštevši kvadratne) oblike. Razvrščanje izdelkov, izdelanih iz vulkaniziranega kavčuka - gume (razen iz trde gume), kombiniranih (v gmoti ali po površini) s tekstilnimi materiali, je odvisno od določil Opombe 3 k 56. poglavju in Opombe 4 k 59. poglavju). Kombinacije vulkaniziranega kavčuka - gume (razen trde gume) z drugimi materiali ostanejo uvrščene v tej tar. številki pod pogojem, da ohranjajo bistvene lastnosti gume. Ta tar. številka vključuje tudi: (A) Plošče, liste in trakove iz celularne gume, kombinirane s klobučevino, z netkanimi tkaninami, s pletenimi ali kvačkanimi materiali ali z drugimi tekstilnimi materiali pod pogojem, da je namen prisotnosti teh materialov zgolj ojačenje. Glede na to štejejo neokrašene, nebeljene, beljene ali enovito obarvane tekstilne tkanine, kadar so dodane tem ploščam, listom ali trakovom le z ene strani, za material, katerega namen je zgolj ojačenje. Šteje pa se, da imajo okrašeni, tiskani ali bolj obdelani tekstili in posebni proizdovi (kot so na primer: tkanine s kosmato površino, til ali čipka) funkcijo, ki je večja od zgolj ojačitvene. Plošče, listi in trakovi iz celularne gume, kombinirane s tekstilnimi tkaninami oz. materiali z obeh strani, neglede na vrsto tkanine, so iz te tar. številke izključeni (tar. št. 56.02, 56.03 ali 59.06). (B) Klobučevina (filc), impregniran, premazan ali prevlečen, prekrit ali laminiran z vulkaniziranim kavčukom - gumo (razen s trdo gumo), ki vsebuje po masi največ 50% tekstilnega materiala, ali pa je popolnoma vsajen oz. vstavljen v gumo. (C) Netkani tekstil, popolnoma vsajen oz. vstavljen v gumo ali v celoti premazan, prevlečen ali prekrit z gumo z obeh strani, pod pogojem, da je ta premaz, prevleka ali prekrivajoča plast vidna s prostim očesom, neglede na katerokoli možno spremembo barve. Ta tar. številka med drugim izključuje: (a) transportne ali transmisijske jermene in trakove iz vulkaniziranega kavčuka - gume, razrezane ali nerazrezane na določene dolžine (tar. št. 40.10), (b) plošče, liste ali trakove, površinsko obdelane ali neobdelane (vštevši kvadratne in pravokotne predmete oz. artikle, ki so iz njih izrezani), z ostrimi ali stisnjenimi robovi, z zaobljenimi vogali, na robovih preluknjane ali drugače obdelane ali razrezane v druge oblike, razen v pravokotne (vštevši kvadratne) (tar. št. 40.14, 40.15 ali 40.16), (c) tkane tekstilne materiale, kombinirane z gumenimi nitmi (poglavja od št. 50 do 55 ali 58. poglavje), (d) izdelke iz tar. številk 56.02 in 56.03, (e) tekstilne preproge in pregrinjala s podlogo iz celularne gume (57. po glavje), (f) korda tkanine za pnevmatike (tar. št. 59.02), (g) gumirane tekstilne tkanine, definirane v Opombi 4 k 59. poglavju (tar. št. 59.06) in (h) pletene ali kvačkane materiale, kombinirane z gumenimi ali kavčukovimi nitmi (tar. št. 60.01 ali 60.02). 40.09 CEVI IZ VULKANIZIRANEGA KAVČUKA (GUME), RAZEN IZ TRDE GUME, S PRIBOROM ALI BREZ NJEGA (NPR. SPOJNICE, KOLENA, PRIROBNICE) 4009.10 - Neojačene in nekombinirane z drugimi materiali, brez pribora 4009.20 - Ojačene ali kombinirane samo s kovino, brez pribora 4009.30 - Ojačene ali kombinirane samo s tekstilnimi materiali, brez pribora 4009.40 - Ojačene ali kombinirane z drugimi materiali, brez pribora 4009.50 - S priborom Ta tar. številka vključuje cevi in upogibne cevi, ki so v celoti sestavljene iz gume (razen iz trde gume), ter cevi in upogibne cevi (vštevši tudi upogibne cevi za polivanje, ojačene s slojevitim skladom (na primer: iz ene ali več plasti tekstilnih tkanin, iz ene ali več plasti paraleliziranih tekstilnih niti, ali pa iz kovinskih žic, vstavljenih v gumo). Take cevi in upogibne cevi so lahko tudi prevlečene s tanko tkanino ali s spiralno uvitimi tekstilnimi predivi. Vsebujejo lahko tudi spiralne žice z zunanje ali z notranje strani. Ta tar. številka ne vključuje cevi in upogibnih cevi iz tekstilnega materiala (včasih jih imenujejo &quot;tkane cevi&quot;, ki so nepremočne za vodo, ker so z notranje strani prevlečene z gumo, ali pa je v njih vstavljena posebna gumena cev. Take cevi in upogibne cevi se uvrščajo v tar. št. 59.09. Cevi in upogibne cevi ostanejo uvrščene v tej tar. številki tudi, če imajo na konceh pribor - vendar pod pogojem, da zadržijo bistveni značaj cevi in upogibnih cevi. V to tar. številko spadajo tudi cevi iz vulkaniziranega kavčuka, razrezane v določene dolžine ali ne, vendar ne na dolžino, ki bi bila manjša od največje dimenzije prečnega prereza, na primer: od dolžine cevi za proizvodnjo notranje gume. 40.10 TRAKOVI ALI JERMENI IZ VULKANIZIRANEGA KAVČUKA (GUME) ZA TRANSPORT ALI TRANSMISIJO - Transportni trakovi in jermeni: 4010.11 - - ojačani zgolj s kovino 4010.12 - - ojačani zgolj s tekstilnimi materiali 4010.13 - - ojačani zgolj s plastičnimi materiali 4010.19 - - drugi - Transmisijski jermeni ali trakovi: 4010.21 - - neskončni transmisijski jermeni trapezastega preseka (V-jermeni), nažlebljeni ali nenažlebljeni, obsega več kot 60 cm, vendar vendar ne več kot 180 cm 4010.22 - - neskončni transmisijski jermeni trapezastega preseka (V-jermeni), nažlebljeni ali nenažlebljeni, obsega več kot 180 cm, vendar vendar ne več kot 240 cm 4010.23 - - neskončni sinhroni jermeni, obsega več kot 60 cm, vendar ne več kot 150 cm 4010.24 - - neskončni sinhroni jermeni , obsega več kot 150 cm, vendar ne več kot 198 cm 4010.29 - - drugi Ta tar. številka vključuje jermene oz. jermenje, v celoti iz vulkaniziranega kavčuka ali iz tkanin, impregniranih, premazanih, prevlečenih ali laminiranih s kavčukom , ali pa izdelane iz tekstilnega prediva ali korda, impregniranega, premazanega, prevlečenega, prekritega ali oslojenega z kavčukom ali z guma (glej Opombo 8 k temu poglavju). Vključuje tudi jermene in trakove iz gume, ojačene s tkaninami iz steklenih vlaken ali ojačene s steklenim obročem ali s tkanino iz kovinskih žic. Jermenje in trakovi (razen trakov in jermenja, v celoti iz vulkaniziranega kavčuka) običajno sestoji iz osnove, izdelane iz nekaj slojev tkanine, gumirane ali ne (na primer: osnova in votek tkanine, pleteno ali kvačkano blago, sloji paraleliziranega prediva), ali pa iz jeklenega kabla ali traku, ki sta popolnoma prekrita z vulkaniziranim kavčukom - gumo. Ta tar. številka vključuje jermenje nedoločene dolžine (za naknadno rezanje na določene dolžine), pa tudi trakove, ki so že razrezani na določene dolžine (s spojemini koncemi ali ne, opremljene s pritrdili ali ne). Ta tar. številka vključuje tudi brezkončne trakove. Vso to blago je lahko pravokotnega, trapezoidnega, krožnega ali drugačnega prečnega prereza. Trakovi in jermeni trapezastega prereza so tisti izdelki, v katerih prerezu se pojavlja ena ali več oblik črke &quot;V&quot;. Tako so oblikovani zato, da zagotavljajo maksimalno oprijemanje in minimalno zdrsavanje. V to skupino sodijo trakovi in jermeni, katerih prečni prerez je: < glej prilogo - Slike: stran 10 > Utori (vrezani ali izoblikovani) v &quot;V&quot;-trakovih in jermenih zmanjšujejo upogljivost in pomagajo odvajati toploto pri hitrem vrtenju. To je še posebej pomembno takrat, kadar jermeni tečejo prek majhnih kolesc z veliko hitrostjo. Ti utori, ki jih pa je moč zaslediti le na nekaterih tipih &quot;V&quot;-trakov, ne vplivajo na njihovo uvrščanje. Sinhroni jermeni (glej ilustracijo) so oblikovani za prenos moči pri stalnem vrtilnem razmerju med nažlebljenima kolescema. Kompletni izdelek je pogosto preprosto povezan s časovnim trakom. Zareze, ki so pogosto na notranji strani jermena, zagotavljajo mehek tek preko nažlebljenih kolesc. Sinhroni trakovi in jermeni nimajo trapezastega prečnega prereza. Trakovi iz te tar. številke so lahko tudi v obliki cevi, iz katerih je moč izrezati gotove kose. To ne vpliva na uvrščanje. < glej prilogo - Slike: stran 11 > Transportni ali prenosni trakovi in jermeni, ki se pojavljajo skupaj s stroji ali napravami za katere so pripravljeni ali oblikovani, vgrajeni ali nevgrajeni v stroje ali naprave, se uvrščajo v tarifno številko stroja ali naprave (na primer: oddelek XVI) 40.11 NOVE ZUNANJE PNEVMATIČNE GUME (PLAŠČI) 4011.10 - Za osebne avtomobile (vključno za avtodome in dirkalne avtomobile) 4011.20 - Za avtobuse ali tovornjake 4011.30 - Za letala 4011.40 - Za motorna kolesa 4011.50 - Za dvokolesa - Druge: 4011.91 - - z vzorcem ribje kosti ali podobnim vzorcem 4011.99 - - druge Te zunanje gume se lahko uporabljajo na katerikoli vrsti vozil ali zrakoplovov, na igračkah s kolesi, na strojih, na topniških orožjih itd. So lahko z ali brez notranjih gum. KOMENTAR K TARIFNIM PODŠTEVILKAM Tarifna podštevilka 4011.91 Slike nekaterih zunanjih gum, zaobseženih v tej tar. podštevilki: < glej prilogo - Slike: stran 12-14 > 40.12 PROTEKTIRANE ALI RABLJENE ZUNANJE GUME (PLAŠČI); POLNE GUME IN GUME Z ZRAČNIMI KOMORAMI, ZAMENLJIVI PROTEKTORJI (PLASTI) IN ŠČITNIKI IZ GUME 4012.10 - Protektirane gume 4012.20 - Rabljene zunanje gume (plašči) 4012.90 - Drugo Ta tar. številka vključuje protektirane zunanje pnevmatske gume in rabljene pnevmatske zunanje gume, primerne za nadaljnjo uporabo ali za protektiranje. Polne gume se uporabljajo na primer: na igračkah s kolesi in na premakljivih delih pohištva. Gume z zračnimi komorami so gume s hermetičnimi notranjimi zračnimi komorami in se uporabljajo na ročnih ali motornih vozičkih. Zamenjljivi protektorji (plašči) so posebej namenjeni za te namene. Izraz &quot;zamenljivi protektorji (plašči)&quot; vključuje tudi plašče, ki so nanešeni na obod pnevmatski plaščev in imajo običajno grob profil ter se uporabljajo za obnovo plaščev. Ščitniki za gume se uporabljajo za zaščito notranjih gum pred kovinskimi delci ali konci naperkov oziroma žic. Ta tar. številka izključuje gume in pnevmatske zunanje &quot;gume&quot; iz materialov iz 39. poglavja, na primer iz poliuretana (tar. št. 39.26) in iztrošene zunanje gume, neprimerne za protektiranje (tar. št. 40.04). 40.13 NOTRANJE GUME (ZRAČNICE) 4013.10 - Za osebne avtomobile (vključno za avtodome in dirkalne avtomobile), avtobuse in tovornjake 4013.20 - Za dvokolesa 4013.90 - Druge Notranje gume se vstavljajo v zunanje gume (na primer: avtomobilov, prikolic in dvokoles). 40.14 HIGIENSKI IN FARMACEVTSKI IZDELKI (VKLJUČNO S CUCLJI) IZ GUME, RAZEN IZ TRDE GUME, S PRIBOROM IZ TRDE GUME ALI BREZ NJEGA 4014.10 - Preservativi 4014.90 - Drugo Ta tar. številka vključuje blago iz vulkaniziranega kavčuka - gume, razen iz trde gume (z ali brez pribora iz trde gume ali iz drugih materialov), ki se uporablja za higienske ali profilaktične zaneme. Med drugim tudi vključuje kondome, dušnike, brizgalke ali razpršilke in hruške zanje, za vaporizerje, kapalke itd., cuclje, kapice za cuclje, vrečke za led, steklenice za toplo vodo (termoforje), vreče za kisik, ščitnike za prste (naprstnike), napihljive blazine, ki se uporabljajo v negovalstvu (npr. prstenaste). Ta tar. številka ne vključuje oblačil in pribora za oblačila (na primer: kirurški in radiološki predpasniki in rokavice) (tar. št. 40.15). 40.15 OBLAČILNI PREDMETI IN PRIBOR ZA OBLAČILA (VKLJUČNO ROKAVICE) ZA VSE VRSTE NAMENOV, IZ GUME, RAZEN TRDE GUME - Rokavice: 4015.11 - - kirurške 4015.19 - - druge 4015.90 - Drugo Ta tar. številka vključuje oblačila in pribor za oblačila (vštevši rokavice), na primer: zaščitne rokavice in obleko za kirurge, radiologe, potapljače, ki so zlepljene ali sešite ali drugače izdelane. To blago je lahko: (1) v celoti iz gume, (2) iz tkanega, pletenega ali kvačkanega materiala, klobučevine - filca ali netkanega &quot;tekstila&quot;, impregniranega, prevlečenega, premazanega, prekritega ali laminiranega z gumo, razen tistih, ki se uvrščajo v Oddelek XI (glej Opombo 3 k 56. poglavju in Opombo 4 k 59. poglavju) in (3) iz gume z deli iz tekstilnih materialov, če je guma sestavina, ki daje blagu bistvene lastnosti. Blago pravkar navedenih treh skupin vključuje: ogrinjala, predpasnike, trikotne plenice, zaščitne obleke, opasače in steznike itd. Iz te tar. številke so izključeni naslednji predmeti: (a) oblačila in pribor za oblačila iz tekstilnih materialov, kombiniranih s kavčukovimi ali gumenimi nitmi (61. ali 62. poglavje), (b) obuvala in deli obuval iz 64. poglavja in (c) naglavna pokrivala (vštevši kopalne kape) in deli naglavnih pokrival iz 65. poglavja. KOMENTAR K TARIFNIM PODŠTEVILKAM Tarifna podštevilka 4015.11 Kirurške rokavice so tanke, zelo odporne proti trganju in so dobljene z namakanjem. Nosijo jih kirurgi. Ponavadi se dobavljajo v sterilnih pakiranjih. Podobne tanke rokavice, ki niso namenjene za kirurge, se uvrščajo v tar.podšt. 4015.19. 40.16 DRUGI IZDELKI IZ GUME, RAZEN IZ TRDE GUME 4016.10 - Iz celularne gume - Drugo: 4016.91 - - talne obloge, pregrinjala in predpražniki 4016.92 - - radirke 4016.93 - - tesnila 4016.94 - - odbijala za ladje ali doke (bokobrani), napihljivi ali ne 4016.95 - - drugi napihljivi proizvodi 4016.99 - - drugo Ta tar. številka vključuje vse izdelke iz gume (razen iz trde gume), ki niso zajeti v predhodnih tar. številkah tega ali drugih poglavij. Ta tar. številka vključuje: (1) Izdelke iz celularne (gobaste, penaste, porozne) gume. (2) Talne obloge in predpražnike (vštevši tudi predpražnike za kopalnice), razen pravokotnih (vštevši kvadratnih) predpražnikov, izrezanih plošč ali listov iz gume ali bolj obdelanih od površinsko obdelanih (glej komentar k tar. št. 40.08). (3) Radirke. (4) Tesnilke, podstavke in druge tesnilne izdelke. (5) Odbijala za ladje in doke, napihljiva ali nenapihljiva. (6) Napihljive vzmetnice, blazine in vzglavniki ter druge napihljive izdelke (razen tistih iz tar. št. 40.14 ali 63.06). (7) Gumene trakove, mošnje za tobak, črke, številke za koledarje ipd.. (8) Zamaške in obročke za steklenice. (9) Rotorje črpalk in kalupe; druge izdelke za tehnično rabo (vštevši tudi dele in pribor strojev, aparatov in naprav iz oddelka XVI ter instrumentov iz 90. poglavja). (10) Oprema za montažo šasij, blatniki in prekrivala za pedala pri motornih vozilih, zavorni bloki, blatniki in pedalni bloki za dvokolesa, ostali deli in pribor za vozila, zrakoplove ali plovila iz oddelka XVII. (11) Plošče, liste in trakove, zgolj izrezane v nepravokotne oblike in izdelke, izključene iz tar. št. 40.08 zaradi tega, ker so rezkani, struženi, zlepljeni ali sešiti ali drugače obdelani. (12) Pravokotne (vštevši kvadratne) zaplate s poševnimi robovi ali zaplate kakršnekoli druge oblike za popravila - krpanje notranjih gum, dobljene s stiskanjem, rezanjem ali brušenjem in ki sestoje običajno iz plasti samovulkanizirujočega kavčuka na podlagi iz vulkaniziranega kavčuka - gume. Skladno z Opombo 4 k 59. poglavju tudi zaplate, ki sestoje iz nekaj plasti tkanine in gume. Iz te tar. številke so izključeni naslednji izdelki: (a) izdelke iz tkanin, pletenih ali kvačkanih materialov, klobučevina - filca ali iz netkanega tekstila, impregnirane, premazane, prevlečene, prekrite ali laminirane s kavčukom ali z gumo, ki se uvrščajo v Oddelek XI (glej Opombo 3 k 56. poglavju in Opombo4 k 59. poglavju) ter izdelke, izdelane iz tekstilnih materialov, kombiniranih s kavčukovimi ali gumenimi nitmi (Oddelek XI), (b) obuvala in deli obuval iz 64. poglavja, (c) naglavna pokrivala (vštevši kopalne kape) in deli naglavnih pokrival iz 65. poglavja, (d) vakuumska držala za kozarce (prisesno držalo), ki sestoji iz podstavka, ročaja in vakuumskega vzvoda iz navadne kovine in gumenih kolutov (Oddelek XV), (e) gumeni čolni in splavi (89. poglavje), (f) deli in pribor za glasbene instrumente (92. poglavje), (g) vzmetnice, blazine in vzglavniki iz celularne gume, prevlečeni ali neprevlečeni, vštevši z elektriko ogrevane posteljne blazine, z notranje strani opremljene s celularno gumo iz tar. št. 94.04, (h) igrače, pripomočki za šport in igre in njihovi deli iz 95. poglavja in (i) koledarji, štampiljke in oštevilcevalci ter podobno, namenjeni za ročno uporabo in drugi izdelki iz 96. poglavja. 40.17 TRDA GUMA (NPR. EBONIT) V VSEH OBLIKAH, VKLJUČNO Z ODPADKI IN OSTANKI; IZDELKI IZ TRDE GUME Trda guma (ebonit) se pridobiva z vulkanizacijo kavčuka z visokim deležem žvepla (več kot 15 mas.% žvepla). Lahko vsebuje tudi pigmente in velik delež polnil, na primer: oglja, gline in silicijevega dioksida. Trda guma je, če je brez polnil, pigmentov, celularne strukture in je trd material rjavočrne (ali včasih rdečkaste) barve in je razmeroma težko upogljiva in neprožna. Lahko pa se oblikuje, struži, brusi, obdeluje s stružnico, lahko se lošči itd. Mnoge trde gume postanejo z loščenjem odsevne. Ta tar. številka vključuje trdo gumo, vštevši celularno, v vseh oblikah, vštevši tudi odpadke in ostanke. Ta tar. številka vključuje tudi izdelke iz trde gume, ki niso omenjeni in ne zajeti v drugih poglavjih. Vključuje škafe, korita, cevi in pribor za cevi, ročaje za nože, kljuke za vrata, ročaje za oprijemala (pincete) in podobne izdelke vseh vrst, sanitarne in higienske izdelke itd. Ta tar. številka med drugim izključuje: (a) mehanske in električne aparate in naprave in njihove dele iz oddelka XVI (vštevši električno blago vseh vrst) iz trde gume, (b) dele in pribor iz trde gume za vozila, zrakoplove itd., ki se uvrščajo v tar. številko 86., 87. ali 88. poglavja, (c) instrumente in aparate za medicinske, kirurške, zobarske ali veterinarske namene ter druge instrumente in aparate iz 90. poglavja, (d) glasbene instrumente, njihovi deli in pribor (92. poglavje), (e) plošče za puškina kopita in druge dele orožja (93. poglavje), (f) pohištvo, luči in druga svetila in druge izdelke iz 94. poglavja, (g) igrače in rekvizite za šport in igre (95. poglavje) in (h) ščetke in druge izdelke iz 96. poglavja. ODDELEK VIII SUROVE KOŽE Z DLAKO ALI BREZ DLAKE, USNJE, KRZNA IN KRZNENI IZDELKI; SEDLARSKI IN JERMENARSKI IZDELKI; PREDMETI ZA POTOVANJE, ROČNE TORBE IN PODOBNI IZDELKI; IZDELKI IZ ŽIVALSKIH ČREV 41. POGLAVJE SUROVE KOŽE Z DLAKO ALI BREZ DLAKE (RAZEN KRZNA) IN USNJE OPOMBI: 1. V to poglavje ne spadajo: (a) obrezki in podobni odpadki iz surove kože (tar.št. 05.11); (b) ptičje kože in deli ptičjih kož z njihovim perjem in puhom, ki se uvrščajo v tar.št. 05.05 ali 67.01; (c) surove kože z dlako ali volno, strojene ali obdelane (43. poglavje). V 41. poglavje se uvrščajo surove kože z dlako ali z volno goved (tudi bivolov), kopitarjev, ovc in jagnjet (razen astrahanskih, jagnjet z debelim repom iz Male Azije, karakul, perzijskih in podobnih jagnjet, indijskih, kitajskih, mongolskih in tibetskih jagnjet), koz in kozličkov (razen jemenskih, mongolskih in tibetskih koz ter kozličkov), prašičev (vključno &quot;pekare&quot;), gamsov, antilop, gazel, jelenov, losov (severnih jelenov), srnjakov in psov. 2. Z izrazom &quot;umetno usnje&quot; so v tej tarifi mišljeni samo materiali iz tar.št. 41.11. SPLOŠNA DOLOČILA To poglavje vključuje: (I) Surove težke kože (Pojem se uporablja za kože velikih četveronožcev), kožo drobnice (razen ptičje kože z njihovim perjem ali s puhom in krznom). V tem poglavju je zaobsežena vsa težka koža in koža drobnice z dlako ali volno živali, navedenih v Opombi 1(c) k temu poglavju ter živali, naštetih v komentarju k tar. št. od 41.01 do 41.03). (II) Težke kože in kože drobnice, strojene s predstrojilom , strojene (vštevši semišno dodelane), naprej obdelane po strojenju ali pergamentno obdelane, vendar ne kož z volno ali dlako, ki so predhodno strojene, strojene ali naprej obdelane. (A) PREDHODNO STROJENE ALI STROJENE TEŽKE KOŽE IN KOŽE DROBNIC (VŠTEVŠI SEMIŠNO STROJENE ALI DODELANE) Strojenje daje težkim kožam in kožam drobnice odpornost na razpadanje in povečuje njihovo fizično trdnost in vodno nepremočljivost. Pred ustreznim strojenjem so težke kože in kože drobnice izpostavljene vrsti pripravljalnih postopkov, ki sestoje od namakanja v alkalnih - bazičnih raztopinah (ki jo zmehčajo in odstranijo sol, uporabljena za konzerviranje), iz odstranjevanja dlak in mesil, iz odstranjevanja apnenca in drugih snovi, ki so bile uporabljene za odstranjevanje dlak in končno iz spiranja. Nato se kože strojijo, bodisi z &quot;rastlinskim strojilom&quot; (v bazenu z lesom, lubjem, listjem itd. ali njihovimi ekstrakti), z &quot;mineralnimi strojili&quot; (z mineralnimi solmi, na primer s kromovimi, železovimi solmi ali s solmi galuna), ali pa s &quot;kemičnimi strojili&quot; ( s formaldehidom ali z nekaterimi sintetičnimi kemikalijami). Včasih uporabljajo kombinacije teh postopkov. Strojenje s pomočjo mešanice galuna in soli je znano kot &quot;madžarska dodelava&quot;, v galunskem strojenju pa se uporablja mešanica soli, galuna, rumenjaka, jajca in moke. Strojenje težkih kož in kož drobnice z galunom se uporablja predvsem za izdelavo rokavic in v proizvodnji visokokvalitetne obutve. Rahlo strojene kože, ki zahtevajo pred dodelavo nadaljnje strojenje, se imenujejo &quot;delno strojene kože&quot;. Težke kože in kože drobnice so lahko strojene in dodelane z oljem - na ta način dobimo semiširano (vštevši kombinacije s semiširanim) usnje. (B) USNJE, KI JE PO STROJENJU DALJE OBDELANO Da bi se s surovega usnja (&quot;crust&quot;) odstranilo površinske nepravilnosti in da bi bilo pripravljeno za uporabo, bolj gibko, odporno na prepuščanje vode itd., zahteva nadaljnjo obdelavo (&quot;currying&quot;). Ti postopki sestoje iz nadaljnje obdelave z mehčanjem, raztegovanjem, tolčenja z udarjanjem, valjanja zaradi utrjevanja površine in hranjenja (&quot;mastenja&quot;) z oljem. Strojeno usnje se lahko obdeluje še naprej ali se dodeluje z barvanjem, z oblikovanjem zrnaste površinske strukture, z vtiskovanjem vzorcev zaradi imitacije drugih vrst usnja, s premazovanjem z lepilom, z luknjanjem, likanjem z mastne strani ali občasno s strani (dobimo &quot;antilopa&quot; ali &quot;velvet&quot;), z voskanjem, črnenjem, loščenjem (s steklenim likalnikom), s sateniziranjem, tiskanjem itd. Popolnoma zrnasto strojeno usnje je usnje, ki ni cepljeno, ki ima izvirno zrnasto površinsko strukturo, ki se pojavi, ko odstranijo epiderem, ne da bi bi pri tem površino poškodovali z luknjanjem ali obrezovanjem. S strani nebrušeno usnje je zunanja plast težkih kož ali kož drobnice, ki so cepljene v dva ali več plasti. Strojena koža je lahko premazana ali prevlečena z lakom, ali pa prekrita s predhodno oblikovanim listom iz plastične mase (lakirano ali laminirano usnje). Lahko je tudi premazana s kovinskim prahom ali prevlečena s kovinskim listom (metalizirano usnje). (C) PERGAMENTNO ALI TRANSPARENTNO( PROSOJNO) OBDELANO USNJE Pergamentno ali transparentno obdelano usnje pridobivajo iz surovih težkih kož ali kož drobnice, vendar ne s strojenjem, temveč z obdelavo teh kož zaradi zagotavljanja njihovega konzerviranja. Kože najprej zmehčajo, odstranijo jim dlako, mesilo, jih operejo in nato napnejo na okvire, premažejo s pasto, ki vsebuje belilo in sodo ali gašeno apno. Nato jih brijejo oziroma tanjšajo do željene debeline ter brusijo s pluto. Na koncu jih lahko apretirajo oziroma dodelajo z želatino in s škrobom. Usnje najboljše kvalitete se imenuje &quot;velim&quot; in se pridobiva iz kož komaj rojenih telet. Ti materiali se uporabljajo pri finih knjigoveških delih, za pomembne dokumente, za bobne itd. Debelejše težke kože in kože drobnice (ponavadi iz večjih živali vrste goveda) se včasih obdelujejo na podoben način (bolj grobi izdelki, znani kot &quot;surovo težko usnje&quot;) in se uporabljajo za proizvodnjo strojnih delov, orodij, izdelkov za potovanja itd. (III) Odpadki in drugi ostanki strojenega usnja ali umetnega usnja, vendar izvzemši odpadke in podobne ostanke surovih težkih kož in kož drobnice. (IV) Sestavljeno usnje na osnovi strojenega usnja ter vlakna iz strojenega usnja. V to poglavje se uvrščajo težke surove kože in surove kože drobnice ter strojeno usnje, neglede na to, ali so težke kože cele (lahko so brez kože glave in nog), ali pa so v delih (na primer polovice, crouponi, polcrouponi, okončine (trebušina), obrazna koža), v trakovih ali v listih. Vendar pa kosi usnja, razrezani v posebne oblike, štejejo za predmete oziroma za artikle iz drugih poglavij, posebno iz 42. in 64. poglavja. Cepljene težke kože in kože drobnice (nestrojene) ter razcepljeno usnje se uvrščajo v iste tar. številke kot ustrezne cele težke kože in kože drobnice (nestrojene) ter celo usnje - odvisno od primera. Cepljenje je lahko izvršeno pred ali po strojenju. 41.01 SUROVE KOŽE, GOVEDI ALI KOPITARJEV (SVEŽE ALI NASOLJENE, SUŠENE, LUŽENE, PIKLANE ALI DRUGAČE KONSERVIRANE, TODA NESTROJENE NITI PERGAMENTNO OBDELANE NITI NADALJE OBDELANE), Z DLAKO ALI BREZ DLAKE, CEPLJENE ALI NECEPLJENE 4101.10 - Cele kože, govedi, ki tehtajo do vključno 8 kg, če so suhe, do vključno 10 kg, če so suho nasoljene, ali do vključno 14 kg, če so sveže, mokro soljene ali drugače konservirane - Druge goveje, sveže ali mokro nasoljene: 4101.21 - - cele 4101.22 - - kruponi ali polkruponi 4101.29 - - drugo 4101.30 - Druge goveje, drugače konzervirane 4101.40 - Kože kopitarjev Ta tar. številka vključuje surove težke kože in kože drobnice (z odstranjeno dlako ali z dlako) iz živali vrste goveda (t.j. živali iz tar. št. 01.02 - glej komentar k tej tar. številki) ali iz živali vrste kopitarjev (konj, mula, osel, zebra itd.). Te surove težke kože in kože drobnice so lahko sveže (zelene), ali pa konzervirane proti gnitju s pomočjo nasoljevanja, sušenja, luženja, piklanja ali s pomočjo kakšnega drugega načina konzerviranja. Lahko so tudi očiščene, cepljene, stružene, vendar pa ne smejo biti kakorkoli strojene, delno strojene ali izpostavljene kakšnemu ekvivalentnemu postopku (kot je na primer dodelava s pergamentiranjem) ali nadalje obdelane. Nestrojene težke kože in kože drobnice so lahko nasoljene suho ali vlažno s pomočjo slanice. Pri postopku suhega nasoljevanja včasih dodajajo majhne količine drugih snovi, da bi preprečili nastajanje madežev. V Indiji včasih dodajajo glineno zemljo, ki vsebuje natrijev sulfat. Težke kože so lahko sušene takoj, ali pa po nasoljevanju. V času sušenja pogosto obdelujejo surove težke kože in kože drobnice z dezinfekcijskimi, insekticidnimi in s podobnimi preparati. Težke kože in kože drobnice lužijo z namakanjem v apnenčasti vodi, ali pa s premazovanjem s pasto, ki vsebuje gašeno apno. Luženje olajšuje odstranjevanje dlak, pomaga pa tudi pri konzerviranju surovih težkih kož in kož drobnice. Težke kože in kože drobnice piklajo z namakanjem v šibki raztopini klorovodikove ali žveplene kisline, ali pa v raztopini nekaterih drugih kemičnih izdelkov, skupaj z navadno soljo. Ta postopek te surove kože konzervira. Ta tar. številka ne vključuje: (a) nekuhanih ali poškodovanih živalskih užitnih kož (tar. št. 02.06 ali 02.10) (če so takšne kože kuhane ali pečene, se uvrščajo v tar. št. 16.02) in (b) ostružkov in podobnih odpadkov od surovih kož (tar. št. 05.11). KOMENTAR K TARIFNI PODŠTEVILKI Tarifna podštevilka 4101.10 Tarifna podštevilka 4101.10 ne vključuje cepljenih surovih težkih kož in cepljenih surovih kož drobnice. 41.02 SUROVE KOŽE OVC IN JAGNJET (SVEŽE ALI NASOLJENE, SUŠENE, LUŽENE, PIKLANE ALI DRUGAČE KONZERVIRANE, TODA NESTROJENE, PERGAMENTNO NEOBDELANE IN TUDI NE KAKO DRUGAČE NAPREJ OBDELANE), Z VOLNO ALI BREZ NJE, CEPLJENE ALI NECEPLJENE, RAZEN TISTIH, KI SO IZKLJUČENE Z OPOMBO 1 (C) K TEMU POGLAVJU 4102.10 - Z volno - Brez volne: 4102.21 - - piklane 4102.29 - - druge Ta tar. številka vključuje surove kože ovac in jagnjet z volno ali brez volne. Vendar pa ne vključuje kož z volno iz astrahanskih jagnjet, iz jagnjet z debelim repom iz Malezije, karakul, perzijskih in podobnih jagnjet (jagnjet, podobnih karakulam in perzijskim jagnjetom, katere v različnih delih sveta različno imenujejo), iz indijanskih, kitajskih, mongolskih ali iz tibetskih jagnjet. Te surove kože so lahko sveže (zelene), ali pa konzervirane proti gnitju s pomočjo nasoljevanja, sušenja, luženja, piklanja ali s pomočjo kakšnega drugega načina konzerviranja (glej komentar k tar. št. 41.01). Lahko so tudi očiščene, cepljene, stružene, vendar pa ne smejo biti kakorkoli strojene, delno strojene ali izpostavljene kakšnemu ekvivalentnemu postopku (kot je na primer dodelava s pergamentiranjem) ali nadalje obdelane. Ta tar. številka ne vključuje: (a) nekuhanih užitnih kož živali (tar.št.02.06 ali 02.10). Če so kuhane, se takšne kože uvrščajo v (tar.št. 16.02,) (b) ostružkov in podobnih odpadkov od surovih kož (tar. št. 05.11). 41.03 DRUGE SUROVE KOŽE (SVEŽE ALI NASOLJENE, SUŠENE, LUŽENE, PIKLANE ALI DRUGAČE KONSERVIRANE, TODA NESTROJENE IN PERGAMENTNO NEOBDELANE NITI NADALJE OBDELANE), Z DLAKO ALI BREZ DLAKE, CEPLJENE ALI NECEPLJENE, RAZEN TISTIH, KI SO IZKLJUČENE Z OPOMBO 1 (B) ALI 1 (C) K TEMU POGLAVJU 4103.10 - Kozje ali kozličje 4103.20 - Plazilcev 4103.90 - Druge Ta tar. številka vključuje: (A) Vse težke kože in kože drobnice brez dlake ali z odstranjeno dlako, razen tistih iz tar. št. 41.01 ali 41.02. Ta tar. številka vključuje kože ptic z odstranjenim perjem in puhom, ribje kože, kože plazilcev in kozje ter kozličje kože brez dlak (vštevši kože jemenskih, mongolskih in tibetskih koz in kozličev). (B) Surove težke kože in kože drobnice, s katerih dlaka ni odstranjena, vendar le takšne kože naslednjih živali: (1) Koz in kozličev (razen jemenskih, mongolskih in tibetskih koz in kozličev). (2) Svinj, vštevši vrste &quot;pekari&quot;. (3) Kozorogov in gazel. (4) Severnih jelenov, irvasov in drugih jelenov. (5) Psov. Te težke kože in kože drobnice so lahko sveže (zelene), ali pa konzervirane proti gnitju s pomočjo nasoljevanja, sušenja, luženja, piklanja ali s pomočjo kakšnega drugega načina konzerviranja (glej komentar k tar. št. 41.01). Lahko so tudi očiščene, cepljene, stružene, vendar pa ne smejo biti kakorkoli strojene, delno strojene ali izpostavljene kakšnemu ekvivalentnemu postopku (kot je na primer dodelava s pergamentiranjem) ali nadalje obdelane. Ta tar. številka ne vključuje: (a) nekuhanih ali poškodovanih živalskih užitnih kož (tar. št. 02.06 ali 02.10) (če so takšne kože kuhane ali pečene, se uvrščajo v tar. št. 16.02), (b) ostružkov in podobnih odpadkov od surovih kož (tar. št. 05.11) in (c) kož in delov ptičjih kož s perjem in puhom iz tar. št. 05.05 ali 67.01. 41.04 USNJE GOVEDA IN KOPITARJEV, BREZ DLAKE, RAZEN USNJA IZ TAR. ŠT. 41.08 IN 41.09 4104.10 - Cele goveje kože, strojene, skupne površine do vključno 28 kvadratnih čevljev (2,6 m2) - Druge strojene ali dostrojene goveje kože ali kože kopitarjev, toda nadalje neobdelane, cepljene ali necepljene: 4104.21 - - goveje kože, strojene z rastlinskim predstrojem 4104.22 - - goveje kože, strojene z drugo vrsto predstroja 4104.29 - - druge - Druge strojene kože, goveje in kopitarjev, pergamentno obdelane ali dodelane po strojenju: 4104.31 - - nebrušene kože na sprednji strani (lice) in nebrušene cepljene 4104.39 - - druge Ta tar. številka vključuje predstrojene ali strojene težke kože ali kože drobnice živali vrste goveda ali kopitarjev. Vključuje tudi pergamentno obdelane težke kože ali kože drobnice ter strojene kože, obdelane po strojenju (glej komentar k temu poglavju). Strojene kože goved in kopitarjev posebej izstopajo zaradi trdnosti, moči in trajnosti. Iz teh vrst strojenih kož običajno izdelujejo podplatno usnje in usnje za jermene v strojih, aparatih in napravah. Podplatno usnje, je usnje, zbito z težkim valjanjem ali udarjanjem. Ponavadi je to koža, strojena z rastlinskimi strojili ali pa je strojena kombinirano. Je rjave barve; aleinske vrste, strojene s kromom, pa so zelenkastomodre barve. Usnje za jermene v strojih, aparatih in napravah, običajno izdelujejo iz hrbtne strani volovskih kož, katere strojijo z rastlinskimi strojili, jih dobro namastijo in dodelajo, da dosežejo moč in upogljivost usnja, ki je skoraj neraztegljivo. Goveje usnje in usnje kopitarjev se pogosto uporablja za zgornje dele škornjev in čevljev (na primer vrsta, znana kot &quot;telečji boks&quot; ali &quot;žametni boks&quot; - slednji je barvan in poliran, strojen s kromom, včasih pa s kombiniranim strojilom oziroma postopkom). Ta tar. številka izključuje: (a) Semiširano (vštevši kombinacijo s semiširanim) usnje (tar. št. 41.08), (b) lakirano usnje, lakirano plastno usnje (prevlečeno s folijo) ter metalizirano usnje (tar. št. 41.09), (c) ostružke in druge odpadke usnja (41.10) in (d) dodelano težko usnje in usnje drobnice, z dlakami (43. poglavje). KOMENTAR K TARIFNIM PODŠTEVILKAM Tarifni podštevilki 4104.21 in 4104.22 Ti tarifni podštevilki vključujeta samo kože, ki so deloma šibko strojene in ki zahtevajo nadaljnje strojenje pred postopkom dodelave. Tarifna podštevilka 4104.31 V smislu te tar. podštevilke označuje izraz &quot;kože, nebrušene s strani, cepljene ali necepljene&quot; kože, katerih lice daje videz nekoliko zbrušenega, ker so bile izpostavljene odstranjevanju epiderma, vendar nobena stran ni bila odstranjena (odbrušena). 41.05 OVČJE ALI JAGNEČJE USNJE, BREZ VOLNE, RAZEN USNJA IZ TAR. ŠT. 41.08 IN 41.09 - Strojeno ali dostrojeno, toda najprej neobdelano, cepljeno ali necepljeno: 4105.11 - - z rastlinskim predstrojem 4105.12 - - z drugimi vrstami predstroja 4105.19 - - drugo 4105.20 - Pergamentno obdelano ali dodelano po strojenju. Ta tar. številka vključuje ovčje in jagnečje kože (vštevši tiste od živali - križancev med ovcami in kozami) brez volne, ki so delno ali popolnoma strojene, pergamentno ali transparentno obdelane ali dalje obdelane po strojenju (glej splošna določila komentarja k temu poglavju). Ovčja in jagnečja koža je nekoliko podobna kozji koži ali koži kozličkov, vendar je ohlapnejše strukture in ima nepravilno lice, notranjo stran kože pa je moč zlahka ločiti od lica. Kozje usnje pri mečkanju škripa. Ovčje kože pogosto strojijo z galunom (glej splošna določila komentarja k temu poglavju). Cepljenec ovčje kože z licem se imenuje, kadar je strojen, &quot;skajver&quot;. &quot;Basil&quot; imenujejo ovčje kože, strojene s rastlinskimi strojili. Ta tar. številka izključuje: (a) semiširano (vštevši kombinacijo s semiširanim) usnje (tar. št. 41.08), (b) lakirano usnje, lakirano plastno usnje (prevlečeno s folijo) ter metalizirano usnje (tar. št. 41.09), (c) ostružke in druge odpadke usnja (41.10) in (d) ovčje in jagnječje usnje, strojeno z volno na koži (43. poglavje). KOMENTAR K TARIFNIMA PODŠTEVILKAMA Tarifni podštevilki 4105.11 in 4105.12 Ti tarifni podštevilki vključujeta samo šibko strojeno kožo, katero je treba pred dodelavo še naprej strojiti. 41.06 KOZJE IN KOZLIČJE USNJE, BREZ DLAKE, RAZEN USNJA IZ TAR. ŠT. 41.08 IN 41.09 - Strojeno ali dostrojeno, toda najprej neobdelano, cepljeno ali necepljeno: 4105.11 - - z rastlinskim predstrojem 4105.12 - - z drugo vrsto predstroja 4105.19 - - drugo 4105.20 - Pergamentno obdelano ali dodelano po strojenju Ta tar. številka vključuje kozje ali kozličje kože, ki so strojene ali dostrojene, pergamentno ali transparentno obdelane ali po strojenju dalje obdelane (glej splošna določila komentarja k temu poglavju). Lastnosti oziroma značilnosti, po katerih je moč ločevati med strojeno ovčjo in strojeno kozjo kožo, so navedene v komentarju k tar. številki 41.05. Kozje in kozličje kože so lahko strojene tudi z galunom (glej splošna določila komentarja k temu poglavju). Ta tar. številka izključuje: (a) semiširano (vštevši kombinacijo s semiširanim) usnje (tar. št. 41.08), (b) lakirano usnje, lakirano plastno usnje (prevlečeno s folijo) ter metalizirano usnje (tar. št. 41.09), (c) ostružke in druge odpadke usnja (41.10) in (d) kozje ali kozličje usnje, strojeno ali dodelano z volno na koži (43. poglavje). KOMENTAR K TARIFNIMA PODŠTEVILKAMA Tarifni podštevilki 4106.11 in 4106.12 Ti tarifni podštevilki vključujeta samo šibko strojeno kožo, katero je treba pred dodelavo še naprej strojiti. 41.07 USNJE DRUGIH ŽIVALI, BREZ DLAKE, RAZEN USNJA IZ TAR. ŠT. 41.08 IN 41.09 4107.10 - Prašičev - Plazilcev: 4107.21 - - z rastlinskim predstrojem 4107.29 - - drugo 4107.90 - Drugih živali Ta tar. številka vključuje strojeno usnje, dobljeno iz težkih kož in kož drobnice brez dlake ali z odstranjeno dlako vseh vrst živali, nenavedenih v tar. št. od 41.01 do 41.06, ki je obdelana na enak način kot težke kože in kože drobnice iz teh tar. številk (glej splošna določila komentarja k temu poglavju). Glede na to vključuje ta tar. številka na primer usnje (razen usnja iz tar. št. 41.08 in 41.09) prašičev, plazilcev (kuščarjev, kač, krokodilov itd.), antilop, kengurujev, jelenov, kozorogov, irvasov, severnih jelenov, slonov, kamel, nilskega konja, psov in rib ali morskih sesalcev. Iz te tar. številke je izključena t.i. &quot;jelenja koža&quot;, ki se lahko pere, dobivajo pa jo iz cepljene ovčje kože, strojene s formaldehidom ali z oljem (tar. št. 41.05 ali 41.08). Ta tar številka izključuje tudi: (a) ostružke in druge odpadke usnja (tar. št. 41.10) in (b) kože, strojene ali obdelane z dlako (43. poglavje). KOMENTAR K TARIFNI PODŠTEVILKI Tarifna podštevilka 4107.21 Ta tar. podštevilka vključuje samo delno oziroma šibko strojeno usnje, katerega je treba pred dodelavo še naprej strojiti. 41.08 SEMIŠ USNJE (VKLJUČNO S KOMBINACIJO SEMIŠ USNJA) Semiš usnje je usnje, ki je strojeno in preparirano s ponovno obdelavo z ribjim ali z drugim živalskim oljem ter nato posušeno s segrevanjem ali na zraku in na koncu oprano v lugu, da bi odstranili odvečno olje. Nato lahko površino očistijo in obdelajo z brušenjem s pluto ali z drugimi brusili in tako dobijo žametno površino. Na ta način obdelano usnje je mastna stran (cepljenec) ovčjih ali jagnječih kož, s katerih je lice odstranjeno z brušenjem. Semiš usnje odlikuje mehkoba in je rumene barve (razen, če je obarvano), lahko se pere. Uporabljajo ga predvsem za rokavice, kot pralno usnje itd. Usnje večjih živali (na primer srn, jelenov itd.), podobno obdelane, se uporabljajo za oblačila, v sedlarstvu in za nekatere druge industrijske namene. Semiš usnje, ki se stroji izključno z oljem, kot je to opisano v prejšnjem odstavku, se včasih nanaša tudi na semiš usnje, ki je popolnoma strojeno z oljem. Belo pralno usnje, ki je po svojih lastnostih podobno semiš usnju, pridobivajo z delnim strojenjem s formaldehidom, nato pa s strojenjem v olju (kot je opisano prej). Znano je kot &quot;kombinacija semiš usnja&quot;. Ta tar. številka vključuje tudi to vrsto usnja, vendar pa ne vključuje drugih pralnih kož (na primer takih, strojenih s formaldehidom in z galunom), pa tudi ne usnja, ki je zgolj namaščeno z oljem, strojeno pa je bilo na druge načine. 41.09 LAKASTO USNJE IN LAKASTO PLASTOVITO USNJE; METALIZIRANO USNJE Ta tar. številka vključuje: (1) Lakasto usnje, premazano ali prevlečeno z lakom ali z vnaprej izdelanim listom iz plastične mase, z gladko, odsevno, zrcalasto površino. Lak, ki se nanaša, je lahko obarvan (pigmentiran) ali neobarvan (nepigmentiran) in je lahko na osnovi: (a) rastlinskih sušljivih olj (ponavadi lanenega olja), (b) celuloznih derivatov (na primer na osnovi nitroceluloze) in (c) sintetičnih izdelkov (termoplastičnih ali termo- neplastičnih), pretežno poliuretana. Listi iz plastičnih mas, ki se nanašajo na usnje, so ponavadi dobljeni iz poliuretana ali polivinilklorida. Površina izdelkov iz te skupine mora biti gladka. Lahko je okrašena z reliefnimi izboklinami zaradi imitacije določenih vrst usnja (krokodilje, kuščarjeve itd.), lahko je umetno nalomljena, nagubana ali z zrnasto površinsko strukturo). Vendar pa mora obdržati odsevnost. Debelina premaza ali lista ne presega 0,15 mm. V to skupino spadajo tudi usnjeni izdelki prekriti ali premazani z barvami ali s pigmentiranimi laki (vključno s sljudo, amorfnim silicijevim dioksidom - &quot;silika&quot; ali podobnimi luskinami) v vezivu, na primer plastična masa ali sušeča rastlinska olja. Taka usnja imajo na površini kovinski lesk (&quot;imitacija metaliziranega usnja&quot;). (2) Lakasto plastovito (prevlečeno s folijo) usnje, v trgovini znano tudi kot lakasto premazano usnje, ki je prevlečeno s predhodno oblikovanimi listi iz plastičnih mas debeline preko 0,15 mm, vendar debeline, ki je manjša od polovice skupne debeline. Ima zrcalast videz, podoben videzu lakastega usnja (usnje, premazano z listom, debelejšim od 0,15 mm, vendar tanjšim od polovice skupne debeline, se uvršča v 39. poglavje). (3) Metalizirano usnje, je usnje, prekrito s kovinskim prahom ali s kovinskim listom (na primer s srebrnim, zlatim, bronznim ali aluminijevim). Vendar pa ta tar. številka ne vključuje umetnega lakastega ali metaliziranega usnja. Ta tarifna št. ne vključuje umetnega usnja, ki je lakirano, metalizirano (tar. št. 41.11). 41.10 OBREZKI IN DRUGI OSTANKI USNJA ALI UMETNEGA USNJA, NEPRIMERNI ZA PROIZVODNJO USNJENIH IZDELKOV; PRAH IN MOKA IZ USNJA Ta tar. številka vključuje: (1) Odpadke in druge ostanke od usnja (vštevši umetno usnje ali pergamentno dodelano usnje), ki nastajajo pri izdelavi usnjenega blaga, primerne za proizvodnjo umetnega usnja ali lepil itd., ali pa za uporabo kot gnojilo, (2) Dotrajane usnjene predmete, ki se ne morejo več uporabljati za prvotne namene niti kot usnje za proizvodnjo drugih usnjenih predmetov, (3) Prah in prašek iz usnja (ostanki pri likanju in brušenju usnja), ki se uporabljata kot gnojili in za izdelavo umetnega antilopa, umetnega materiala za tla itd. in (4) Usnjeno moko, dobljeno z mletjem usnjenih odpadkov, ki se uporablja za izdelavo antilopskih tkanin ali kot polnilo za plastične mase. Usnjeni odrezki in dotrajani usnjeni artikli (na primer staro strojno jermenje), ki se lahko uporabijo za izdelavo usnjenih predmetov, se uvrščajo kot strojeno usnje v ustrezne ( tar. številke od 41.04 do 41.09). Ta tar. številka ne vključuje: (a) odpadkov in ostankov surovih težkih kož in kož drobnice (tar. št. 05.11), kože v prahu (tar. št. 35.04) in (b) stare obutve iz tar. št. 63.09. 41.11 UMETNO USNJE NA OSNOVI USNJA ALI USNJENIH VLAKEN V PLOŠČAH, LISTIH ALI TRAKOVIH, TUDI V ZVITKIH Ta tar. številka vključuje samo umetno usnje, izdelano iz naravnega usnja ali naravnih usnjenih vlaken. Poudariti je treba, da se to ne nanaša na imitacije usnja, ki niso na osnovi naravnega usnja, kot so na primer plastične mase (39. poglavje), guma (40. poglavje), papir in lepenka (48. poglavje), ali pa prevlečene tekstilne tkanine (&quot;skaj&quot;) (59. poglavje). Umetno usnje je lahko izdelano: (1) S spajanjem oziroma z aglomeriranjem odpadkov in drugih majhnih usnjenih ostankov z vezimom ali lepilom. (2) S spajanjem oziroma aglomeriranjem odpadkov in drugih majhnih usnjenih ostankov brez veziv, pač pa z velikim pritiskom. (3) Z razvlaknjevanjem odpadkov in ostankov s segrevanjem v topli vodi (brez veziv - podobno kot papir). Tako dobljeno kašo oblikujejo s presejevanjem, z valjanjem in s kalandriranjem v liste. Umetno usnje je lahko obarvano, lahko ima izbočene okraske, je lahko reliefirana, zrnaste površine, z vtisnjenimi okraski, obdelano kot antilop (z brušenjem s karborundumom ali s smirkom), lakirano ali metalizirano. Takšno umetno usnje se v to tar. številko uvršča, če je v obliki plošč. listov ali trakov, vštevši v zvitkih. Če je razrezano v druge oblike, razen v pravokotnike, je iz te tar. številke izključeno (običajno 42. poglavje). Ta tar. številka izključuje tudi odpadke in druge ostanke umetnega usnja, v kolikor jih je moč uporabiti za nadaljnjo rekonstrukcijo kot gnojila itd. (tar. št. 41.10). 42. POGLAVJE USNJENI IZDELKI, SEDLARSKI IN JERMENARSKI IZDELKI; PREDMETI ZA POTOVANJE, ROČNE TORBE IN PODOBNI IZDELKI TER IZDELKI IZ ŽIVALSKIH ČREV OPOMBE 1. V to poglavje ne spadajo: (a) sterilni katgut in drugi sterilni materiali za kirurška šivanja (tar.št. 30.06); (b) oblačila in pribor za oblačila (razen rokavic), podloženi s krznom ali umetnim krznom ali na katerih je krzno ali umetno krzno pritrjeno z zunanje strani, razen če gre za navadne okraske (tar.št. 43.03 ali 43.04); (c) tekstilni izdelki iz mrežastih materialov (tar.št. 56.08); (d) proizvodi, ki se uvrščajo v 64. poglavje; (e) klobuki in druga pokrivala ter njihovi deli, ki se uvrščajo v 65. poglavje; (f) biči, korobači in drugi izdelki, ki se uvrščajo v tar.št. 66.02; (g) manšetni gumbi, zapestnice in druge imitacije nakita (tar.št. 71.17); (h) pribor in okraski za jermenarske izdelke, kot so stremena, brzde, zaponke itd., če se posebej carinijo (običajno XV. oddelek); (ij) strune za glasbila, usnje za bobne in podobno ali drugi deli za glasbila (tar.št. 92.09); (k) izdelki, ki se uvrščajo v 94. poglavje (npr. pohištvo, svetilke in svetila); (l) proizvodi, ki se uvrščajo v 95. poglavje (npr. igrače, rekviziti za igro in šport); (m) gumbi, pritiskači, gumbi za preoblačenje in drugi deli teh proizvodov; nedokončani gumbi, ki se uvrščajo v tar.št. 96.06. 2. (A) Poleg izključitev iz 1. opombe ne spadajo v tar.št. 42.02: (a) vreče iz listov ali folij iz plastičnih mas, tiskanih ali netiskanih, z ročaji, ki niso namenjene za večkratno uporabo (tar.št. 39.23); (b) izdelki iz pletarskih materialov (tar.št. 46.02); (B) izdelki iz tar. št. 42.02 in 42.03, ki imajo dele iz plemenitih kovin ali navadnih kovin, navaljanih s plemenitimi kovinami (platirani), iz naravnih ali vzgojenih biserov, dragih ali poldragih kamnov (naravni ali sintetični) se uvrščajo v ti dve tar. št. četudi ti deli predstavljajo več kot male spojke ali male okraske, pod pogojem, da ti deli ne spremenijo bistveni karakter izdelkjov. Če ti deli spremenijo bistveni karakter izdelka se uvrščajo v 71. poglavje. 3. Pri tar.št. 42.03 so z izrazom &quot;oblačila in pribor za oblačila&quot; mišljeni poleg drugega tudi rokavice (vključno športne rokavice), predpasniki in druga zaščitna oblačila, naramnice, pasovi, jermeni, nabojniki, usnjene zapestnice, toda brez jermenčkov za ure (tar.št. 91.13). SPLOŠNA DOLOČILA To poglavje vključuje predvsem izdelke iz usnja ali umetnega usnja. Vendar pa tar. številki 42.01 in 42.02 vključujeta tudi nekatere izdelke, značilne za trgovanje z usnjem, ki pa so izdelani iz drugih materialov. To poglavje vključuje tudi nekatere predmete, izdelane iz črev, črevesnih podkožic, mehurjev in kit. Vendar pa se nekateri usnjeni izdelki uvrščajo v druga poglavja. Ti izdelki so navedeni v komentarjih k naslednjim tarifnim številkam. 42.01 SEDLARSKI IN JERMENARSKI PROIZVODI ZA KATERO KOLI ŽIVAL (VKLJUČNO VPREŽNE VRVI ZA KOMATE, POVODCI, ŠČITNIKI ZA KOLENA, NAGOBČNIKI, PODSTAVKI IN BLAZINE ZA SEDLA, TORBE-BISAGE, PLAŠČI ZA PSE IN PODOBNO), IZ KAKRŠNEGA KOLI MATERIALA Ta tar. številka vključuje opremo iz usnja, umetnega usnja, krzna, iz tekstilnih in drugih materialov za vse vrste živali. To blago vključuje sedla in komate (vštevši uzde, vrvi za komate in oglavja) za jahalne, vlečne in tovorne živali; ščitnike za goleni, plašnice in prevleke za konjska kopita, okrasno opremo za cirkuške živali; nagobčnike, povodce, pasove za vodenje (povodce) in opremo za pse in mačke; pregrinjala in blazine za sedla, torbe, bisage; volnene odeje za konje, posebno oblikovane za razne priložnosti; plašče za pse itd. Ta tar. številka ne vključuje: (a) opreme in okraskov za komate, kot stremen, žval, alk in zaponk za konje, ki se carinijo ločeno (običajno Oddelek XV) ter okraskov, kot so perjanice za cirkuške živali (uvrščajo se v ustrezne tar. številke), (b) pasov za otroke ali odrasle (za pomoč pri hoji) (tar. št. 39.26, 42.05, 63.07 itd.) in (c) bičev, korobačev in drugih izdelkov iz tar. št. 66.02. 42.02 KOVČKI ZA OBLEKO, NESESERJI, ATAŠE KOVČKI, AKTOVKE, ŠOLSKE TORBE, ETUIJI ZA OČALA, TOKI ZA DALJNOGLEDE, TOKI ZA FOTOAPARATE, TOKI ZA GLASBILA, TOKI ZA PUŠKE, TOKI ZA SAMOKRESE IN PODOBNI IZDELKI; POTNE TORBE, TOALETNE TORBE, NAHRBTNIKI, ŽENSKE TORBICE, NAKUPOVALNE TORBE, LISTNICE, DENARNICE ZA KOVANCE, TULCI IN MAPE ZA ZEMLJEVIDE ALI DOKUMENTE, TOBAČNICE, MOŠNJIČKI ZA TOBAK, TORBE ZA ORODJE, ŠPORTNE TORBE, ŠKATLE ZA STEKLENICE, ŠKATLE ZA NAKIT, ŠKATLE ZA PUDER, ŠKATLE ZA JEDILNI PRIBOR IN PODOBNE ŠKATLE IZ USNJA, UMETNEGA USNJA, IZ FOLIJ IZ PLASTIČNIH MAS, IZ TEKSTILNIH MATERIALOV, VULKANFIBRA ALI IZ KARTONA, V CELOTI ALI PRETEŽNO PREVLEČENI S TEMI MATERIALI ALI PAPIRJEM - Kovčki, kovčki za obleko, neseserji, ataše - kovčki, aktovke, šolske torbe in podobne torbe: 4202.11 - - z zunanjo površino iz usnja, umetnega usnja ali iz lakiranega usnja 4202.12 - - z zunanjo površino iz plastičnih mas ali iz tekstilnih materialov 4202.19 - - drugo - Ročne torbe z naramnim jermenom ali brez, tudi tiste brez ročajev: 4202.21 - - z zunanjo površino iz usnja, umetnega usnja ali lakastega usnja 4202.22 - - z zunanjo površino iz plastičnih mas ali tekstilnih materialov 4202.29 - - druge - Izdelki, ki se običajno nosijo v žepu ali v ročni torbici: 4202.31 - - z zunanjo površino iz usnja, umetnega usnja ali lakastega usnja 4202.32 - - z zunanjo površino iz plastične mase ali tekstilnih materialov 4202.39 - - drugi - Drugo: 4202.91 - - z zunanjo površino iz usnja, umetnega usnja ali lakastega usnja 4202.92 - - z zunanjo površino iz plastične mase ali tekstilnih materialov 4202.99 - - drugo Ta tar. številka vključuje samo izdelke - artikle, ki so v njej posamično našteti, in podobne kontejnerje. Ti kontejnerji so lahko trdni, izdelani na trdni podlagi, ali pa mehki in brez podlage. Skladno z Opombama 1 in 2 k temu poglavju so lahko izdelki - artikli iz prvega dela poimenovanja tarifne številke iz kateregakoli materiala. Pojem &quot;podobni kontejnerji&quot; v prvem delu vključuje: škatle za klobuke, toke za pribor za fotoaparate in kamere, toke za naboje, toke za lovske in taborniške nože, prenosne škatle ali kovčke za orodje, ki so posebej oblikovani, ali v notranjosti prilagojeni za namestitev določenega orodja z ali brez dodatkov. Vendar pa so lahko izdelki, zajeti v drugem delu poimenovanja te tar. številke le iz materialov, ki so v poimenovanju navedeni, ali pa morajo biti v celoti ali pretežno prekriti s takšnim materialom ali s papirjem (podlaga je lahko iz lesa, kovine itd.). Pojem &quot;podobni kontejnerji&quot; iz tega dela vključuje: denarnice, etuije za beležke, za ključe, cigare, pipe, etuiji - torbice za orodje in nakit, za obutev, ščetke itd. Blago iz te tar. številke lahko vsebuje dele ali pribor iz plemenitih kovin, iz naravnih ali kultiviranih biserov, iz dragega ali poldragega kamenja (naravnega, sintetičnega ali rekonstruiranega), čeprav ti deli predstavljajo več od le majhnih okraskov - vendar v tem primeru le pod pogojem, da takšni izdelki nimajo značaja izdelkov iz 71. poglavja. Tako se na primer usnjene ročne torbice z okvirom oziroma z okovom, ki sestoji v celoti ali deloma iz plemenite kovine, z zaponko iz oniksa, uvrščajo v to tar. številko. Pojem &quot;športne torbe&quot; vključujejo artikle, kot so na primer: torbe za golf, za telovadbo, za teniške loparje, za smučarske rekvizite in za ribolov. Pojem &quot;škatle za nakit&quot; označuje ne le škatle, izdelane posebej za shranjevanje nakita, temveč tudi podobne kontejnerje raznih dimenzij s pokrovi (z ali brez okraskov ali sredstev za pritrjevanje), ki so posebej oblikovani in opremljeni za enega ali več kosov nakita in ki so običajno podloženi s tekstilnim materialom, v katerem se ta nakit razstavlja ali prodaja, in ki niso primerni za trajnejšo uporabo. Ta tar. številka ne vključuje: (a) nakupovalnih torb, opisanih v Opombi 2 (A) k temu poglavju (tar. št. 39.23), (b) izdelkov iz pletarskih materialov (tar.št. 46.02), (c) izdelkov, ki navzlic značaju kontejnerja niso podobni tistim, naštetim v tej tar. številki, na primer: mape in prevleke za knjige, fascikle, mape za dokumente, pisalne podloge, okvirji za fotografije, škatle za bonbone, posode za tobak, steklenice iz keramike, stekla itd., ki so v celoti ali pretežno prekrite z usnjem, s plastičnimi ovoji itd. Takšni artikli se uvrščajo v tar. št. 42.05, v kolikor so izdelani iz usnja ali prekriti z usnjem ali umetnim usnjem, ter v druga poglavja, v kolikor so iz drugih materialov ali prekriti z drugimi materiali, (d) izdelkov, konfekcioniranih iz mrežastih materialov (tar. št. 56.08), (e) imitacija nakita (tar.št. 71.17) (f) škatel ali kovčkov za orodje, ki niso posebej oblikovani, ali v notranjosti prilagojeni za namestitev določenega orodja z ali brez dodatkov (navadno tar.številka 39.26 ali 73.26). (g) nožnic in toki za meče, sablje, bajonete, bodala in za podobno orožje (tar. št. 93.07) in (h) izdelkov iz 95. poglavja (na primer: igrač, predmetov za igro, športnih rekvizitov itd.). KOMENTAR K TARIFNIM PODŠTEVILKAM Tarifne podštevilke 4202.31, 4202.32 in 4202.39 Te tar. podštevilke vključujejo izdelke - artikle, ki se običajno nosijo po žepih ali v ročnih torbicah. Ti izdelki vključujejo etuije za očala, denarnice za bankovce in kovance, vrečke - etuije za ključe, etuije za cigarete, za cigare, pipe ter mošnje za tobak. 42.03 OBLAČILA IN PRIBOR ZA OBLAČILA IZ USNJA ALI UMETNEGA USNJA 4203.10 - Oblačilni predmeti - Rokavice, palčniki in rokavice brez prstov: 4203.21 - - športne 4203.29 - - druge 4203.30 - Pasovi in čezramenski jermeni z žepi za naboje 4203.40 - Drug pribor za oblačila Ta tar. številka vključuje vsa oblačila za nošnjo in pribor za oblačila (z izjemami, ki so v nadaljnjem besedilu navedene) iz usnja ali iz umetnega usnja. Glede na to vključuje ta tar. številka: kratke in dolge plašče, rokavice (vštevši tudi športne), predpasnike, rokave in druga zaščitna oblačila, naramnice, opasače in jermene, nabojnike in pasove, kravate, manšete itd. Ta tar. številka vključuje tudi: usnjene trakove, dobljene z rezanjem in, ki so na enem koncu zaobljeni ali drugače oblikovani in kot taki namenjeni za izdelavo jermenov. Tudi usnjene iz krznene rokavice ali rokavice iz umetnega usnja ali umetnega krzna se uvrščajo v to tar. številko. Razen rokavic, se oblačila in pribor za oblačila iz usnja ali iz umetnega usnja, podloženega s krznom ali z umetnim krznom, ali pa tisti s krznom ali z umetnim krznom na zunanji strani v meri, ki presega zgolj okrasno, uvrščajo v tar. št. 43.03 ali 43.04. V tej tar. številki ostane uvrščeno blago, ki vsebuje električne elemente za gretje, kot tudi blago, ki teh elementov ne vsebuje. Blago iz tega poglavj ima lahko dele iz plemenitih kovin, naravnih ali sintetičnih perl, drage in poldrage kamne (naravne ali sintetične), ki lahko služijo več kot samo sponke ali okrski, pod pogojem, da se ne spremeni namembnost izdelka. Tako na primer: usnjeni pas z zlato zaponko, ostane v tej tarifni številki (glej Opombo 2(B) k temu poglavju) Ta tar. številka izključuje: (a) oblačila in pribor za oblačila iz kož, strojenih skupaj z dlako, še posebno iz ovčjih ali jagnječjih kož (43. poglavje), (b) oblačila iz tekstilnih materialov, ojačenih z usnjem (61. ali 62. poglavje), (c) predmete - artikle iz 64. poglavja (na primer obutev ali dele obutve), (d) klobuke in druga naglavna pokrivala ter njihove dele iz 65. poglavja, (e) manšetne gumbe, zapestnice in druge imitacije nakita (tar. št. 71.17), (f) jermene za ure (tar. št. 91.13), (g) izdelke iz 95. poglavja (na primer športne rekvizite, kot na primer ščitniki za piščali za hokej, kriket itd., zaščitno športno opremo, na primer sabljaške maske in ščiti itd.). Vendar pa se športna oblačila in športne rokavice uvrščajo v to tar. številko; (h) gumbe, gumbe - pritiskače, gumbe za preoblačenje in druge dele teh izdelkov, nedokončane gumbe (tar. št. 96.06). KOMENTAR K TARIFNI PODŠTEVILKI Tarifna podštevilka 4203.21 Pojem &quot;športne rokavice, namenjene posebej za uporabo pri športu&quot; označuje vse športne rokavice, ki se prodajajo posamezno ali v parih in katerih funkcionalni namen je tak, da so primerne za uporabo pri športu (na primer hokejske rokavice, ki ščitijo roke in pomagajo držati palico, ali pa na primer boksarske rokavice). 42.04 IZDELKI IZ USNJA ALI IZ UMETNEGA USNJA, KI SE UPORABLJAJO V STROJIH ALI MEHANIČNIH NAPRAVAH ALI ZA DRUGE TEHNIČNE NAMENE Ta tar. številka vključuje: (1) Prenosne, konvejnerske ali dvižne trakove za stroje in naprave (vštevši pletene trakove), bodisi v razrezih, bodisi kot končani jermeni ali v metraži. Ploski usnjeni jermeni sestoje iz trakov iz izbranih kož s spojenimi ali zlepljenimi konci. Okrogli jermeni so izdelani pretežno iz trakov, ki so valjani in zlepljeni z namenom, da bi imeli lepo okroglo obliko oziroma presek. Kadar se prenosni, konvejnerski ali dvižni jermeni carinijo skupaj s stroji ali aparati, za katere so namenjeni (vgrajeni ali nevgrajeni), se uvrščajo skupaj s temi stroji ali napravami (na primer v Oddelek XVI). (2) Vedra za transporterje, pri katerih je vedro prostor za tovor. (3) Jermene z ušesi, gonila čolničkov pri šivalnih strojih, usnje za mikalnike, za oblaganje kard, jermenje za statve in druge usnjene predmete za tekstilne stroje (obloge za karde z iglami se uvrščajo v tar. št. 84.48). (4) Zobčenike, zamaške, podložke, prirobnice, usnje za ventile, črpalke ali preše, cevi za ventile tiskarskih preš, naluknjano usnje za sortirne stroje itd. (5) Kladiva za surovo kožo. (6) Opne za plinomere in druge usnjene dele mehanskih aparatov in instrumentov, ki se uvrščajo v 90. poglavje (7) Usnjene cevi in upogibne cevi. 42.05 DRUGI PROIZVODI IZ USNJA ALI UMETNEGA USNJA Ta tar. številka vključuje izdelke iz usnja ali iz umetnega usnja, ki ne spadajo v prejšnje tarifne številke tega poglavja ali v druge tar. številke te Nomenklature. Vključuje predvsem: Etikele za prtljago, brivske jermene, vezalke za obutev, ročaje za nosilce paketov, ojačila za vogale kovčkov itd., stole (taburet), nepolnjene (polnjeni stoli taburet se uvrščajo v tar. št. 94.04), jermene za splošno rabo (razen tistih iz tar. št. 42.01 ali 42.04), jermene za otroke in odrasle za pomoč pri hoji, usnjene cerade v metraži; usnjena pregrinjala (razen pregrinjal za sedla, ki se uvrščajo v tar. št. 42.01); prevleke za knjige; blazinice za pivnike; usnjene ali kozje mehove za vodo in druge kontejnerje (vštevši tiste, prevlečene v celoti ali deloma z usnjem ali z umetnim usnjem), vendar različne od tistih, navedenih v tar. št. 42.02, dele naramnic, spone, zaponke in podobno, prevlečene z usnjem, preobleke, franže in podobno za dežnike, senčnike in sprehajalne palice, resice za meče, semišno usnje z resastimi robovi ali sestavljeno (vendar pa se semišno usnje, razrezano v posebne oblike ali z resastimi robovi, namenjeno na primer za uporabo kot odstranjevalec prahu, uvršča v tar. št. 41.08); pile za nohte, prevlečene z jelenovim usnjem; koščke usnja ali umetnega usnja, razrezane v določene oblike (na primer oblačila, prevleke za avtomobilske sedeže), ki niso omenjene in ne zajete na drugem mestu. Ta tar. številka izključuje: (a) dele obutve iz 64. poglavja, (b) biče, korobače in druge predmete - artikle iz tar. št. 66.02, (c) umetno cvetje, listje ali sadeže ter njihove dele (tar. št. 67.02), (d) manšetne gumbe, zapestnice in druge imitacije nakita iz tar. št. 71.17, (e) predmete - artikle iz 94. poglavja (na primer pohištvo, deli pohištva, svetilke in svetila), (f) predmete iz 95. poglavja (na primer igrače, predmete za družabne igre, športne rekvizite) in (g) gumbe, gumbe - pritiskače itd. iz tar. št. 96.06. 42.06 IZDELKI IZ ČREV (RAZEN IZ SVILOPREJK), PREPARIRANIH PODKOŽIC, MEHURJEV ALI KIT 4206.10 - Katgut (kirurška nit za šivanje) 4206.90 - Drugi Ta tar. številka vključuje: (1) Katgut, izdelan z vpredanjem trakov iz čistih in posušenih črev, predvsem iz ovčjih. Ta tar. številka vključuje katgut za loparje, za ribolov, za uporabo v strojih itd. Vendar pa ta tar. številka izključuje sterilni kirurški katgut ali navadni sterilni material za kirurško šivanje (tar. št. 30.06) ter čreva, izdelana ali preparirana kot strune za glasbene instrumente (tar. št. 92.09). (2) Izdelki iz podkožice v pravokotnih kosih (vštevši kvadratne) ali razrezane v druge oblike ter izdelke iz podkožic (podkožica je preparirano slepo črevo ovac ali drugih prežvekovalcev). (3) Predmete, kot so: mošnje za tobak, izdelane iz mehurjev itd., kite, oblikovane kot jermeni za stroje, vrvi za strojne jermene itd. 43. POGLAVJE NARAVNO IN UMETNO KRZNO; KRZNENI IZDELKI OPOMBE 1. Z izrazom &quot;krzno&quot; so v tarifi razen surovega krzna iz tar. št. 43.01 mišljene kože vseh vrst živali, ki so strojene ali obdelane, z dlako ali volno. 2. V to poglavje ne spadajo: (a) ptičje kože in deli teh kož s perjem ali puhom (tar.št. 05.05 ali 67.01); (b) surove kože z dlako ali volno iz 41. poglavja (glej 1. opombo pod (c)) k temu poglavju); (c) rokavice iz usnja in krzna ali iz usnja in umetnega krzna (tar.št. 42.03); (d) proizvodi iz 64. poglavja; (e) klobuki in druga pokrivala iz 65. poglavja; (f) proizvodi iz 95. poglavja (npr.: igrače, rekviziti za šport in igro). 3. Tar.št. 4303 obsega krzna in njihove dele, sešita krzna, ki so jim dodani drugi materiali, in sestavljena krzna ali dele krzna, sešita kot oblačila, deli oblačil ali pribor za oblačila ali v obliki drugih izdelkov. 4. Oblačila in pribor za oblačila (razen tistih, ki so izključena z 2. opombo), podložena s krznom ali umetnim krznom ali ki imajo krzno ali umetno krzno na zunanji strani, razen če gre za običajne okraske, se uvrščajo v tar.št. 43.03 ali 43.04. 5. Z izrazom &quot;umetno krzno&quot; je v tej tarifi mišljena katera koli imitacija krzna, ki je sestavljena iz volne, dlake ali drugih vlaken, ki so lepljena ali prišita na usnje, tkanino ali drug material, ni pa vključena imitacija krzna, dobljena s tkanjem ali pletenjem (v glavnem tar. št. 58.01 ali 60.01). SPLOŠNA DOLOČILA To poglavje vključuje: (1) Surova krzna, razen surovih težkih kož in kož drobnice iz tar. številk 41.01, 41.02 in 41.03. (2) Težke kože in kože drobnice, strojene in dodelane skupaj z dlako, nesestavljene ali sestavljene. (3) Oblačila, pribor za oblačila in druge krznene izdelke (skladno z izjemami, navedenimi v komentarju k tar. št. 43.03). (4) Umetna krzna in predmete iz njega. Poudariti je treba, da ptičje kože in njihovi deli s perjem in s puhom ne štejejo za krzno. Uvrščajo se v tar. št. 05.05 ali 67.01. Prav tako je treba poudariti, da tar. številke od 43.01 do 43.03 vključujejo krzna in predmete iz krzna nekaterih vrst divjih živali, katerim grozi nevarnost, da bodo izumrle, ali pa bi jim takšna nevarnost utegnila groziti, v kolikor bi trgovanje z njimi ne bila dosledno urejena. Te vrste živali so naštete v prilogah &quot;Konvencije o mednarodni trgovini iz leta 1973 o ogroženih vrstah divje favne in flore&quot; (&quot;International Trade in Endangered Species of Wild Fauna and Flora) (Washington Convention). 43.01 SUROVO KRZNO (VKLJUČNO Z GLAVAMI, REPI, TACAMI IN DRUGIMI KOSI ALI ODREZKI, PRIMERNIMI ZA KRZNARSKO RABO), RAZEN SUROVIH KOŽ, KI SE UVRŠČAJO V TAR. ŠT. 4101, 4102 ALI 4103 4301.10 - Nerca, celega, z glavo, repom ali tacami ali brez njih 4301.20 - Zajca ali kunca, celega, z glavo, repom ali tacami ali brez njih 4301.30 - Naslednjih vrst jagnjet: astrahanskih, jagnjet s širokim repom, karakut, perzijskih in podobnih jagnjet, indijskih, kitajskih, mongolskih ali tibetskih jagnjet, celo, z glavo, repom ali tacami ali brez 4301.40 - Bobra, celega, z glavo, repom ali tacami ali brez njih 4301.50 - Pižmovke, cele, z glavo, repom ali tacami ali brez njih 4301.60 - Lisice, cele, z glavo, repom ali tacami ali brez njih 4301.70 - Tjulnja, celega, z glavo, repom ali tacami ali brez njih 4301.80 - Drugo krzno, celo, z glavo, repom ali tacami ali brez njih 4301.90 - Glave, repi, tace, in drugi kosi ali odrezki, primerni za krznarsko rabo Ta tar. številka vključuje surove kože (t.j. nestrojene ali neurejene, nedodelane) z dlako ali z volno, vseh vrst živali, razen naslednjih, ki se uvrščajo v tar. številke od 41.01 do 41.03: (a) živali vrste goveda (t.j. živali iz tar. št. 01.02 - glej komentar k tej tar. številki), (b) živali vrste kopitarjev (konja, mezga, osla, zeber), (c) ovac in jagnjev (razen Astrahanskih, jagnjev z širokim repom, Karakul, perzijskih in podobnih jagnjev, indijskih, kitajskih, mongolskih ali tibetanskih jagnjev). Imena &quot;Astrahansko, Broadtail- jagnje s širokim repom, Karakul, Perzijsko&quot; se uporabljajo zelo svobodno za podobne vrste jagnjev. Vendar pa se ti pojmi v povezavi s krznom uporabljajo za označevanje različnih kvalitet krzna, kar je odvisno od primera - na primer od starosti jagnja. (d) koz in kozličev (razen jemenskih, mongolskih in tibetskih koz in kozličev), (e) svinj, vštevši vrste &quot;pekari&quot;, (f) kozorogov in gazel, (g) severnih jelenov, irvasov in drugih jelenov ter (h) psov. Krzna štejejo za surova in spadajo v to tar. številko ne le, kadar so v naravnem stanju, temveč tudi, kadar so očiščena in zaščitena pred kvarjenjem na primer: s sušenjem ali z nasoljevanjem (mokrim ali suhim). Krzno je lahko tudi skubljeno ali striženo, kar pomeni, da so grobe dlake izvlečene ali porezane. Z mesene površine je meso lahko odstranjeno ali postrugano. V to tar. številko se uvrščajo tudi kosi krzna in deli krzna, kot tudi glave, repi in tace v surovem stanju, v kolikor ne predstavljajo popolnoma odpadnega materiala, ki ni primeren za krznarsko rabo. V slednjem primeru so iz te tar. številke izključeni (tar. št. 05.11). 43.02 STROJENO ALI OBDELANO KRZNO (VKLJUČNO Z GLAVAMI, REPI, TACAMI ALI DRUGIMI KOSI ALI ODREZKI), NESESTAVLJENO ALI SESTAVLJENO (Z DODAJANJEM DRUGIH MATERIALOV ALI BREZ DODAJANJA), RAZEN TISTEGA, KI SE UVRŠČA V TAR. ŠT. 4303 - Celo krzno, z glavo, repom ali tacami ali brez, nesestavljeno: 4302.11 - - nerca 4302.12 - - zajca ali kunca 4302.13 - - naslednjih vrst jagnjet: astrahanskih, jagnjet s širokim repom, karakul, perzijskih in podobnih jagnjet, indijskih, kitajskih, mongolskih ali tibetskih jagnjet 4203.19 - - drugo 4203.20 - Glave, repi, tace, in drugi kosi ali odrezki, nesestavljeni 4203.30 - Celo krzno in deli ali odrezki iz njega, sestavljeno Ta tar. številka vključuje: (1) Nesestavljene težke kože in kože drobnice (vštevši glave, repe, tace in druge odrezke kož), strojene ali dodelane skupaj z dlako in pod pogojem, da niso razrezane v oblike za posebno rabo. Strojena ali dodelana cela krzna, nesestavljena in nerazrezana ali ne drugače obdelana za posebno rabo, ostanejo uvrščena v tej tar. številki, čeprav utegnejo biti pripravljena na neposredno uporabo (na primer kot pregrinjala). (2) Sestavljena ali dodelana krzna in deli krzn (vštevši krznene odpadke), sešita brez dodanih drugih materialov običajno v pravokotne oblike, v oblike trapezov ali križev. &quot;Krzneni odpadki&quot; so krzno, ki je razrezano na trakove oblike črk V ali W in ponovno sestavljeno v prvotnem zaporedju, s čimer dosežejo daljše ali ožje krzno. Strojenje sestoji iz obdelave mesnate strani na načine, podobne tistim, ki se uporabljajo pri izdelavi usnja (glej splošna določila komentarja k 41. poglavju). Tako obdelane kože se od surovih razlikujejo predvsem po mehkobi in upogljivosti. Dlaka je lahko obdelana tudi zgolj zaradi lepšega videza ali zaradi imitiranja bolj finega krzna. To se lahko doseže s postopki, kot so na primer: beljenje, mešanje ali &quot;barvanje&quot; (površinsko barvanje s ščetko), z barvanjem, s česanjem, okraševanjem in likanjem, vštevši tudi postopke z umetnimi smolami. Poudariti je treba, da krzna ali deli krzna vrst, ki so iz tar. št. 43.01 izključene (kot na primer: kože ponijev, telečje in ovčje kože), spadajo v to tar. številko, v kolikor so strojene ali obdelane. Sestavljena strojena ali obdelana krzna ali deli krzna iz te tar. številke so polizdelki, ki sestoje iz dveh ali več kož ali kosov kož, sešitih v obliki kvadrata, trapeza ali križa, brez dodanih drugih materialov. Ti polizdelki so namenjeni nadaljnji obdelavi. Takšne oblike so znane kot: (1) Plošče, podkladki in trakovi - v pravokotnih oblikah (vštevši kvadratnih), (2) Križi - križni sestavi in (3) &quot;Vreče&quot; - spoji v obliki trapezov, včasih sešiti v cevaste oblike. Tudi polizdelki za izdelavo krznenih plaščev in jop, se uvrščajo v to tar. številko. Običajno sestoje iz treh ločenih krznenih sklopov - iz enega v obliki enakokrakega trapeza z dolgo, krivo osnovnico (iz katerega se skroji hrbet) in iz dveh pravokotnih oblik, iz katerih se skroji sprednji del in rokava. Ta tar. številka izključuje: (a) krzna in spojena krzna (vštevši glave, repe, tace in druge kose ali obrezke) v nedokončanih oblikah za oblačila ali dele oblačil ali za pribor za oblačila ali za druge predmete, pa tudi okrasje, pripravljeno za uporabo ali takšno, katerega je treba le še izrezati v ustrezne dolžine, s čimer postanejo uporabno kot okraski (tar. št. 43.03) in b) kose, sestavljene popolnoma ali delno iz &quot;odpadkov&quot; krzna ter sestavljene kose iz krzna in drugih materialov (na primer repi, kombinirani z usnjem ali s tekstilno tkanino) - tar. št. 43.03). 43.03 OBLAČILA, PRIBOR ZA OBLAČILA IN DRUGI KRZNENI IZDELKI 4303.10 - Oblačila in pribor za oblačila 4303.90 - Drugo Z izjemami, navedenimi v predhodnem besedilu, vključuje ta tar. številka vsea oblačila, vštevši dele oblačil in pribor za oblačila (mufe, šale, kravate, ovratnike itd.), izdelane iz: (A) Krzna. (B) Drugih materialov, podloženih s krznom. (C) Iz drugih materialov, ki imajo krzno na zunanji strani (razen, kadar krzno služi le za okras). Krzno na oblačilih šteje za okras, če tvori na primer: ovratnik ali reverje (pod pogojem, da ovratnik in reverji niso tako veliki, da predstavljajo že ogrinjalo s kapuco ali bolero), manšetne ali žepne obrobe suknjičev, plaščev itd. Ta tar. številka vključuje tudi težke kože in kože drobnice, ki so strojene ali dodelane skupaj z dlako in, ki so sestavljene z drugimi dodanimi materiali (na primer: predena obrobna okrasna vrvica ali trak), vendar pod pogojem, da dodajanje teh drugih materialov ne spreminja bistvenega značaja izdelka kot krzna. Poleg tega se v to tar. številko uvršča vso drugo blago, vštevši deli, izdelani iz krzna, ali pa deli, katerim krzno daje bistveni značaj. Takšni primeri so: pregrinjala, posteljna pregrinjala, nepoljnjeni stoli (taburreji), torbice, torbe za igro in nahrbtniki, kot tudi predmeti in pribor za uporabo pri strojih ali mehanskih napravah, ali pa za industrijske namene (na primer: krpe za loščenje in rokavčki za valje, ki se uporabljajo pri pleskanju in dekoriranju). Ta tar. številka izključuje: (a) predmete - izdelke iz prvega dela poimenovanja tar. št. 42.02, (b) usnjene in krznene rokavice (tar. št. 42.03) (rokavice, izdelane v celoti iz krzna, ostanejo uvrščene v tej tar. številki), (c) predmete iz 64. poglavja, (d) naglavna pokrivala in njihove dele iz 65. poglavja in (e) predmete iz 95. poglavja (na primer: igrače, rekviziti za igre in šport). 43.04 UMETNO KRZNO IN IZDELKI IZ UMETNEGA KRZNA Pojem &quot;umetno krzno&quot; označuje material, ki sestoji iz volne, dlake ali drugih vlaken (vštevši vlakna v obliki &quot;goseničastega&quot; prediva (žanil)), zlepljenih ali prišitih na usnje, na tkani material ali na drug material tako, da imitira krzna. Vendar pa ta tar. številka ne vključuje tkane ali trikotažne tkanine zkosmato površino, katere imenujejo &quot;krznene tkanine&quot; (običajno tar. št. 58.01 ali 60.01), pa tudi ne &quot;ostrih&quot; krzn, t.j. pravih krzn, kateremu so umetno dodane dlake. Ta tar. številka vključuje material bodisi v metraži ali v obliki predmetov (vštevši oblačila in pribor za oblačila), izdelanih iz teh materialov, vendar skladno s pogoji, navedenimi v komentarju k tar. številki 43.03 glede podobnih predmetov - artiklov iz pravega krzna. Ta tar. številka vključuje tudi umetne čope, izdelane s sestavljanjem krznenih vlaken ali dlak z jedrom iz usnja ali vri. Vendar pa so iz te tar. številke izključeni čopi, ki sestoje iz čopov pravega krzna ali krznenih odpadkov, prišitih na jedra (tar. št. 43.03). ODDELEK IX LES IN LESNI IZDELKI; OGLJE; PLUTA IN PLUTASTI IZDELKI; IZDELKI IZ SLAME, ESPARTA ALI IZ DRUGIH MATERIALOV ZA PLETARSTVO; KOŠARSKI IN PLETARSKI IZDELKI 44. POGLAVJE LES IN LESNI IZDELKI; LESNO OGLJE OPOMBE 1. V to poglavje ne spadajo: (a) les v obliki iverja, skobljencev, drobljen ali zmlet ali v prahu, ki se uporablja predvsem v parfumeriji, farmaciji ali za insekticide, fungicide ali za podobne namene (tar. št. 1211); (b) bambus in drugi materiali za pletarstvo iz tar. št. 14.01; (c) les v obliki iverja, skobljencev, zmlet ali v prahu, ki se uporablja predvsem za barvanje ali strojenje (tar. št. 14.04); (d) aktivno oglje (tar. št 38.02); (e) proizvodi iz tar. št. 42.02; (f) blago iz 46. poglavja; (g) obutev in deli obutve iz 64. poglavja; (h) blago iz 66. poglavja (npr.: dežniki, sprehajalne palice in njihovi deli); (ij) blago iz tar. št. 68.08; (k) imitacije nakita iz tar. št. 71.17; (l) blago iz XVI. in XVII. oddelka (npr.: deli strojev, okrovi, pokrovi, omarice za stroje in aparate ter kolarski proizvodi); (m) blago iz XVIII. oddelka (npr. okrovi za ure in glasbila ter njihovi deli); (n) deli strelnega orožja (tar št. 93.05); (o) izdelki iz 94. poglavja (npr.: pohištvo, svetilke in svetila, montažne zgradbe); (p) proizvodi iz 95. poglavja (npr.: igrače, rekviziti za igro in šport); (q) izdelki iz 96. poglavja (npr.: pipe za kajenje in njihovi deli, gumbi, svinčniki), razen lesenih teles in držajev za izdelke iz tar. št. 96.03; (r) izdelki iz 97. poglavja (npr. umetniški predmeti). 2. Z izrazom &quot;zgoščen les&quot; je v tem poglavju mišljen les, ki je bil v kemičnem ali fizikalnem postopku (pri čemer je z vezavo plasti mišljena obdelava, ki presega postopek, ki naj bi zagotovil dobro vezavo), zaradi česar se je povečala njegova gostota ali trdota ter izboljšala mehanska trdnost in odpornost proti kemičnim ali električnim učinkom. 3. Tar.št. 44.14 do 44.21 obsegajo proizvode, ki so navedeni v teh tarifnih številkah, iz ivernih plošč ali podobnih plošč, vlaknenih plošč, laminiranega (plastastega) lesa ali zgoščenega lesa. 4. Proizvodi iz tar.št. 44.10, 44.11 in 44.12 so lahko obdelani tako, da se dobijo profili, predvideni za blago iz tar.št. 44.09, upognjeni, valoviti, perforirani, razrezani ali oblikovani v nepravokotne oblike ali obdelani po kakršnem koli postopku, če s tem niso dobili lastnosti izdelkov, ki se uvrščajo v druge tarifne številke. 5. Tar.št. 44.17 ne obsega orodij, v katerih je rezilo, ostrina, delovna površina ali drug delovni del izdelan iz kakršnega koli materiala, ki je naveden v 1. opombi k 82. poglavju. 6. Pri tem poglavju in v skladu s predhodno 1. opombo pod (b) in (f) so z izrazom &quot;les&quot; mišljeni tudi bambus ter drugi materiali lesnega izvora. Opomba k tarifni podštevilki 1. Za potrebe tar. podšt. 4403.41 do 4403.49, 4407.24 do 4407.29, 4408.31 do 4408.39 in 4412.13 do 4412.99, izraz &quot;tropski les&quot; pomeni eno od sledečih vrst lesa: abura, acajou džAfrique, afrormosia, ako, alan, andiroba, aningré, avodiré, azobé, balau, balsa, bossé clair, bossé fonce, cativo, cedro, dabema, dark red meranti, dibétou, doussié, framiré, freijo, fromager, fuma, geronggang, ilomba, imbuia, ipé, iroko, jaboty, jelutong, jequitiba, jongkong, kapur, kempas, keruing, kosipo, kotibé, koto, light red meranti, limba, louro, maçaranduba, mahagoni, makoré, mansonia, mengkulang, marenti bakau, merawan, merbau, marpauh, mersawa, moabi, niangon, nyatoh, obeche, okoumé, onzabili, orey, ovengkol, ozigo, padauk, paldao, palissandre de Para, palissandre de Guatemala, palissandre de Rio, palissandre de Rose, pau marfim, pulai, punah, ramin, sapelli, saqui-saqui, sepetir, sipo, sucupira, suren, teak, tiama, tola, virola, white lauan, white meranti, white seraya, yellow meranti. SPLOŠNA DOLOČILA To poglavje vključuje nepredelan les, polizdelke iz lesa in nasploh predmete iz lesa. Te izdeleke je moč razvrstiti v skupine v naslednjem zaporedju: (1) Surov les (kakor je posekan, grobo nasekan, razčetverjen, z odstranjenim lubjem itd.) in drva, lesni odpadki, žagovina, iverje in treske; les za obroče, kajle, stolpe, hleve, prekle itd; lesno oglje; lesna volna in lesna moka; železniški in tramvajski pragovi (običajno tar. št. 44.01 do 44.06). Vendar pa to poglavje izključuje les v obliki iverja, skobljancev, zmlet ali v obliki prahu, ki se uporbablja predvsem v parfumeriji, farmaciji ali za insekticidne, fungicidne ali za podobne namene (tar. št. 12.11) ter les v obliki iverja, skobljancev, zmlet ali v prahu, ki se uporablja predvsem za barvanje ali strojenje (tar. št. 14.04). (2) Stružen, rezkan, luščen, skobljan, brušen, spojen, na primer zobčasto spojen les (to pomeni krajše kose lesa, spojene na konceh z lepljenjem - topo spajanje, oziroma na konceh spojen s prstastimi ali zobčastimi izrezi - zobčasto ali prstasto spajanje) ter kontinuirano oblikovan les (tar. št. od 44.07 do 44.09). (3) Iverne plošče, vlaknene plošče, plastast (laminiran) les in zgoščen les (tar. št. od 44.10 do 44.13). (4) Predmeti iz lesa (razen nekaterih, naštetih v Opombi 1 k temu poglavju, ki so skupaj še z drugimi omenjeni v komentarjih k posameznim naslednjim tar. številkam) (tar. št. 44.14 do 44.21). Praviloma se gradbene plošče, ki sestoje iz plasti lesa in plastičnih mas, uvrščajo v to tar. številko. Vendar je uvrščanje teh plošč odvisno od njihovih zunanjih strani ali od površin, ki jim dajejo bistveni značaj v njihovi uporabni namembnosti. Tako se na primer gradbena plošča, ki se uporablja kot konstrukcijski element v strehah, zidovih ali podovih in, ki sestoji in zunanje plasti iz iverne plošče in plastičnega izolacijskega materiala, uvršča v tar. številko 44.10 - neglede na debelino plasti plastične mase, saj prisotnost lesa daje plošči trdnost, potrebno, da se te plošče uporabljajo kot konstrukcijski element, plastična masa pa ima le pomožno vlogo izolatorja. Na drugi strani pa se plošča, v kateri služi les le za podlago zunanji površini iz plastične mase, večinoma uvršča v 39. poglavje. Kadar prihajajo na carinjenje predmeti iz lesa nesestavljeni ali v razstavljenem stanju, so razvrščajo kot ustrezni kompletni predmeti pod pogojem, da se vsi deli celote carinijo skupaj. Podobno velja za pribor in steklene, marmorne, kovinske predmete in predmete iz drugih materialov, če se carinijo skupaj z lesenimi predmeti, katerim pripadajo - uvrščajo se skupaj s temi predmeti, pa če so ob prihodi vanje vgrajeni ali ne. Tar. št. od 44.14 do 44.21, ki vključujejo predmete iz lesa, vključujejo predmete, izdelane bodisi iz navadnega lesa, iz ivernih plošč ali iz podobnih plošč, vlaknenih plošč, plastastega lesa ali iz zgoščenega lesa (glej Opombo 3 k temu poglavju). V smislu te Nomenklature na razvrščanje lesa ne vpliva postopek, potreben za njegovo konzerviranje, kot je na primer: sušenje, površinsko žganje, premazovanje z osnovno barvo, glajenje, barvanje, lakiranje ali impregniranje s sredstvi za ohranjanje lesa, kot so: kreozot, katran kamenega premoga, pentaklorfenol, krom - bakrov arzenat ali amonijak - bakrov arzenat. Prav tako na razvrščanje lesa ne vplivajo poslikave, barvanje ali lakiranje. Vendar pa se to ne nanaša na podštevilke tar. številk 44.03 in 44.06, kjer je predvideno posebno uvrščanje nekaterih skupin poslikanega, barvanega ali zaščitno obdelanega lesa. Nekateri materiali strukture lesa, na primer: bambus in vrba, se uporabljajo predvsem za izdelavo košarskih izdelkov. Takšni materiali se v surovem stanju uvrščajo v tar. št. 14.01, v obliki košarskih izdelkov pa v 46. poglavje. Vendar pa se predmeti iz bambusa ali drugih materialov lesne strukture razen košarskih izdelekov, pohištva in drugih predmetov, ki so bolj specifično vključeni v druga poglavja, uvrščajo v to poglavje skupaj z ustreznimi predmeti iz pravega lesa (na primer: v primeru tar.t. 44.10 in 44.11) (glej Opombo 6 k temu poglavju). KOMENTAR K TARIFNIM PODŠTEVILKAM Imena nekaterih tropskih lesov. Da bi bilo mogoče uvrščanje v tar. podštevilke 44.03, 44.07, 44.08 in 44.12, so nekateri tropski lesovi poimenovani s &quot;Vodilnim imenom&quot; oz. poizkusnimi imeni (&quot;Pilot names&quot;), katera je priporočilo Mednarodno tehnično združenje za tropski les (ATIBT) (International Technical Association for Tropical Timber). &quot;Vodilna imena&quot; so našteta glede na to, kako se uporabljajo v deželi, v kateri določen les največ uporabljajo ali izdelujejo. Ustrezna &quot;Vodilna imena&quot;, skupaj z ustreznim &quot;Strokovnim imeni&quot; oz. znanstvenim imeni in z &quot;lokalnimi imeni&quot;, so našteti v PRILOGI k temu poglavju. 44.01 LES ZA OGREVANJE V OKROGLICAH, CEPANICAH, VEJAH, BUTARAH ALI PODOBNIH OBLIKAH; IVERJE IN PODOBNI DROBCI, ŽAGOVINA, LESNI ODPADKI IN OSTANKI, AGLOMERIRANI ALI NEAGLOMERIRANI V OKROGLICE, BRIKETE, PELETE ALI PODOBNE OBLIKE 4401.10 - Les za ogrevanje v okroglicah, cepanicah, vejah, butarah ali podobnih oblikah - Iverji, sekanci in podobno: 4401.21 - - iglavcev 4401.22 - - neiglavcev 4401.30 - Žagovina, odpadki in ostanki, aglomerirani ali neaglomerirani v okroglice, brikete, pelete ali podobne oblike: Ta tar. številka vključuje: (A) Drva za kurjenje, ki so najpogosteje v obliki: (1) Kratkih okroglic, običajno skupaj z lubjem. (2) Cepanih oblik ali cepanic. (3) Vej, butar, narezanega vejevja, štorov in korenin. (B) Drva v obliki iverja ali sekanic, t.j. les, mehansko zmanjšan v drobno iverje (ravno, surovo in grobo razčetverjeno) ali pa v sekanice (tanke in upogljive), katere uporabljajo v proizvodnji brunaric, kemične celuloze, polceluloze, vlaknenih plošč in ivernih plošč. Skladno z Opombo 6 v tem poglavju, ta tarrifna številka vključuje tudi lesov iz podobnoh materialov na primer: iz bamusa. Lesna pulpa v obliki okroglic ali cepljenih četrink so izključene (tar.št. 44.03). (C) Žagovino, aglomerirano ali neaglomerirano v okroglice, brikete, pelete ali v podobne oblike. (D) Lesne odpadke in ostanke, neuporabne kot lesno gradivo. Ti materiali se uporabljajo predvsem za pulpiranje (v proizvodnji papirja) ter v proizvodnji ivernih, vlaknenih plošč in kot drva. Lesni odpadki in ostanki vključujejo odpadke iz strugarn in skoblarn, odpadke pri predelavi, polomljene deske, stare zabojčke, ki so kot taki neuporabni. Vključujejo tudi lubje in suhljad (aglomerirane ali neaglomerirane v okroglice, brikete, pelete ali podobne oblike), druge odpadke in ostanke od mizarskih in tesarskih del ter iztrošen les ali lubje za barvanje ali strojenje. Ta tar. številka izključuje še: (a) les in lesne odpadke, premazane s smolo ali drugače pripravljene kot podnet za ogenj (tar. št. 36.06), (b) okroglice, ki se uporabljajo za izdelavo papirja ali šibic za vžigalice (tar. št. 44.03). Za razliko od okroglic za drva, so te skrbno prebrane, razvrščene in so lahko oluščene, običajno nenalomljene, necepane, nezvite, negrčaste in nerogovilaste, (c) cepanice in trakove iz lesov, primernih za uporabo pri izdelavi embalaže za kis ali primernih za bistrenje tekočin (tar. št. 44.04) in (d) lesno volno in lesno moko (tar. št. 44.05). 44.02 LESNO OGLJE (VKLJUČNO OGLJE IZ LUSK ALI IZ OREHOV), AGLOMERIRANO ALI NEAGLOMERIRANO Lesno oglje pridobivajo s karbonizacijo lesa brez prisotnosti zraka. V to tar. številko se uvršča neglede na to, ali je v obliki blokov, palic, zrn ali v prahu in neglede na to, ali je aglomeriran s pomočjo katrana in drugih snovi v brikete, tablete, žoge ipd. Lesno oglje je, za razliko od živalskega ali mineralnega, lažje od vode in v kosih kaže sledove lesa. Tudi podobni izdeleki, dobljeni s karboniziranjem lusk kokosovega oreha, se uvrščajo v to tar. številko. Ta tar. številka izključuje: (a) lesno oglje, pripravljeno v obliki zdravil, kot je opredeljeno v 30. poglavju, (b) lesno oglje, zmešano s kadilom, pripravljeno v tabletah ali drugih oblikah (tar. št. 33.07), (c) aktivno oglje (tar. št. 38.02) in (d) risalno oglje (ogljeni svinčniki) (tar. št. 96.09). 44.03 LES, NEOBDELAN, Z LUBJEM ALI BREZ LUBJA ALI BELJAVINE, ALI GROBO OBDELAN (RAZČETVERJEN) 4403.10 - Obdelan z barvo, lužili, kreozotom ali drugimi zaščitnimi sredstvi 4403.20 - Drugo, iglavcev - Drugo, iz vrst tropskega drevja, ki je navedeno v opombi 1. k tar. podštevilki v tem poglavju: 4403.41 - - dark red meranti, light red meranti in meranti bakau 4403.49 - - drugo - Drugo: 4403.91 - - hrastov (Quercus spp.) 4403.92 - - bukov (Fagus spp.) 4403.99 - - drugo Ta tar. številka vključuje les v naravnem stanju - tako, kot so drevesa posekana, običajno z okleščenimi vejami, pa tudi les z odstranjenim lubjem (vštevši notranje lubje), ali pa les, s katerega so odstranjeni le grobi izrastki. Ta tar. številka vključuje tudi les, s katerega je odstranjen neuporabna zadnja zunanja plast zadnjega leta (da bi se prihranilo pri transportu in zaradi preprečevanja gnitja). Glede na predhodni opis, vključujejo izdeleki, uvrščeni v to tar. številko: les za žaganje oziroma struženje, za telefonske, telegrafske in električne stolpe, neošiljene in nerazcepljene kole, prekle, gorjače, jamski les, jamske okroglice, okroglice, ki so nasekane ali ne na štiri dele za izdelavo celuloze, klade za proizvodnjo furnirja, klade za proizvodnjo vžigalic in lesene robe itd. Tudi zaobljeni telegrafski, telefonski in električni drogovi se uvrščajo v to tar. številko, če so naprej obdelani z gladilnimi noži ali oluščeni na mehanskih luščilcih, do gladke površine in pripravljeni za uporabo. Te drogove pogosto premazujejo z barvo, lakom, ali pa jih impregnirajo s kreozotom ali drugimi snovmi, da bi se bolj ohranili. Ta tar. številka vključuje tudi štore in korenine določenih vrst dreves, kot tudi grmovje, ki se uporablja za proizvodnjo furnirja in pip za kajenje. V to tar. številko spada tudi grobo razčetverjen les, ki sestoji iz klade ali dela klade okroglastih površin, ki so obtesane s sekiro, s tesarsko sekiro (bradlja) ali z grobim žaganjem z namenom dobiti grob pravokotni (ali kvadratni) presek. Za tak les je značilna prisotnost grobih površin in sledov lubja. Napol razčetverjen les je les, pripravljen na isti način, le da samo z dveh strani. Tudi tak les se uvršča v to tar. številko. Les, ki je tako pripravljen za struženje, je uporaben kot tak na primer kot strešna kritina. Nekatere vrste lesa (na primer tikov les) se cepi s pomočjo klinov ali se tesa vzdolž v bruna. Takšna bruna se uvrščajo v to tar. številko. Ta tar. številka izključuje: (a) grobo podrezan les, primeren za proizvodnjo palic, dežnikov, ročajev za orodje in podobno (tar. št. 44.04), (b) les, nasekan v oblike železniških ali tramvajskih tramov (tar. št. 44.06) in (c) les, narezan v obliki desk, brun itd. (tar. št. 44.07 ali 44.18). KOMENTAR K TARIFNI PODŠTEVILKI Tarifna podštevilka 4403.10 Tar. podštevilka 4403.10 vključuje tiste izdeleke, ki so premazani z barvo, oljem, kreozotom ali z drugimi zaščitnimi premazi, kot so na primer: katran kamenega peremoga, pentaklorfenol, krom - bakrov arzenat ali amonijak - bakrov arzenat z namenom, da se les ohrani dalj časa. Ta tar. podštevilka ne vključuje izdelekov, obdelanih s snovmi le zaradi ohranjanja lesa samo v času transporta ali skladiščenja. 44.04 LES ZA OBROČE; KLANI KOLIČI; ZAŠILJENI KOLIČI, PLANKE, LETVE IN STEBRI ZA LESENE OGRAJE, ZAŠILJENI, TODA NE ŽAGANI PO DOLŽINI; LES, GROBO SKRAJŠAN, TODA NE STRUŽEN, NEUPOGNJEN ALI DRUGAČE OBDELAN, PRIMEREN ZA IZDELAVO PALIC, DEŽNIKOV, ROČAJEV ZA ORODJE ALI PODOBNE PROIZVODE; TRAKOVI, CEPKE IN PODOBNO IZ LESA 4404.10 - Iglavcev 4404.20 - Drugo Ta tar. številka vključuje: (1) Les za obroče - klane gorjače vrbe, breze, leske in podobno, z ali brez lubja, lahko grobo obtesane, ki se uporabljajo pri izdelavi obročov za sode, pletarje in podobno. Les za obroče je običajno pripravljen v obliki vez ali zvitkov. Les za obroče, narezan na določeno dolžino in na konceh zarezano zaradi vpletanja pri postavljanju na sode, šteje za sodarski izdelek, ki spada v tar. št. 44.16. (2) Klane kole, napravljene iz stebel ali vej, klanih vzdolžno. Uporabljajo se zelo veliko v vrtičkarstvu, v kmetijstvu in za ograje, včasih pa tudi kot letve za strope in strehe. (3) Zašiljene kole in drogove, izdelane in okroglih ali razklanih kolov, ki so na eni strani zašiljeni (na vrhu), sicer pa po dolžini niso žagani. (4) Lesene gorjače, grobo rezane ali neostružene, neupognjene ali drugače neobdelane, dolžin in debelin, na prvi pogled primernih za izdelavo palic, bičev, palic za golf, dežnikov, ročajev za orodja, za metle itd., za izdelavo palic za barvanje in podobno. Podoben les, ki je skobljen, stružen (na običajni ali posebni stružnici), upognjen ali drugače obdelan, pa je moč na prvi pogled ugotoviti, da je primeren za izdelavo ročajev za dežnike, palic, orodij itd., se uvršča v ustrezne tar. številke za te predmete. (5) Cepke oziroma cepan les, oluščen ali razrezan, stružen v sloke, ozke, tanke in ravne trakove, ki se uporabljajo za pletenje in za izdelavo sit, škatel, košar, škatlic za pilule, škatle za vžigalice itd. Ta tar. številka vključuje tudi podobne trakove iz lesa za izdelavo vžigalic ali čevljarskih žebljičkov. Ta tar. številka vključuje cepke iz lesa (ponavadi) bukve ali leske, ki so podobne cepkam, ki se uporabljajo v proizvodnji kisa ali za bistrenje tekočin. Te lahko razlikujemo od odpadkov - skobljancev iz tar. št. 44.01 po tem, da so vselej enake debeline, širine in dolžine ter zravnane zvite v zvitek. Ohišja za ščetke in kopita za obutev se, kot polizdelki, uvrščajo v tar. št. 44.17. 44.05 LESNA VOLNA; LESNA MOKA Lesna volna sestoji iz finih lesni trakcev, skodranih in zvitih tako, da tvorijo prepleteno maso. Trakci so enakih dimenzij in debelin in so precej dolgi (tako se razlikujejo od običajnih lesnih skobljancev iz tar. št. 44.01). V tej obliki se izdelujejo iz klad (topolovih, iz klad iglavcev) s posebnimi skobeljniki. Lesna volna se običajno dobavlja v prešanih balah. Lesna volna ostane uvrščena v tej tar. številki tudi, če je barvana, zlepljena itd., ali pa grobo zvita in pripravljena v obliki listov med plastmi papirja. Uporablja se predvsem za pakiranje in kot polnilo. Uporabljajo jo tudi za izdelavo aglomeriranih plošč (na primer rekonstruiranega lesa iz tar. št. 44.10 ali 68.08). Lesna moka, ki spada v to tar. številko, je prah, dobljen z mletjem žagovine, skobljancev ali drugih lesnih odpadkov, ali pa s presejevanjem ostružkov. Uporablja se predvsem kot polnilo v industriji plastičnih mas, za izdelavo ivernih plošč in linoleja. Lesno moko lahko ločimo od žagovine iz tar. št. 44.01 po manjši velikosti in večji izenačenosti delcev lesne moke. Iz te tar. številke je izključena podobna moka, dobljena iz lusk kokosovega oreha ali podobnih izdelekov (tar. št. 14.04). 44.06 LESENI ŽELEZNIŠKI IN TRAMVAJSKI PRAGOVI 4406.10 - Neimpregnirani 4406.90 - Ostali Ta tar. številka vključuje neskobljane kose lesa bolj ali manj pravokotnega prereza, ki se običajno uporabljajo pri polaganju železniških in tramvajskih tirov. Ta tar. številka vključuje pragove za kretnice, ki so običajno daljši od navadnih, pa tudi pragove na mostovih, ki so širši in debelejši ter običajno tudi daljši od navadnih. Robovi pragov so lahko grobo posneti, lahko so tudi opremljeni z luknjami in vrezi za pritrjevanje tirov ali opornic. Pragovi so včasih lahko na konceh ojačeni s spojnicami oziroma z žeblji, maticami ali z jeklenimi trakovi, ki naj bi preprečilo pokanje. Izdeleki iz te tar. številke so lahko površinsko obdelani z insekticidnimi ali fungicidnimi sredstvi v smislu zaščite. Za dolgotrajno zaščito se pogosto impregnirajo s kreozotom ali z drugimi snovmi. KOMENTAR K TARIFNIMA PODŠTEVILKAMA Tarifni podštevilki 4406.10 in 4406.90 V smislu razvrščanja v ti dve tar. številki, označuje pojem &quot;impregniran&quot; obdelavo s kreozotom ali z drugimi zaščitnim sredstvi, katerih cilj je zaščita na daljši rok. Ta pojem ne vključuje pragove, obdelane s fungicidi ali insekticidi, katerih cilj je le zaščita pred gobami ali paraziti le v času dobave ali skladiščenja. Takšni pragovi se uvrščajo kot &quot;neimpregnirani&quot;. 44.07 LES, VZDOLŽNO ŽAGAN, REZAN ALI LUŠČEN, SKOBLJAN ALI NE, TOPO ALI ZOBATO DOLŽINSKO SPOJEN, DEBELINE NAD 6 MM 4407.10 - Iglavcev - Iz vrst tropskega drevja, ki je navedeno v opombi 1. k tar. podštevilki v tem poglavju: 4407.24 - - virola, mahagoni (Swietenia spp.), imbuia in balsa 4407.25 - - dark red meranti, light red meranti in meranti bakau 4407.26 - - white lauan in white meranti, white seraya, yellow meranti in alan 4407.29 - - drugo - Drugo: 4407.91 - - hrastov (Quercus spp.) 4407.92 - - bukov (Fagus spp.) 4407.99 - - drugo Z maloštevilnimi izjemami, vključuje ta tar. številka ves les in gradiva katerekoli dolžine ali debeline nad 6 mm, žagana z žago ali rezljana vzdolž vlaknastega sestava, ali pa rezana z razklanjem. Takšen les in gradivo vključuje žagane kole, deske, krajnike, table, letve itd. ter izdeleke, enakovredne žaganemu lesu ali gradivu, ki se dobivajo s stroji za robljenje in, ki so robljeni do skrajno natančnih dimenzij, katerih površina je zaradi obdelave s stroji za robljenje boljša od tistih, dobljenih z obdelavo s stružnico in, ki ne zahtevajo naknadnega poravnavanja. Ta tar. številka vključuje tudi liste sekanega ali oluščenega (rotacijsko sekanje) lesa ter trakove in frize za parketna tla, razen tistih, ki so kontinuirano oblikovani vzdolž kateregakoli roba ali strani (tar. št. 44.09). Poudariti je treba, da ni nujno, da je rezano gradivo iz te. tar. številke pravokotnega prereza, niti po vsej dolžini enakega prereza. Izdeleki iz te tar. številke so lahko skobljani oz. oblani (dve sosednji strani lahko tvorita vogal, kar pa ni nujno, saj sta rahlo zaobljeni v času skobljanja oz. oblanja), lahko so brušeni ali spojeni, na primer prstasto (glej splošna določila komentarja k temu poglavju). Ta tar. številka izključuje: (a) les, grobo razčetvrjen, na primer: grobo žagan (tar. št. 44.03), (b) cepke, trakove iz lesa in podobno (tar.številka 44.04) (c) furnir in liste za lepljene plošče (ter drug les, nenaveden in ne zajet na drugem mestu) debeline do 6 mm (tar. št. 44.08), (d) les, kontinuirano oblikovan vzdolž kateregakoli roba ali strani (tar. št. 44.09), (e) trake iz lepljene plošče in iz furnirnega lesa za parketna tla (tar. št. 44.12) in (f) izdelke gradbeno mizarskih in tesarskih del (tar.št. 44.18) 44.08 FURNIRSKI LISTI ALI LISTI ZA VEZAN LES (SPOJENI ALI NE) IN DRUG VZDOLŽNO ŽAGAN LES, REZAN ALI LUŠČEN, SKOBLJAN ALI NE, BRUŠEN ALI ZOBATO SPOJEN, DEBELINE DO VKLJUČNO 6 MM 4408.10 - Iglavcev - Iz vrst tropskega drevja, ki je navedeno v opombi 1. k tar. podštevilki v tem poglavju: 4408.31 - - dark red meranti, light red meranti in meranti bakau 4408.39 - - drugo 4408.90 - Drugo Ta tar. številka vključuje les, bodisi za furniranje, za izdelavo vezanih plošč, bodisi za druge namene (za violine, škatle za cigare in podobno), v listih debeline, ki ne presega 6 mm (izvzemši katerikoli ojačitveni material), dobljen z žaganjem, rezanjem ali lupljenjem (rotacijsko rezanje), neglede na to, ali je likan, barvan, premazan ali impregniran, ali pa na zadnji strani ojačen s papirjem ali z tkanino ali oblikovan v dekorativne motive za intarzijske namene. Najpogosteje uporabljan les za izdelavo vezanih plošč je običajno rezan s postopkom lupljenja, v katerem se okroglica, prej pripravljena s parjenjem ali kvašenjem v vreli vodi, vrti okoli svoje osi v smeri proti nožu lupilnega stroja, tako da je na koncu zrezana v neprekinjeni list. Med rezanjem klad oziroma okroglic, ki so pogosto prej parjene ali kvašene v vreli vodi, se klade oziroma okroglice režejo z noži, ki se v vodoravnem ali navpičnem položaju gibljejo v smeri proti okroglici oziroma kladi, okroglice oziroma klade pa se po vsakem premiku gibljejo proti nožu. Med drugim postopkom pa se okroglica giblje naprej proti negibnemu nožu. na ta način se les razreže v zelo tanke liste. Listi iz te tar. številke so lahko spojeni (s trakovi, lahko so prešiti, zlepljeni z robom na rob, da bi bili širši in tako uporabni za izdelavo vezanih plošč in podobnega prastastega lesa). Poleg tega so lahko skobljani, brušeni in na konceh spojeni, na primer prstasto ali zobčasto (glej splošna določila komentarja k temu poglavju). Celo dejstvo, če je list za vezane plošče zalepljen s papirjem, plastično maso ali z lesom, kar bi naj zakrilo napako (na primer luknjo od grče), ne vpliva na uvrščanje takšnega lista v to tar. številko. Furnirni listi iz lesa fine vlaknate sestave, ki se uporablja v proizvodnji furnirja za fina mizarska dela, običajno pridobivajo z rezanjem ali sekanjem. Ta tar. številka vključuje tudi izdeleke kratkih dolžin, približnega kvadratnega prereza in debeline okoli 3 mm, ki se uporabljajo pri izdelavi ognjemetov, škatel, igrač, modelov itd. Ta tar. številka izključuje rezan ali olupljen les v obliki ozkih trakov, ki se uporablja v pletarstvu, za izdelavo košar, škatel za pilule itd. (tar. št. 44.04). Iz te tarifne številke so izključeni tudi tanki lesni listi za furniranje, dobljeni z narezovanjem laminiranega lesa na liste (tar. št. 44.12). 44.09 LES (VKLJUČNO LAMELE IN FRIZE ZA PARKET, NESESTAVLJENE), PROFILIRAN (PERO IN UTOR, UTORJEN ALI PODOBNO OBDELAN) PO DOLŽINI KATEREGA KOLI ROBA ALI STRANI, VKLJUČNO SKOBLJAN, BRUŠEN ALI ZOBATO SPOJEN 4409.10 - Iglavcev 4409.20 - Drugo Ta tar. številka vključuje gradiva, običajno v obliki tabel, desk itd., ki so potem, ko so bila razrezana ali razčetverjena, površinsko obdelana s skobljanjem z namenom, dobiti ravne in gladke površine, kontinuirano oblikovana vzdolž robov, da bi bilo lažje kasnejše spajanje, ali pa dobivanje različno oblikovanih kontur, opisanih v naslednji točki (4). Ta gradiva so lahko skobljani, brušena ali na konceh prstasto ali zobčasto spojena (glej splošna določila komentarja k temu poglavju). Kontinuirano oblikovan les vključuje izdeleke tako z enovitim prečnim prerezom po vsej dolžini, kot tudi tiste s ponavljajočimi se reliefnimi okraski. Les s peresom in z utorom se običajno pojavlja v obliki tabel, katerih en rob je utorjen, drugi pa ima po sredi rebro (jezik). Pero ene deske se vstavi v žleb (utor) druge deske, če se njune strani sestavijo. Brazdane deske so deske, pri katerih je ena ali obe strani stopničasto zarezani. Les z jezikom in utorom je običajno v obliki desk katerih en rob je ožlebljen (utor) drugi pa ima rebro (jeziček). Take deske se spajajo po robu (utor v rebro) Žlebičaste deske so deske katerih ena ali obe strani sta stopničasto zarezane. Deske s posnetimi robovi so rezane tako, da je en rob rezan vzdolžno pod izbranim kotom glede na lice deske. Druge običajne vrste lesnega gradiva, katere vključuje ta tar. številka, so: (1) Deske z zaobljenimi robovi. (2) Klinasto sestavljene (prstaste, brazdaste deske in deske s posnetimi robovi), vštevši deske, ki so klinasto spojene po sredini (t.j. deske s klinastim utorom v obliki črke &quot;V&quot; po sredini deske - običajno so to stopničasto zarezane deske, včasih tudi deske s posnetimi robovi). (3) Profilirane deske (t.j. s peresom in z utorom ter s prostim profilom med robom in peresom) ali sredinsko profilirane deske (t.j. s peresom in z utorom ter z navadnim vzdolžnim sredinskim profilom na licu deske). (4) Oblikovan les (znan tudi kot &quot;lajšte&quot;) - trakovi iz lesa, oblikovani v različne konture, dobljene ročno ali strojno, kot so na primer tiste za izdelavo okvirov za slike, za dekoracijo sten, pohištva, vrat in drugih mizarskih ali lesarskih izdelekov. Iz te tar. številke so izključene ozke deščice iz lesa, ki so nedvoumno razpoznavne kot deščice za vgradnjo v kakšen pohištveni predmet, kot so na primer preluknjane ozke deščice za omare in knjižne police itd. (tar. št. 94.03). (5) Lesna žica ali palčke - so zelo tanke palčke ponavadi krožnega prereza in vrst, ki se uporabljajo pri proizvodnji nekaterih vrst vžigalic, obešalnikov za obleko, nekaterih vrst okenskih zastorov, zobotrebcev, sit za proizvodnjo sirov itd. V to tar. številko se uvrščajo tudi čepi v kosih, t.j. okroglaste palčke ali stolpiče enovitega prečnega prereza (ponavadi premera od 2 do 75 mm ter dolžine od 45 do 250 cm), ki se uporabljajo za sestavljanje delov lesenega pohištva. Ta tar. številka vključuje tudi deščice in frize za parketna tla, ki sestoje iz ozkih kosov deščic, vendar pod pogojem, da so kontinuirano oblikovane (na primer s peresom ali z utorom). Če niso obdelane po skobljanju, brušenju ali sestavljanju (na primer prstastem), se uvrščajo v tar. št. 44.07. Iz te tar. številke so izključeni trakovi iz vezane plošče ali iz furniranega parketnega lesa (tar. št. 44.12). Ta tar. številka izključuje tudi: (a) skobljane ali drugače obdelane deske, če se carinijo v kompletih kot deske za zaboje (tar. št. 44.15), (b) les, ki je klinasto zarezano v lastovičji rep ali ki je na konceh podobno oblikovano, pa tudi les, spojen v gradbene plošče za gradbeno mi zarstvo ali lesarstvo (na primer parketne plošče za tla, izdelane iz parketnih blokov, deščic itd., neglede na to, ali so na podlagi iz ene ali več plasti lesa) (tar. št. 44.18), (c) panelke, ki sestoje iz grobo struženih lesenih letev, sestavljenih z lepilom z namenom olajšati transport ali nadaljnjo obdelavo (tar. št. 44.21), (d) oblikovan les, izdelan s polaganjem enega oblikovanega kosa na drug oblikovan ali neoblikovan kos (tar. št. 44.18 ali 44.21) in (e) les, katerega površina je, po odbdelavi s skobljanjem ali z brušenjem drugače površinsko obdelan, razen pobarvan, bajcan ali lakiran (na primer furniran, poliran, bronziran (angl. bronzed), ali je prekrit s kovinsko folijo) (običajno tar.št. 44.21). 44.10 IVERNE PLOŠČE IN PODOBNE PLOŠČE IZ LESA IN DRUGIH LESNATIH (LIGNINSKIH) MATERIALOV, NEAGLOMERIRANE ALI AGLOMERIRANE S SMOLAMI ALI Z DRUGIMI ORGANSKIMI VEZIVI - Iz lesa: 4410.11 - - oblatne plošče, vštevši usmerjene pramenske plošče 4410.19 - - drugo 4410.90 - Iz drugih lesnatih (ligninskih) materialov Iverka je raven izdelek, ki se proizvaja v različnih dolžinah, širinah in debelinah s stiskanjem ali z iztiskanjem (ekstruzija). Običajno se proizvaja iz iverja ali iz delčkov, dobljenih z mehansko redukcijo iz oblancev ali iz lesnih odpadkov. Pridobivajo jih tudi iz lesnatih materialov, kot so delčki odpadkov sladkornega trsa, bambusa, slame ali iz ničvrednih ostankov lana ali konoplje. Iverke aglomerirajo pretežno s pomočjo dodajanja organskega veziva, ponavadi termoaktivne smole, katerega delež običajno po masi plošče ne presega 15%. Iverje, delci in drugi delčki, iz katerih izdelujejo plošče iz te tar. številke, so skoraj vedno vidne s prostim očesom po robovih. Vendar pa je v nekaterih primerih nujno mikroskopsko preizkušanje, da bi ločili delce in delčke iverk od vlaken lesne celuloze, ki so značilna za vlaknate plošče iz tar. št. 44.11. Tudi oblatne plošče, vštevši plošče z usmerjenimi vlakni, se uvrščajo v to tar. številko. Oblatna plošča je po strukturi panelna plošča, izdelana iz velikih in tankih vafernih lesnih plasti. Vaferji, podobni majhnim kosom furnirja, so prevlečeni na primer: z lepilom iz fenolne smole, ki ne prepušča vode, položeni na slepo ali usmerjeno na debelo podlago in tedaj spojeni s toploto in pritiskom. Tako dobljen izdelek je trdna in enovita gradbena plošča - panelka, ki je zelo močna in odporna proti vodi in vlagi. Plošča z usmerjenimi vlakni je oblatna plošča, pri kateri so plasti ozkih vaferjev položeni izmenjaje pod pravim kotom, da bi imela plošča večje elastomehanske lastnosti. Iverke so ponavadi brušene. Razen tega so lahko: (i) Impregnirane z eno ali več snovmi, nebistvenih za aglomeracijo njihovega sestavnega materiala, ki pa dajejo plošči dodatno lastnost, na primer da ne prepušča vode, odpornost proti gnitju, insektom, ognju ali širjenju ognja, proti kemičnim sredstvom ali elektriciteti, da so bolj goste (v slednjem primeru se impregnacijska snov uporablja v večjih količinah). (ii) Z licem, prekritim na primer s tekstilnim materialom, s plastično maso, barvo, papirjem ali s kovino, vendar pod pogojem, da se ohranja bistvena lastnost iverke. Iverke iz te tarifne številke so običajno brušene. Še več - lahko so tudi impregnirane z eno ali več snovmi, ki ne vplivajo na aglomeriranost njihovih sestavin, pač pa dajejo plošči dodatno lastnost, na primer: neprepustnost za vodo, odpornost proti gnitju, proti napadom insektov, proti ognju ali širjenju ognja, proti kemičnim reagentom ali električnemu toku, večjo specifično težo. Pravzaprav predstavljajo impregnacijske snovi popomben delež v plošči. Ekstrudirane (iztisnjene) iverke imajo lahko v notranjosti votline, ki segajo od enega konca do drugega. V to tar. številko se uvrščajo tudi laminirane plošče iz: (1) iverne plošče (iverke), prekrite z ene ali z obeh strani z vlaknato ploščo, (2) nekaj iverk, prekritih ali neprekritih z ene ali obeh strani z vlaknato ploščo in (3) nekaj iverk in nekaj vlaknatih plošč, sestavljenih v kakršnemkoli sosledju. Izdelki iz te tarifne številke ostanejo uvrščeni v njej neglede na to, ali so bili obdelani za to, da tvorijo oblike za izdelke iz tar. št. 44.09, kot so zviti, zgubani, perforirani, narezani v oblike, ki so lahko drugačne od kvadrata ali pravokotnika, in neglede na to, ali je bila njihova površina ali robovi obdelani, prevlečeni ali prekriti (na primer: s tekstilnim materialom, plastiko, premazom, papirjem ali kovino) ali če so bili izpostavljeni kakšnemu drugemu postopku - pod pogojem, da ti postopki ne dajejo tem izdelkom značilnosti izdelkov iz drugih tarifnih številk. Ta tar. številka ne vključuje: (a) plošč in trakov iz plastične mase, ki kot polnilo vsebujejo lesno moko (39. poglavje), (b) furniranih iverk z ali brez votlin, ki segajo od enega konca do drugega (tar. št. 44.12), (c) plošč iz celularnega lesa z obema stranema iz iverk (tar. št. 44.18) in (d) plošč iz lesnatih materialov, aglomeriranih s cementom, sadro ali z drugimi mineralnimi vezivi (tar. št. 68.08). Iz te tar. številke je izključeno tudi blago, ki ima lastnosti predmetov ali delov, ki so bolj specifično zajeti drugje v Nomenklaturi, in to neglede na to, ali je takšno blago dobljeno s stiskanjem, z ekstruzijo, z oblikovanjem ali s pomočjo drugih postopkov. 44.11 VLAKNENE PLOŠČE IZ LESA ALI DRUGIH LESNATIH MATERIALOV, AGLOMERIRANE ALI NEAGLOMERIRANE S SMOLAMI ALI Z DRUGIMI ORGANSKIMI VEZIVI - Vlaknene plošče, gostote več kot 0,8g/m3: 4411.11 - - mehanično neobdelane in površinsko neprevlečene 4411.19 - - druge - Vlaknene plošče, gostote več kot 0,5 g/m3 do vključno 0,8 g/m3: 4411.21 - - mehanično neobdelane in površinsko neprevlečene 4411.29 - - druge - Vlaknene plošče, gostote več kot 0,35 g/m3 do vključno 0,5 g/m3: 4411.31 - - mehanično neobdelane in površinsko neprevlečene 4411.39 - - druge - Druge: 4411.91 - - mehanično neobdelane in površinsko neprevlečene 4411.99 - - druge Vlaknene plošče se najpogosteje izdelujejo iz lesnega iverja, ki se razvlaknjuje mehansko (defibriranje) ali s pomočjo pare, ali pa z razvlaknjevanjem (defibriranjem) drugih ligninsko-celuloznih materialov (na primer tistih, dobljenih iz odpadkov sladkornega trsa ali bambusa). Vlakna, ki tvorijo ploščo, je moč prepoznati z mikroskopskim pregledom. Ta vlakna najprej povežejo v ploščo s polstenjem (filcanje) in s pomočjo lastnih adhezivnih lastnosti teh vlaken. Te lastnosti izhajajo iz prisotnosti lignina. Pri aglomeraciji vlaken lahko uporabljajo dodatne smole in druga organska veziva. Tudi impregnacijska in druga sredstva so lahko dodana med proizvodnjo teh plošč, in sicer zaradi dobivanja posebnih lastnosti, na primer vodne neprepustnosti, odpornosti proti gnitju, proti napadom insektov, proti požaru ali širjenju ognja oziroma ognja. Vlaknene plošče lahko sestoje iz ene plasti, ali pa iz nekaj spojenih listov. Tri osnovne vrste vlaknenih plošč so : Plošče gostote, večje od 0,8 g/cm3 (v nekaterih deželah znane kot &quot;trde plošče&quot;). Te plošče se uporabljajo predvsem za stene, stropove in tla, v industriji vrat in pohištva, pa tudi kot gradbeni material za različne gradbene namene. Plošče gostote večje od 0,35 g/cm3 toda ne presega 0,8 g/cm3 (v nekaterih deželah znane kot &quot;srednje trde plošče&quot;). Te plošče se uporabljajo predvsem za notranje in zunanje zidove. Posebno vrsto, ponekod znano kot &quot;vlaknene plošče srednje gostote&quot;, uporabljajo predvsem v industriji vrat in pohištva zaradi njihove lastnosti, da pri strojni obdelavi lahko zamenjujejo čvrst oziroma polni les. Plošče gostote, ki ne presega 0,35 g/cm3 (v nekaterih deželah znane kot &quot;mehke plošče&quot;), se uporabljajo predvsem za toplotno in zvočno izolacijo v gradbeništvu. Posebne izolacijske plošče se uporabljajo kot obloge. Izdelki iz te tarifne številke ostanejo uvrščeni v njej neglede na to, ali so bili obdelani za to, da tvorijo oblike za izdelke iz tar. št. 44.09, kot so zviti, zgubani, perforirani, narezani v oblike, ki so lahko drugačne od kvadrata ali pravokotnika, in neglede na to, ali je bila njihova površina ali robovi obdelani, prevlečeni ali prekriti (na primer: s tekstilnim materialom, plastiko, premazom, papirjem ali kovino) ali če so bili izpostavljeni kakšnemu drugemu postopku - pod pogojem, da ti postopki ne dajejo tem izdelkom značilnosti izdelkov iz drugih tarifnih številk. Ta tar. številka ne vključuje: (a) ivernih plošč, laminiranih z eno ali več vlaknenimi ploščami (tar. št. 44.10), (b) laminiranega lesa z jedrom, ki sestoji iz vlaknene plošče (tar. št.44.12), (c) celularnih lesnih panelk, pri katerih sta obe strani iz vlaknenih plošč (tar. št. 44.18), (d) lepenke, kot je na primer večplastna lepenka, prešpan in slamnata lepenka, katero je moč ločevati od vlaknenih plošč po plastoviti strukturi, katero je mogoče ugotoviti v prerezu (48. poglavje) in (e) panelke iz vlaknenih plošč, ki so nedvoumno prepoznavne kot deli pohištva (običajno 94. poglavje). KOMENTAR K TARIFNIM PODŠTEVILKAM Tarifne podštevilke 4411.11, 4411.21, 4411.31 in 4411.91 V smislu uvrščanja v te tarifne podštevilke brušenje ne šteje za mehansko obdelavo. 44.12 VEZAN LES, FURNIRSKE PLOŠČE IN PODOBEN LAMELIRAN LES - Vezane plošče, ki so sestavljene samo iz furniranih lesenih listov, katerih posamezna debelina ne presega 6 mm: 4412.13 - - z najmanj enim zunanjim slojem iz vrst tropskega drevja, navedenih v opombi k tarifnim podštevilkam št. 1 v tem poglavju 4412.14 - - druge, z najmanj enim zunanjim slojem iz lesa, ki ni les iglavcev 4412.19 - - druge - Druge, z najmanj enim zunanjim slojem iz lesa, ki ni les iglavcev: 4412 22 - - z najmanj enim zunanjim slojem iz vrst tropskega drevja, navedenih v opombi k tarifnim podštevilkam št. 1 v tem poglavju 4412.23 - - druge, ki imajo najmanj en sloj iverice 4412.29 - - druge - Drugo: 4412.93 - - druge, ki imajo najmanj en sloj iverice 4412.99 - - drugo Ta tar. številka vključuje: (1) Vezane plošče, ki sestoje iz treh ali več lesnih listov, zlepljenih in stisnjenih eden na drugega ter običajno navzkrižno postavljenih, tako da so vlakneni sestavi posameznih slojev postavljeni pod določenim kotom glede na vlakna druge plasti. To daje ploščam večjo trdnost, zmanjšanje krčenja pa zmanjšuje možnost zvijanja. Vsak sestavni list se imenuje &quot;plast&quot;, vezane plošče pa so ponavadi sestavljene iz neparnega števila teh plasti. Osrednja plast se običajno imenuje &quot;srž&quot; ali &quot;jedro&quot;. (2) Furnirne plošče, so panelne plošče iz tankega lesnega furnirja, prilepljenega pod pritiskom na podlago, ki je običajno iz šibkejšega lesa. Les, furniran na neleseno osnovo (na primer panelke iz plastičnih mas), se prav tako uvrščajo v to tar. številko pod pogojem, da panelki daje bistveno lastnost furnir. (3) Podoben plastovit les. To skupino je moč razdeliti v dve vrsti: - Blok table, plastovite table in table z letvami, pri katerih je jedro debelo in sestavljeno iz lesnih blokov, letev ali letvic, zlepljenih skupaj in katerih lice je prekrito z zunanjo plastjo. Panelke te vrste so zelo toge in se lahko uporabljajo brez okvirov ali podlag. - Panelke, pri katerih je lesno jedro zamenjano z drugimi materiali, kot je na primer plast ali plasti ivernih plošč, vlaknovitih plošč, lesnih odpadkov, zlepljenih skupaj, lahko pa tudi z jedrom iz azbesta ali plute. V to tarifno številko se uvrščajo tudi tanke lesene plošče (furnir), ki jih dobijo z rezanjem tankih listov laminiranega lesa. Vendar pa ta tar. številka ne vključuje masivnih izdelekov, kot so na primer plastoviti koli ali loki (t.i. &quot;glulam&quot; izdelki) (običajno tar. št. 44.18). Izdelki iz te tarifne številke ostanejo uvrščeni v njej neglede na to, ali so bili obdelani za to, da tvorijo oblike za izdelke iz tar. št. 44.09, kot so zviti, zgubani, perforirani, narezani v oblike, ki so lahko drugačne od kvadrata ali pravokotnika, in neglede na to, ali je bila njihova površina ali robovi obdelani, prevlečeni ali prekriti (na primer: s tekstilnim materialom, plastiko, premazom, papirjem ali kovino) ali če so bili izpostavljeni kakšnemu drugemu postopku - pod pogojem, da ti postopki ne dajejo tem izdelkom značilnosti izdelkov iz drugih tarifnih številk. Ta tar. številka vključuje tudi vezane plošče ali furnirane plošče, ki se uporabljajo kot talne obloge, in ki jih včasih imenujejo &quot;parket&quot;. Te plošče imajo tanko plast lesnega furnirja, nameščenega na površini, ki imitira izgled parketnih ploščic. Ta tar. številka izključuje: (a) panelke iz plastovitega zgoščenega lesa (tar. št. 44.13), (b) furnirane iverke ter spojene parketne plošče ali ploščice, vštevši tiste, ki sestoje iz parketnih deščic, spojeni na podlagi iz ene ali več plasti lesa (tar. št. 44.18), (c) marketerijo in intarzijo iz lesa (tar. št. 44.20) in (d) panelke, katere je moč nedvoumno prepoznati kot dele pohištva (94. poglavje). OPOMBA K TARIFNIM PODŠTEVILKAM Tarifne podštevilke 4412.11, 4412.12 in 4412.19 Vezani les ostane uvrščen v teh tar. podštevilkah, tudi če je površinsko prekrit ali obdelan naprej od stopnje, kot jo navajajo splošna določila komentarja v tar. številki 44.12. Ta tar. številka izključuje: (a) panelke iz plastovitega zgoščenega lesa (tar. št. 44.13), (b) furnirane iverke ter spojene parketne plošče ali ploščice, vštevši tiste, ki sestoje iz parketnih deščic, spojeni na podlagi iz ene ali več plasti lesa (tar. št. 44.18), (c) marketerijo in intarzijo iz lesa (tar. št. 44.20) in (d) panelke, katere je moč nedvoumno prepoznati kot dele pohištva (94. poglavje). 44.13 ZGOŠČEN (ZBIT) LES V BLOKIH, PLOŠČAH, TRAKOVIH ALI PROFILOV Zgoščen les, zaobsežen v tej tar. številki, je les, izpostavljen kemični ali fizikalni obdelavi z namenom povečanja njegove gostote (zbitosti) ali trdote, pa tudi z namenom izboljšanja njegove mehanske čvrstosti in odpornosti proti kemičnim ali električnim vplivom. Zgoščen les je lahko poln ali narejen iz nekaj, med seboj spojenih plasti. V slednjem primeru izvršena dodelava presega zahteve po dobri spojenosti plasti. Tehnika oplemenitenja lesa temelji na dveh osnovnih postopkih - na impregnaciji in na zgoščevanju (zbijanju). Ta dva postopka se lahko uporabita ločeno ali istočasno. Pri impregnaciji impregnirajo les globoko, običajno s termoaktivnimi sintetičnimi smolami ali s staljenimi kovinami. Impregnacijo s termoaktivnimi plastičnimi masami (na primer z amino - smolami ali s fenolnimi smolami), se uporablja pogosteje za tanke furnirje, vgrajene v plastovit les, kot pa za poln les, saj je prodiranje v les na ta način olajšano. Metaliziran les pridobivajo z namakanjem polnega lesa, katerega predhodno segrejejo, v staljene kovine (na primer kositra, antimona, svinca, bizmuta ali njihovih zlitin). Postopek poteka pod pritiskom v zaprtih posodah. Gostota metaliziranega lesa običajno presega 3,5 g/cm3. Zgoščevanje oziroma zbijanje povzroči, da se lesne celice zožijo. To dosegajo s prečnim pritiskom s pomočjo močnih hidravličnih preš ali primežev, ali pa z vsesmernim pritiskom pri visokih temperaturah v avtoklavih. Gostota zgoščenega oziroma zbitega lesa lahko preseže 1,4 g/ cm3. Impregniranje in zgoščevanje se lahko izvajata istočasno z leplenjem zelo tankih lesnih listov (ponavadi bukovih) s termoaktivnimi plastičnimi masami na visokih temperaturah, tako da se les globoko impregnira in zbije prav tako dobro, kot se tudi veže. Zgoščen les se uporablja predvsem za proizvodnjo zobčenikov, tkalskih čolničkov, ležajev in drugih strojnih delov, propelerjev, izolatorjev in drugega električarskega blaga, posod za kemično industrijo itd. 44.14 LESENI OKVIRJI ZA SLIKE, FOTOGRAFIJE, OGLEDALA IN PODOBNE PREDMETE Ta tar. številka vključuje izgotovljene (že sestavljene v okvir) lesene okvire vseh vrst in dimenzij, iz enega kosa lesa ali iz okrasnih ali oblikovanih letvic. Okviri iz te tar. številke so lahko tudi iz marketerije ali lesne intarzije. Okviri ostanejo uvrščeni v tej tar. številki tudi, če so opremljeni s hrbtišči za slike, s podporami in s steklom. Natisnjene slike in fotografije v lesenih okvirih se v to tar. številka prav tako uvrščajo, če daje okvir bistveni značaj izdeleku. V nasprotnem primeru se uvrščajo v tar. št. 49.11. Iz te tar. številke so izključena vokvirjena zrcala (tar. št. 70.09). V primeru vokvirjenih slik, risb, pastelov, kolažev in podobnih dekorativnih plošč, kot tudi v primeru izvirnih gravur, natisnjenih slik in litografij, je treba glede odločanja, ali se vokvirjeni izdelki razvrščajo kot celota, ali pa se okviri razvrščajo ločeno, preučiti Opombo 5 k 97. poglavju in pa komentar k tar. številkama 97.01 in 97.02. 44.15 ZABOJI ZA PAKIRANJE, ŠKATLE, GAJBE, BOBNI IN PODOBNA EMBALAŽA ZA PAKIRANJE, IZ LESA; BOBNI (TULCI) ZA KABLE IZ LESA; PALETE, ZABOJASTE PALETE IN DRUGE NAKLADALNE PLOŠČE IZ LESA; PALETNE PRIROBNICE IZ LESA 4415.10 - Zaboji, škatle, gajbe, bobni in podobna lesena embalaža iz lesa; bobni (tulci) za kable 4415.20 - Palete, zabojaste palete in druge nakladalne plošče, paletne prirobnice (I) ZABOJI ZA PAKIRANJE, ŠKATLE, GAJBE, BOBNI IN PODOBNA EMBALAŽA ZA PAKIRANJE Ta tar. številka vključuje: (1) Zaboje in škatle s polnimi stranicami, z dnom in s pokrovom, namenjene za splošno embaliranje in za transportne namene. (2) Gajbe, zabojčke za sadje in zelenjavo, platoji za jajca in druge kontejnerje z rešetkastimi stranicami brez pokrova (z odprtim zgornjim delom), vštevši tiste za transport steklenine, keramike, strojev itd.. (3) Zabojčke iz rezanega ali olupljenega lesa (vendar ne iz pletarskega lesa), ki se uporabljajo za pakiranje sira, farmacevtskih izdelekov itd., škatlice za vžigalice (vštevši tudi škatlice s površino za vžiganje) in odprte konusne kontejnerje za prodajo masla, sadja itd. (4) Bobne in kontejnerje v obliki soda, razen tistih, katere so izdelali sodarji (na primer za prevoz suhih barv, kemikalij itd.). Ti kontejnerji so lahko brez pokrova - &quot;odprti&quot; kontejnerji, kot so na primer zaboji, gajbe itd.). Lahko so nesestavljeni ali sestavljeni le deloma, vendar pod pogojem, da gre za les v kompletih in da vsak komplet vsebuje vse dele za kompletni kontejner. Če tak les ni v popolnih kompletih, se uvršča kot rezan ali skobljan les, kot vezana plošča itd. - odvisno od primera. Zaboji za pakiranje itd., ki spadajo v to tar. številko, so lahko navadno zbiti, spojeni na lastovičje repe ali pa drugače. Lahko so opremljeni z okraski, ročaji, z ojačitvenimi &quot;nogicami&quot; ali kosi v vogalih, lahko so obloženi s kovino, papirjem itd. Ta tar. številka vključuje že uporabljene zaboje, gajbe itd., ki so primerni za nadaljnjo uporabo, neuporabni zaboji in drugo, ki so uporabni le kot gorivo, pa so izključeni iz te tar.številke (tar. št. 44.01). Ta tar. številka izključuje tudi: (a) izdeleke iz tar. št. 42.02, (b) majhne kovčke, škatle in podobne izdeleke iz tar. št. 44.20 in (c) kontejnerje, konstruirane in opremljene posebej za prevoz z eno ali več oblikami transporta (tar. št. 86.09). (II) BOBNI (VRETENA) ZA KABLE Bobni (vretena) za kable so veliki bobni premera, pogosto večjega od 1 m, kateri se uporabljajo za hrambo in transport električnih kablov, telefonskih kablov in podobnih kablov. (III) PALETE, ZABOJNE PALETE IN DRUGE NAKLADALNE PLOŠČE Nakladalne plošče so prenosne ploščadi za zbir določenega blaga zaradi nakladalnih enot, zaradi rokovanja, transporta in skladiščenja s pomočjo mehanskih naprav oziroma sredstev. Paleta je nakladalna plošča, ki sestoji iz dveh ploščadi, ločenih z nosilci, ali pa iz ene ploščadi s podpornimi nogami, ki so namenjene posebej za manipulacije z viličarji ali s kamioni za palete. Zabojne palete so nadgrajene najmanj s tremi pritrjenimi, ločljivimi ali sestavljivimi stranicami in so namenjene za zlaganje oziroma skladiščenje s paletami z dvojno ploščadjo ali z drugimi zabojnimi paletami. Ploščadi in podobne izdeleke za nakladanje in razkladanje pri raznih načinih transporta. (IV) PALETNE PRIROBNICE Paletne prirobnice so narejene iz štirih kosov lesa, običajno opremljene s tečaji, ki omogočajo postavljanje na paleto. 44.16 SODI, KADI, VEDRA IN DRUGI TRGOVSKI IZDELKI IN NJIHOVI DELI, IZ LESA, VKLJUČNO TUDI DOGE Ta tar. številka se omejuje na kontejnerje sodarske izdelave oziroma na kontejnerje, sestavljene iz dog in nute, v katere so vstavljena dna , ki so povezani z lesenimi ali kovinskimi obroči. Sodarski izdelki vključujejo izdelke raznih vrst (sode, vedra itd.), bodisi zategle (za tekočine), bodisi ohlapne (za suho blago), pa tudi vedra, škafe, čebre, kletarske posode itd. Blago je lahko razstavljeno ali delno sestavljeno, včasih z notranje strani obloženo ali premazano. Ta tar. številka vključuje tudi doge, kot tudi vse druge lesene izdeleke, dokončane ali nedokončane, katere je moč prepoznati kot dele sodarskih izdelekov (na primer: dna za sode, leseni obroči v določenih dolžinah in na konceh zarezani zaradi sestavljanja). Ta tar. številka vključuje tudi nedokončane doge oziroma lesene deščice, ki se uporabljajo za boke in dna sodov in drugih sodarskih izdelekov. Takšne doge so lahko v obliki: (1) Deščic, nasekanih iz brun vzdolž radialnih zračin. Tako nacepljene deščice so lahko tudi ravno odžagane z žago z ene izmed osnovnic, medtem ko je druga osnovnica le obtesana s sekiro ali z nožem. (2) Nažagane duge ter duge, pri katerih je najmanj ena izmed dveh strani konkavna ali konveksna. Tako zaobljene stranice nastanejo pri žaganju s cilindrično žago. Ta tar. številka izključuje: (a) les, ravno odrezan z žago z obeh glavnih strani (tar. št. 44.07 ali 44.08), (b) posode, izdelane iz dog, pritrjenih za dna z navadnim zabijanjem (tar. št. 44.15) in (c) škatle, kište itd., oblikovane za uporabo kot pohištvo (na primer mize in stoli) - 94. poglavje). 44.17 ORODJA, ŠKATLE ZA ORODJE, DRŽAJI ZA ORODJE IN LESENA DRŽALA ZA METLE IN ŠČETKE; LESENA KOPITA ZA OBUTEV Ta tar. številka vključuje: (1) Leseno orodje (razen orodje, katerega rezilo, ostrina, delovna površina je iz navadne kovine. Ta orodja so skladno z Opombo 1 navedeno v 82. poglavju, izključena iz te tar.številke. Orodja, uvrščena v to tar. številko, vključujejo: lopatice (razen kuhinjskega pribora iz tar. št. 44.19), modelarske nože, kladiva in maclje, grablje, vile, lopate, mizarske mize in primeži, bloki za glajenje z brusnim papirjem (ročaji). (2) Lesena ohišja orodij (na primer oprijemala za skoblje, bradlje, ročne žage in za podobna orodja), neopremljena s kovinskim delovnimi deli (rezali in gladili). (3) Ročaje (lesene), stružene ali ne, za orodja vseh vrst (na primer: ročaji za lopatke, lopate, grablje, kladiva, izvijače, pile, nože, za gladilno orodje, datumaske in podobne štampiljke). (4) Lesena ohišja za ščetke ali metle. To so kosi lesa, dokončani ali nedokončani, izdelani po obliki metline ali ščetkine glave. Ohišja za metle in ščetke lahko sestoje iz več delov. (5) Lesena držala za ščetke in metle, stružene ali ne, bodisi z vlakni ali ščetinami, pritrjenimi na eni strani, bodisi držala, ki se zgolj pritrdijo na ohišje (na primer držala za metle). (6) Lesena čevljarska kopita (t.j. kopita, ki se uporabljajo za izdelavo obutve) in kopita za vzdrževanje obutve ali za nategovanje obutve, dokončani ali nedokončani. Ta tar. številka ne vključuje: (a) lesa, grobo obtesanega ali zaobljenega za izdelavo držal za orodje (tar. št. 44.04), (b) lesa, zgolj razrezanega z žago (na primer v bloke) za izdelavo predmetov, ki se uvrščajo v to tar. številko, vendar neoblikovano do stopnje polizdelka (blanks) (tar. št. 44.07), (c) lesenih ročajen za kuhinjske nože, žlice in vilice (tar. št. 44.21), (d) kalupov - blokov za izdelavo klobukov (tar. št. 84.49), (e) lesenih livarskih kalupov itd., ki se uvrščajo v tar. št. 84.80 in (f) strojev ali delov strojev (84. poglavje). 44.18 STAVBNO POHIŠTVO IN DRUGI LESENI IZDELKI ZA GRADBENIŠTVO, VKLJUČNO CELIČASTE PLOŠČE, SESTAVLJENE PARKETNE PLOŠČE, ŽAGANE IN KLANE SKODLE 4418.10 - Okna, vrata z okni in okviri 4418.20 - Vrata, podboji in pragovi 4418.30 - Parketne plošče 4418.40 - Opaži za betonska dela 4418.50 - Skodle (žagane in klane) 4418.90 - Drugo Ta tar. številka vključuje gradbeno mizarijo, vštevši marketerijo in lesno intarzijo, ki se uporabljajo bodisi pri gradnji katerekoli vrste zgradb itd., v obliki sestavljenega blaga ali v obliki razpoznavnih delov (na primer: izdelanih s spojnimi jezili, vrezi, lastovičjim repom ali sestavljenimi na podoben način), z ali brez kovinskega okvira, kot so na primer: vratni okviri, ključavnice itd.). Pojem &quot;mizarija&quot; se nanaša na gradbeno opremo (kot so vrata, okna, oknice, stopnice, vratni in okenski okviri itd.), medtem, ko pojem &quot;drugi izdeleki za gradbeništvo&quot; vključuje izdeleke iz lesa (kot so: grede, palete, strešni nosilci), ki se uporabljajo za konstrukcije ali za stopnišča, za nosilce lokov itd. ter sestavljene opaže za gradbena dela. Vendar pa spadajo navzkrižno spojene plasti lesa, ki so površinsko obdelane za betonski opaž, v tar. št. 44.12. Drugi izdeleki za gradbeništvo vključujejo tudi z lepilom laminiran - plastovit les (glulam), ki je konstrukcijski izdelek iz lesa, katerega dobivajo z zlepljanjem več lesnih plasti vzporedne strukture. Laminiranje krivih izdelekov - gred poteka tako, da vsako plast položijo pod kotom 90° glede na prejšnjo plast. Na ta način dobijo laminate pravih glulamskih gredi. Ta tar. številka vključuje tudi celularne (s satovjem) lesene plošče, ki so nekoliko podobne blok-ploščam in ploščam z letvami, opisanim v komentarju k tar. št. 44.12, toda letve in letvice, ki tvorijo jedro, so ena od druge odmaknjene bodisi vzporedno, bodisi v obliki sita. V nekaterih pri- merih lahko plošče sestoje iz dveh plasti lic, ki sta ločeni samo z enim notranjim obrobnim okvirom. Vmesni prostor je lahko izpolnjen z materiali za zvočno ali toplotno izolacijo (na primer: s pluto, stekleno volno, lesno celulozo, z azbestom). Plasti in lica so lahko iz polnega lesa, iverk ali iz podobnih plošč, iz vlaknenih plošč ali iz vezanih plošč, lice plošč pa je lahko (podobno kot tiste iz tar. št. 44.12) prevlečeno z navadno kovino. Plošče te vrste so razmeroma lahke in se uporabljajo za pregradne stene, vrata, včasih pa za proizvodnjo pohištva. Ta tar. številka vključuje tudi frize za parket itd., sestavljene v plošče ali ploščice, z ali brez okvira, vštevši parketne plošče ali ploščice, ki sestoje iz friz za parket, spojenih na podlagi iz ene ali več plasti lesa. Te plošče ali ploščice imajo lahko peresa ali utore zaradi lažjega sestavljanja. Razne skodle so les, rezan vzdolžno, ki je ponavadi debeline od 5 mm na enem koncu do manj kot 5 mm na drugem koncu (na vrhu). Lahko imajo naknadno porezane robove, da bi bile lahko vzporedne. Spodnji konec je lahko ponovno obrezan, da bi tvoril z robovi pravi kot, ali pa zato, da bi dobil krivo ali drugačno obliko. Na eni strani robov so skodle lahko zglajene od vrha pa do vznožja, lahko pa imajo utor vzdolž celega roba. Cepljene skodle je les, cepljen ročno ali strojno iz oble klade ali bloka. Njihovo lice je naravne lesne strukture in je rezultat cepljenja. Cepljene skodle včasih režejo vzdolžno, da bi dobili dve novi skodli, od katerih ima vsaka celjeno lice in z žago odrezano ozadje. Ta tar. številka ne vključuje: (a) vezane plošče in furnirane plošče, ki imajo tanko plast lesnega furnirja, nameščenega na površini, ki imitira izgled parketnih ploščic (tar. št. 44.12), (b) omar z ali brez ozadja, tudi če so namenjene za pritrditev na strop ali steno (tar. št. 94.03), (c) montažnih zgradb (tar. št. 94.06), 44.19 LESENA NAMIZNA IN KUHINJSKA POSODA IN PRIBOR Ta tar. številka vključuje samo tiste predmete za gospodinjstvo (skobljane ali ne, z ali brez marketerije ali intarzije), ki so v bistvu po naravi namizna posoda ali pribor ali posoda in pribor za kuhinjo. Vendar pa ta tar. številka ne vključuje blaga, ki je v prvi vrsti okrasnega značaja, pa tudi pohištva ne. Ta tarifna številka med drugim vključuje: žlice, vilice, krožnike, servirne pladnje, bokale, čaše, običajne škatle za začimbe in fruge kuhinjske posode, čistilce za drobtine, ki nimajo vgrajene krtače, obroči za serviete, merilne naprave, ki se uporabljajo v gospodinjstvu, nakupovalne škatle, kalupe za maslo in druge prehrambene izdeleke. Ta tar. številka ne vključuje: (a) sodarskih izdelkov (tar. št. 44.16), (b) lesenih delov kuhinjskih posod ali pribora (tar. št. 44.21), (c) ščetk in metel (tar. št. 96.03) in (d) ročnih sit (tar. št. 96.04). 44.20 MARKETERIJA IN INTARZIJA IZ LESA; SKRINJICE IN ŠKATLE ZA NAKIT, ZA JEDILNI PRIBOR IN PODOBNI LESENI IZDELKI, LESENI KIPCI IN DRUGI LESENI OKRASKI; IZDELKI ZA NOTRANJO OPREMO, KI SE NE UVRŠČAJO V 94. POGLAVJE, IZ LESA 4420.10 - Kipci in drugi okraski iz lesa 4420.90 - Drugo Ta tar. številka vključuje panelne plošče iz lesene marketerije in intarzij iz lesa, vštevši tudi tiste, ki so delno tudi iz drugih materialov in ne le iz lesa. Vključuje tudi široko paleto izdelkov iz lesa (vštevši tudi tiste in lesene marketerija ali intarzije), izdelane fino in dodelane, kot so: drobni mizarski izdelki (na primer: skrinjice in škatle za nakit), drobni izdeleki za opremljanje, okrasni izdeleki. Ti izdelki se uvrščajo v to tar. številko tudi, če so opremljeni z ogledali, vendar pod pogojem, da zadržijo bistvene lastnosti izdelka iz te tar. številke. Na podoben način vključuje ta tar. številka tudi izdeleke, ki so delno ali v celoti podloženi z usnjem ali umetnim usnjem, z lepenko, s plastično maso, s tekstilnimi materiali itd., vendar pod pogojem, da so ti izdelki predvsem iz lesa. Ta tar. številka vključuje: (1) Škatle iz lakastega lesa kitajske ali japonske vrste; zabojčke in lesene škatle za nože, za jedilni pribor, za znanstvene aparate itd.; doze za njuhanec in druge škatle, ki se nocijo v žepu, v ročni torbici ali na sebi; škatle za pisalni pribor (peresnice) itd.: škatle za šivalni ali pletilni pribor; posode za tobak, za bonbone. Vendar pa ta tar. številka izključuje navadne škatle za začimbe itd. (tar. št. 44.19). (2) Predmete za notranje opremljanje, razen tistih iz 94. poglavja (glej splošna določila k temu poglavju). Ta tar. številka vključuje le blago, kot so obešalniki za plašče in klobuke, obešalnike za ščetke za čiščenje obleke, podstavki za dokumente v pisarnah, pepelnike, podstavke za nalivna peresa in stojala za črnilnike. (3) Kipce, živali, figure in druge okraske. Leseni deli izdelekov iz te tar. številke so izključeni (tar. št. 44.21). Ta tar. številka izključuje še: (a) lesene škatle za glasbene instrumente in za puške, nožnice, kovčke, škatle in podobne kontejnerje, preoblečene z usnjem ali umetnim usnjem, z lepenko, vulkanfibrom, s papirjem ali z lepenko, s plastičnimi folijami ali s tekstilnimi materiali (tar. št. 42.02), (b) imitacije nakita (tar. št. 71.17), (c) ohišja za ure in njihove dele iz 91. poglavja, (d) glasbene instrumente in njihove dele iz 92. poglavja, (e) nožnice za sablje in bajonete (tar. št. 93.07), (f) izdeleke iz 94. poglavja (na primer pohištvo, svetilke, svetila), (g) pipe za kajenje in njihove dele, gumbe, svinčnike in druge izdeleke iz 96. poglavja in (h) umetniške predmete in starine iz 97. poglavja. 44.21 DRUGI LESENI IZDELKI 4421.10 - Obešalniki 4421.90 - Drugo Ta tar. številka vključuje vse izdelke iz lesa, izdelane s skobljanjem ali kako drugače obdelane ter izdelke marketerije in intarzije iz lesa, razen izdelkov, ki so bolj specifično zajeti v predhodnih tar. številkah ter predmetov, uvrščenih na druga mesta v Nomenklaturi, neglede na material, iz katerega so izdelani (glej na primer: Opombo 1 k temu poglavju). Ta tar. številka vključuje tudi lesene dele izdelekov, naštetih ali vključenih v predhodnih tar. številkah, razen tistih iz tar. številke 44.16. Ta tar. številka vključuje: (1) Vretena, kopse, navijalke, vretenca za šivalno nit itd. Ti izdelki imajo ponavadi telo iz skobljanega lesa, na katero se lahko navija predivo ali fina žica. Telo je lahko valjasto ali konično, na sredi ima običajno luknjo, lahko pa ima tudi rob zgoraj, spodaj ali na obeh straneh. Ta tar. številka vključuje tudi navijalke, katerih osrednji del je iz skobljanega lesa, robovi pa iz lesa ali iz drugega materiala , ki se uporabljajo na primer za izolirano električno žico. (2) Utice za zajce, kokošnjake, čebelje panje, kletke, pasje ute, korita, živinske jarme. (3) Gledališče kulise; lesorezne klopi (mizarske mize - pulte); lestve in stopnice, podnožnike, črke, smerokaze, številke; znake, etikete za hortikulturo itd.; zobotrebce; rešetke iz letev in ograjne plošče; beneške naoknice, valje za naoknice; čepe; šablone; valje za vzmetne naoknice; obešalnike za plašče in srajce; deske za pranje; likalne deske; ščipalke za perilo; lesene zatiče za spajanje; vesla, kratka vesla; krste. (4) Lesene bloke za tlakovanje, ki so običajno enotne velikosti in običajno pravokotne oblike. Izdelujejo jih z večkratno krožno žago. Na straneh teh blokov so včasih lahko prikovane vmesne letve, ki omogočajo širjenje blokov vsled nabrekanja pri polaganju. (5) Palčice za vžigalice, ki se izdelujejo s sekanjem vlečenega ali (pogosteje) luščenega ali sekanega lesa na velikost vžigalic. Lahko so tudi izcepljene iz enega kosa lesa. Lahko so impregnirane s kemičnimi snovmi (na primer z amonijevim fosfatom). V kolikor imajo vnetljive kapice, se v to poglavje ne uvrščajo (36. poglavje). Ta tar. številka vključuje lesene trakove, ki so na enem koncu nazobčani ali narezani, uporabljajo jih za izdelavo žepnih vžigalic v obliki knjižice. (6) Lesene žebljičke za obutev, ki so izdelani na podoben način kot palčice za vžigalice, le da so na koncu ošiljeni, njihov prerez pa je lahko kvadraten, pravokoten ali okrogel. Uporabljajo se v posameznih primerih za pritrjevanje podplatov in podkvic na obutev. (7) Mernike kakršnekoli prostornine, razen tistih iz tar. št. 44.19. (8) Lesene ročaje za kuhinjske nože, žlice in vilice (9) Lesene klade lepljene po dolžini, ki se ne uporabljajo v gradbeništvu. Ta tar. številka ne vključuje: (a) lesenih trakov za vžigalice (tar. št. 44.04), (b) nedokončanih žebljičkov za obutev v obliki lesenih trakov s obrezanimi robovi na obeh straneh, ki so pripravljeni za rezanje v žeblje (tar. št. 44.09), (c) lesenih ročajev za nože, razen za kuhinjske nože, ter za druga orodja ali priprave iz tar. št. 44.17, (d) izdelekov iz 46. poglavja, (e) obutve in njenih delov iz 64. poglavja, (f) palic in delov palic, dežnikov in korobačev (66. poglavje), (g) strojev, delov strojev in električnega blaga iz Oddelka XVI. (na primer leseni modeli iz tar. št. 84.80), (h) izdelekov iz Oddelka XVII. (na primer čolnov, nosil na kolesih, ciz in drugih vozil, kolarskih izdelekov), (i) matematičnih in risalnih instrumentov, merilnih instrumentov (razen izdelkov za merjenje prostornine) ter drugega blaga, ki spada v 90. poglavje), (j) puškinih kopit in drugih delov orožja (tar. št. 93.05) in (k) igrač, predmetov za družabne igre in športnih rekvizitov (95. poglavje). PRILOGA NOMENKLATURA ZA NEKATERE TROPSKE VRSTE LESA (z mednarodnimi nazivi v angleškem jeziku) I. Tropske vrste lesa iz afrike -------------------------------------------------------------------------------- Vodilno ime Strokovno ime Lokalna imena (Pilot name) -------------------------------------------------------------------------------- Abura Hallea ciliata Leroy Angola Mivuku (Mitragyna ciliata Kamerun Elolom Aubr.&amp; Pellegr.) Kongo Vuku Hallea rubrostipulata Leroy Slonokoščena obala Bahia (Mitragyna Ekvatorialna Elelon rubrostipulata Harv.) Gvineja Hallea stipulosa Gabon Elelom Nzam O.Kuntze Gana Subaha (Mitragyna stipulosa Leroy) Nigeria Abura Sierra Leone Mboi Uganda Nzingu Zair Mvuku Zambia Nzingu Francija Bahia Acajou Khaya ivorensis Angola Undia Nunu A.Chev. d'Afrique Kamerun N'Gollon (= Khaya klainei Pierre) Slonokoščena obala Acajou Bassam Ekvatorialna Caoba del Galón Gvineja Gabon Zaminguila Gana Takoradi Mahogany Nigeria Ogwango Francija Acajou Bassam Nemčija Khaya Mahagoni Velika Britanija African Mahogany Khaya anthotheca C.DC. Angola N'Dola Kamerun Mangona Kongo N' Dola Slonokoščena obala Acajou blanc, Acajou Krala Gana Ahafo Uganda Munyama Francija Acajou blanc Nemčija Khaya Mahagoni Khaya grandifoliola Slonokoščena obala Acajou a grandes C.DC. feuilles Nigeria Benin Mahogany, Akuk Uganda Eri Kire Francija Acajou a grandes feuilles Velika Britanija Heavy African Mahogany Afrormosia Pericopsis elata Van Kamerun Obang Meeuwen Centralno Afriška (= Afrormosia elata Republika Obang Harms) Slonokoščena obala Assamela Gana Kokrodua Zair Ole, Bohala, Mohole Francija Assamela, Oleo Pardo Ako Antiaris africana Angola Sansama Engl. Slonokoščena obala Ako, Akede Gana Chenchen, Kyenkyen Antiaris welwitschii Engl. Nigeria Oro, Ogiovu Tanzania Mlulu, Mkuzu Uganda Kirundu, Mumaka Zair Bonkonko, Bonkongo Nemčija Antiaris Velika Britanija Antiaris Aningré Aningeria robusta Angola Mukali, Kali Aubr.&amp; Pellegr. Centralno Afriška Republika M'Boul Aningeria superba Kongo Mukali, N'Kali A.Chev. Slonokoščena obala Aningueri blanc, Aniegre Aningeria altissima Etiopija Kararo Aubr.&amp; Pellegr. Kenija Muna, Mukangu Nigeria Landojan Aningeria spp. Uganda Osan Zair Tutu Nemčija Aningré-Tanganyika Nuss Italija Tanganyika Nuss Velika Britanija Aningeria Avodiré Turraeanthus africana Slonokoščena obala Avodiré Pellegr. Gana Apapaye Liberia B1imah-Pu Nigeria Apaya Zair M Fube, Lusamba Belgija Lusamba Azobé Lophira alata Banks ex Kamerun Bongossi Gaertn.f. (= Lophira procera A.Chev.) Kongo Bonkole Slonokoščena obala Azobé Ekvatorialna Akoga Gvineja Gabon Akoga Gana Kaku Nigeria Ekki, Eba Sierra Leone Hendui Nemčija Bonkole, Bungossi Velika Britanija Ekki Bossé clair Guarea cedrata Slonokoščena obala Bossé Pellegr. Gana Kwabohoro Nigeria Obobo Nofua Guarea laurentii De Wild. Zair Bosasa Nemčija Bossé Velika Britanija Scented Guarea Bossé Guarea thompsonii Slonokoščena obala Mutigbanaye Sprague fonce Kenija Bolon Nigeria Obobo Nekwi Zair Diampi Nemčija Diampi Velika Britanija Black Guarea Dabema Piptadeniastrum Kamerun Atui africanum Brenan Kongo N'Singa (= Piptadenia africana Hook.f.) Slonokoščena obala Dabema Ekvatorialna Tom Gvineja Gabon Toum Gana Dahoma Liberia Mbeli Nigeria Agboin, Ekhimi Uganda Mpewere Sierra Leone Mbele, Guli Zair Bokungu, Likundu Velika Britanija Dahoma, Ekhimi Dibétou Lovoa trichilioides Kamerun Bibolo Harms Slonokoščena obala Dibetou (= Lovoa klaincana Pierre) Ekvatorialna Nivero, Embero Gvineja Gabon Eyan Gana Dubini-Biri, Mpengwa Nigeria Apopo, Sida, Anamenila Sierra Leone Wnaimei Zair Lifaki-Maindu, Bombulu Francija Noyer d 'Afrique Noyer du Gabon Velika Britanija African Walnut, Tigerwood Z.D.A. Tigerwood, Kongowood Lovoa brownii Sprague Kenija Mukongoro Uganda Mukusu, Nkoba Lovoa swynnertonii Velika Britanija Uganda Walnut Bak.f. Doussié Afzelia africana Smith Angola N'kokongo Uvala Kamerun M'Banga, Doussié Afzelia bella Harms Kongo N'Kokongo Slonokoščena obala Lingue, Azodau Afzelia bipendensis Gana Papao Harms Mozambik Mussacossa, Chanfuta Afzelia pachyloba Nigeria Apa, Aligna Harms - Senegal Lingue Afzelia cuanzensis Welw. Sierra Leone Kpendei Tanzania Mkora, Mbembakofi Zair Bolengu Nemčija Afzelia Portugal Chafuta Velika Britanija Afzelia Z.D.A. Afzelia Framiré Terminalia ivorensis Kamerun Lidia A.Chev. Slonokoščena obala Framiré Gana Emeri Liberia Baji Nigeria Idigbo, Black Afara Sierra Leone Baji Velika Britanija Idigbo Fuma Ceiba pentandra Kamerun Doum Gaertn. Kongo Fuma (= Ceiba thonningii A.Chev.) Slonokoščena obala Enia, Fromager Gana Onyina Liberia Ghe Nigeria Okha, Araba Sierra Leone Ngwe, Banda Zair Fuma Francija Fromager Nemčija Ceiba Velika Britanija Ceiba Ilomba Pycnanthus angolensis Angola Ilomba Warb. Kamerun Eteng (= Pycnanthus kombo Warb.) Kongo Ilomba Slonokoščena obala Walelé Ekvatorialna Gvineja Calabo Gabon Eteng Gana Otié Nigeria Akomu Sierra Leone Kpoyéi Zair Lolako, Lejonclo Iroko Chlorophora excelsa Angola Moreira Benth.&amp; Hook.f. Kamerun Abang Kongo Kambala Chlorophora regia A.Chev. Slonokoščena obala Iroko Vzhodna Afrika Mvuli, Mvule Ekvatorialna Gvineja Abang Gabon Abang, Mandji Gana Odum Liberia Semli Mozambik Tule Mufula Nigeria Iroko Sierra Leone Semli Zair Lusanga, Molundu, Mokongo Belgija Kambala Kosipo Entandrophragma Angola Lifuco candollei Kamerun Atom-Assie Harms Slonokoščena obala Kosipo Gana Penkwa-Akowaa Nigeria Omu, Heavy Sapelle Zair Impompo Nemčija Kosipo-Mahagoni Velika Britanija Omu Kotibé Nesogordonia Angola Kissinhungo papaverifera R.Capuron Kamerun Ovoe, Ovoui Centralno Afriška (= Cistanthera Republika Naouya papaverifera A.Chev.) Slonokoščena obala Kotibé Gabon Aborbora Gana Danta Nigeria Otutu Zair Kondofindo Velika Britanija Danta Koto Pterygota macrocarpa Centralno Afriška K.Schum. Republika Kakende Pterygota bequaertii Slonokoščena obala Koto De Wild. Gabon Ake Gana Kyere, Awari Nigeria Kefe, Poroposo Zair Ikame Nemčija Anatolia Velika Britanija African Pterygota, Pterygota Limba Terminalia superba Kamerun Akom Engl.&amp; Diels Centralno Afriška N'Ganga Republika Limba Kongo Frake Slonokoščena obala Akom Ekvatorialna Gvineja Ofram Gana Afara, Nigeria White Afara Sierra Leone Kojagei Zair Limba Francija Limbo, Fraké, Noyer du Mayombé Z.D.A. Korina Makoré Tieghemella heckelii Slonokoščena obala Makoré Pierre Gana Baku, Abacu Tieghemella africana A.Chev. Ekvatorialna Gvineja Okola (= Dumoria spp.) Gabon Douka Francija Douka Nemčija Douka Mansonia Mansonia altissima Kamerun Koul A.Chev. Slonokoščena obala Bété Gana Aprono Nigeria Ofun Francija Bété Moabi Baillonella toxisperma Kamerun Adjap, Ayap Pierre Kongo Dimpampi (= Mimusops djave Engl.) Ekvatorialna Gvineja Ayap Gabon M' Foi Zair Muambajaune Velika Britanija African Pearwood Niangon Heritiera utilis Slonokoščena obala Niangon Kosterm. Gabon Ogoue (= Tarrietia utilis Sprague) Gana Nyankom Heritiera densiflora Liberia Whismore Kosterm. Sierra Leone Yami (= Tarrieta densiflora Aubr.&amp; Normand) Obeche Triplochiton Kamerun Ayous scleroxylon K.Schum. Centralno Afriška Republika M'Bado Slonokoščena obala Samba Ekvatorialna Gvineja Ayus Gana Wawa Nigeria Arere, Obeche Francija Samba, Ayous Nemčija Abachi Velika Britanija Wawa Z.D.A. Obeche ali Samba Okoumé Aucoumea klaineana Kongo N'Kumi Pierre Ekvatorialna Gvineja Okume, N'Goumi Gabon Okoume, Angouma Velika Britanija Gaboon Onzabili Antrocargon micraster Angola N'Gongo A.Chev. Kamerun Angonga Slonokoščena obala Akoua Antrocargon klaineanum Pierre Ekvatorialna Gvineja Anguekong Gabon Onzabili Antrocargon nannanii De Wild. Gana Aprokuma Zair Mugongo Portugal Mongongo Ovengkol Guibourtia ehie Slonokoščena obala Amazakoue J.Léonard Ekvatorialna Gvineja Palissandro Gabon Ovengkol Gana Hyeduanini, Anokye Z.D.A. Mozambique Ozigo Dacryodes buettneri Ekvatorialna H.J.Lam. Gvineja Assia (= Pachylobus Gabon Ozigo, Assia buettneri Engl.) Nemčija Assia Sapelli Entandrophragma Angola Undianuno cylindricum Sprague Kamerun Assie-Sapelli Centralno Afriška Republika M'Boyo Kongo Undianuno Slonokoščena obala Aboudikro Gana Penkwa Nigeria Sapele Uganda Muyovu Zair Lifaki Nemčija Sapelli- Mahagoni Velika Britanija Sapele Sipo Entandrophragma utile Angola Kalungi Sprague Kamerun Asseng-Assié Slonokoščena obala Sipo Ekvatorialna Gvineja Abebay Gabon Assi Gana Utile Nigeria Utile Uganda Mufumbi Zair Liboyo Nemčija Sipo-Mahagoni Velika Britanija Utile Tiama Entandrophragma Angola Livuité, Acuminata angolense C DC. Kongo Kiluka Slonokoščena obala Tiama Entandrophragma Kongoense A. Chev. Ekvatorialna Gvineja Dongomanguila Gabon Abeubegne Gana Edinam Nigeria Gedu-Nohor Uganda Mukusu Zair Lifaki, Vovo Nemčija Tiama-Mahagoni Velika Britanija Gedu-Nohor Tola Gosweilerodendron Angola Tola branca balsamiferum Harms Kamerun Sinedon Kongo Tola, Tola blanc Gabon Emolo Nigeria Agba Zair Ntola Nemčija Agba, Tola branca Velika Britanija Agba II. Tropske vrste lesa iz drugih kontinentov -------------------------------------------------------------------------------- Vodilno ime Strokovno ime Lokalna imena (Pilot name) -------------------------------------------------------------------------------- Alan Shorea albida Sym. Malezija Alan-Batu, Red Selangan, Meraka, Selangan Merah, Alan-Paya Andiroba Carapa guianensis Brazil Andiroba, Carapa Aubl.and Andirobeira, Carapa procera A.DC. Andiroba Branca, Andiroba Vermelha Kolumbija Masabalo, Mazabalo Costa Rica Cedro Bateo, Cedro Macho Ecuador Tangare, Figueroa Guyana Crabwood Francoska Gvajana Carapa Honduras Bastard Mahogany, Panama Cedro Macho Cedro Bateo, Surinam Cedro Macho Krappa Trinidad in Tobago Crappo Venezuela Carapa, Masabalo Balau Balau, Red / Selangan Indonezija Belangeran, Balau Batu Merah Merah Shorea balangeran Malezija Balau Laut Merah, (Korth.) Burck. Damar Laut Merah, Balau Membatu, Shorea collina Ridl. Balau Merah, Red Selangan Batu, Shorea guiso (Blco.) Membatu, Seri, B1. Selangan Batu Merah, Seraya Sirup, Shorea Selangan Batu No.1, inaequilateralis Sym. Sengawan, Semayur, Empenit-Meraka Shorea kunstleri King Filipini Guijo, Gisok Shorea ochrophloia E.J. Strugnell ex Sym. Tajska Makat, Chankhau Shorea spp. Nemčija Red Bulau Velika Britanija Red Baluu Balau Balau, Yellow / India Sal Selangan Batu Kumus (Bangkirai) Indonezija Bangkirai, Agelam, Benuas, Brunas, Shorea argentea Selangan batu, C.F.C.Fisher Kumus, Kedawang, Pooti Shorea astylosa Foxw. Malezija Damar laut, Kumus, Shorea atrivernosa Sengkawan Darat, Sym. Balau Kumus, Balau Simantok, Shorea balangeran Selangan Batu No.1, (Korth.) Selangan Batu No.2 Shorea ciliata King Myanmar Thitya Shorea exelliptica Filipini Yakal, Gisok, W.Meijer Malaykal Shorea foxworthyi Sym. Tajska Chan, Ak ali Aek, Pa-Yom Dong Shorea gisok Foxw. Nemčija Balau Shorea glauca King Velika Britanija Balau, Shorea laevis Ridl. Selangan Batu (= Shorea laevifolia Endert) Shorea materialis Ridl. Shorea maxwelliana King Shorea optusa Wall. Shorea robusta Gaertner f. Shorea roxburghii G.Don Shorea seminis V.S1. Shorea submontana Sym. Shorea sumatrana Sym. Shorea scrobiculata Burck. Shorea barbata &amp; ciliata Shorea spp. Balsa Ochroma lagopus Sw. Bolivia Tami (= Ochroma pyramidale Brazil Pau de Balsa Urb.) Kolumbija Lanu Centralna Amerika Balsa Ecuador Balsa E1 Salvador Algodon Guatemala Lanilla Honduras Guano, Balsa Nikaragva Gatillo Peru Balsa, Topa, Palo de Balsa Trinidad in Tobago Bois flot Venezuela Balso Cativo Prioria copaifera Kolumbija Cativo, Gris. Trementino, Amasamujer, Copachu Costa-Rica Cativo, Camibar Panama Cativo Venezuela Muramo, Curucai Cedro Cedrela spp. Brazil Cedro Francoska Gvajana Cedrat, Cedro Guyana Red Cedar Honduras Cedro, Cigarbox Surinam Ceder Freijo Cordia goeldiana Hub. Brazil Freijo, Frei-Jorge Fromager Ceiba pentandra Bolivia Ceiba, Mapajo, Gaertn. Toborochi (Sumauma) Brazil Sumauma, Paneira Centralna Amerika Ceiba, Ceibon, Inup, Piton, Panya Kolumbija Ceiba, Bonga Ecuador Ceiba Uchuputu, Guambush Francoska Gvajana Mahot coton, Fromager, Bois coton, Kapokier Guyana Kumaka, Silk Cotton Peru Ceiba, Huimba Surinam Kankantrie, Koemaka Venezuela Ceiba Yucca, Ceiba Geronggang Cratoxylon arborescens Indonezija Gerunggang, Mulut, (Vahl) B1. Selunus Cratoxylon arborescens Malezija Gonggang, Serungan var. miquelli King Cratoxylon glaucum Korth. Cratoxylon lingustrinum B1. (= Cratoxylon polyanthum Korth.) Imbuia Ocoteaporosa Barosso Brazil Canela, Imbuia, Embuia (= Phoebe porosa Mez.) Južna Amerika Laurel Velika Britanija Brazilian Walnut, Imbuya Z.D.A. Brazilian Walnut Ipé Tabebuia spp. Bolivia Ipé, Lapacho (Tabebuia ipe Standl., Tabebuia capitata Brazil Ipé, Pau d'Arco Sandw., Tabebuia serrat1folia Centralna Amerika Amapa, Prieta, Nichols., Tabebuia Cortez, Guayacan, impetiginosa Cortés Standl.,etc.) Kolumbija Canaguate, Polvillo Francoska Gvajana Ebene verte Guyana Hakia, Iron Wood Paraguay Lapacho Negro Peru Tahuari Negro, Ebano Verde Surinam Groenhart Trinidad in Tobago Puy, Yellow Poui Venezuela Acapro, Puy Jaboty Erisma uncinatum Warm. Brazil Quarubarana, Jaboti, Cedrinho, Erisma spp. Cambara, Quarubatinga, Quaruba, Vermelha Francoska Gvajana Jaboty, Manonti Kouali, Felli Kouali Surinam Singri-Kwari Venezuela Mureillo Nemčija Cambara Jelutong Dyera costulata Indonezija Jelutong, Hook.f. Djelutong Melabuwai Dyera lowii Hook.f. Malezija Jelutong, Andjaroetoeng, Letoeng, Pantoeng, Jelutong Bukit, Jelutong Paya Singapur Red in/ali White Jelutong Jequitiba Cariniana brasiliensis Bolivia Yesquero Casar. Brazil Jequitiba, (= C.legalis O.Ktze.) Jequitiba Branco, Jequitiba Cariniana integrifolia Rosa, Jequitiba Ducke Vermelho, Estopeiro Jongkong Dactylocladus Indonezija Mentibu, Sampinur stenostachys Oliv. Malezija Medang-Tabak, Jongkong, Medang, Merubong Kapur Dryobalanops aromatica Indonezija Kapur Singkel, Gaertn.f. Kapur Sintuk, Kapur Empedu, Dryobalanops beccarii Kapur Tanduk, Dyer Malezija Kapur Kayatan, Dryobalanops fusca V. Petanang St. Kapur-Kejatan, Keladan, Swamp Dryobalanops Kapur, Borneo lanceolata Burck. Camphorwood-Paigie Dryobalanops oblongifolia Dyer Dryobalanops rappa Becc. Dryobalanops spp. Kempas Koompassia malaccensis Indonezija Menggeris, Maing. ex Benth. Toemaling Malezija Kcmpas, Mengris, Impas Papua Nova Gvineja Kempas Tajska Yuan Keruing Dipterocarpus Kambodža Chloeuteal, acutangulus Vesque. Khlong, Thbeng, (= Dipterocarpus Trach appendiculatus Scheff.) India Gurjun Dipterocarpus alatus Indonezija Keroeing A.DC. Laos Nhang Dipterocarpus baudi Korth. Malezija Keruing Gaga, (= Dipterocarpus Keruing Bajak, pilosus Roxb.) Keruing Baras Dipterocarpus cornutus Myanmar Yang, Kanyin Dyer Filipini Apitong Dipterocarpus costulatus V.SI. Sri Lanka Hora Dipterocarpus kerrii Tajska Yang King Vietnam Dau (Yaou), Tro Dipterocarpus verrucossus Foxw. Dipterocarpus spp. Lauan, Shorea contorta Vidal Myanmar Ingyin White (ex Pentacme mindanensis Foxw. Filipini White lauan, &amp; ex Pentacme contorta Bagtikan ali Merr.&amp; Rolfe) Lauan Malaanonan, Mayapis, Almon Parashorea malaanonan Merr. (= Parashorea Tajska Rang plicata Brandis) Vietnam Ka-chac-xanh Parashorea tomentella (Sym.) W.Meijer (= Parashorea mal.var. tomentella Sym.) Parashorea macrophylla Wyatt Smith ex Ashton Shorea almon (Foxw.) (= Shorea ovalis B1.and Shorea parvifolia Dyer) Shorea palosapsis Merr. Louro Nectandra spp. Brazil Louro, Louro Branco Louro Ocotea spp. Inhamui Centralna Amerika Aguacatillo, Laurel Kolumbija Amarillo, Laurel Ecuador Canelo Amarillo, Jigua Amarillo, Tinchi Francoska Gvajana Cedre Apici Guyana Kereti-Silverballi Peru Moena Amarilla Surinam Pisi Trinidad in Tobago Laurier Venezuela Laurel Macaranduba Manilkara spp. Brazil Macaranduba, (Manilkara bidentata Macarajuba, Paraju A. Chev., Mani lkara huberi Standl., Kolumbija Balata, Nispero Manilkara surinamensis Dubard, Francoska Gvajana Balata franc, etc.) Balata rouge, Balata gomme Guyana Balata, Bulletwood, Beefwood Panama Nispero Peru Pamashto, Quinilla Colorada Surinam Bolletrie Venezuela Balata, Massarandu Z.D.A. Bulletwood, Beefwood Mahogany Swietenia macrophylla Bolivia Caoba, Mara (Mogno) King Brazil Aguano, Mogno, Swietenia mahagoni Araputanga Jacq. Centralna Amerika Caoba, Caoba del Swietenia humilis Sur, Caoba del Zucc. Atlantica Swietenia tessmannii Kolumbija Caoba Harms Cuba Caoba Swietenia candollei Pitt. Dominikanska Republika Mahogani Swietenia krukovii Gleason Guatemala Chacalte Haiti Mahogani Meksiko Zopilote, Baywood Nikaragva Mahogani Peru Aguano, Caoba Venezuela Caoba, Orura Francija Acaujou d 'Amerique Italija Mugano Holandija Muhonie Španija Cuoba Velika Britanija Mahogany, Brazilian Mahogany Z.D.A. Mahogany, Brazilian Mahogany Mengkulang Heritiera albif1ora Kambodža Don-Chem (Ridl.) Kosterm. Indonezija Palapi, Teraling Heritiera borneensis (Merr.) Kosterm. Malezija Mengkulang, Kembang Heritiera simplicifolia Myanmar Kanze (Mast.) Kosterm. Filipini Lumbayau Heritiera javanica (B1.) Kosterm. Tajska Chumprag Heritiera künstleri Vietnam Huynh (King) Kosterm. Avstralija Red or Brown Heritiera parakensis Tulip Ouk King Heritiera sumatrana (Miq.) Kosterm. (= Tarrietia spp.) Meranti Shorea rugosa Sym. Malezija Meranti Bakau Bakau var. uliginosa Heim. Meranti, Shorea curtisii Dyer Indonezija Red Meranti, Red Dark Red ex King Mertih Meranti Ketung, Shorea pauciflora King Meranti Bunga, Meranti Merah-Tua Shorea platyclados V.S1.ex Foxw. Malezija Nemesu, Meranti Bukit, Shorea argentifolia Meranti Daun Basar, Sym. Dark Red Seraya, Obar Suluk, Seraya Shorea ovata Dyer ex Bukit, Seraya Daun, King (= Shorea Binatoh, parvifolia King pro Engbang-Chenak, arte) Meranti Bunga Sengawan Shorea singkawang (Miq.) Burck. Filipini Tanguile, Bataan, Red Lauan Shorea pachyphylla Ridl.ex Sym. Velika Britanija Red 1auan, Shorea acuminata Dyer Z.D.A. Dark Red Seraya Dark Meranti Shorea hemsleyana King Shorea leprosuta B. Shorea macrantha Brandis Shorea platycarpa Heim. Shorea spp. Meranti, Shorea acuminata Dyer Indonezija Red Meranti, Light Red Meranti Merah-Muda, Shorea dasyphylla Meranti Bunga Foxw. Malezija Damar Siput, Shorea hemsleyana Meranti-Hantu, (King) King ex Foxw. Meranti Kepong, (= Shorea macrantha Meranti Langgang, Brandis) Meranti Melanthi, Meranti Paya Shorea johorensis Meranti Rambai, Foxw. Meranti Tembaga, Meranti Tengkawang, Shorea lepidota Meranti Sengkawang, (Korth.) B1. Engkawang, Seraya Batu, Seraya Punai, Shorea leprosula Miq. Seraya Bunga, Kawang Shorea macroptera Dyer (= Shorea Filipini Almon sandakanensis) Light Red Lauan Shorea ovalis (Korth.) Tajska Saya Khao, Saya Bl. Lueang, Chan Hoi Shorea parvifolia Dyer Shorea palembanica Miq. Shorea platycarpa Heim. Shorea teysmanniana Dyer ex Brandis Shorea revoluta Ashton Shorea argentifolia Sym. Shorea leptoclados Sym. Shorea sandakanensis Sym. Shorea smithiana Sym. Shorea albida Sym. (Shorea Alan Bunga) Shorea macrophylla (De Vries) Ashton Shorea quadrinervis V. Sl. Shorea gysbertiana Burck (= Shorea macrophylla (De Vries) Ashton) Shorea pachyphylla Ridl. ex Sym. Shorea spp. Meranti, Shorea agami Ashton Kambodža Lumber Koki Phnom White Shorea assamica Dyer Indonezija Meranti Putih, Damar Puthi Shorea bracteolata Dyer Malezija Meranti Jerit, Meranti Lapis, Shorea dealbata Foxw. Meranti Pa'ang ali Kebon Tang, Shorea henryana Meranti Temak, Lanessan Melapi, White Meranti Shorea lamellata Foxw. Myanmar Makai Shorea resinosa Foxw. Filipini White Lauan, White Shorea roxburghii Meranti G.Don (= Shorea stalura Roxb.) Tajska Pendan, Pa Nong, Sual, Kabak Kau Shorea hypochra Hance Vietnam Xen, Chai Shorea hentonyensis Foxw. Shorea sericeiflora C.E.C. Fischer &amp; Hutch. Shorea farinosa C.E.C. Fischer Shorea gratissima Dyer Shorea ochracea Sym. Parashorea malaanonan (Blco.) Merr. (= Shorea polita Vidal) Shorea spp. Meranti, Shorea faguetiana Indonezija Meranti Kuning, Yellow Heim. Kunyit, Damar Hitam Shorea dolichocarpa Malezija Meranti Telepok, V.S1. Meranti Kelim, Yellow Meranti, Shorea maxima (King) Meranti Damar Sym. Hitam, Yellow Seraya, Seraya Shorea longisperma Kuning, Roxb. Selangan Kunmg Selangan, Kacha, Shorea gibbosa Brandis Lun Kuning, Lun Gajah, Lun Merat, Shorea multiflora Lun Siput (Burck.) Sym. Tajska Kalo Shorea hopeifolia (Heim.) Sym. Shorea resina-nigra Foxw. Shorea peltata Sym. Shorea acuminatissima Sym. Shorea blumutensis Foxw. Shorea faguetoides Ashton Merawan Hopea apiculata Sym. Indonezija Merawan/Sengal Hopea griffithii Kurz Malezija Merawan/Sengal, Gagil, Selangan, Hopea lowii Dyer Selangan-Kasha Hopea mengarawan Miq. Myanmar Thingan Hopea nervosa King Papua Nova Gvineja Light Hopea Hopea odorata Roxb. Tajska Takhian Hopea papuana Diels Vietnam Sau Hopea sangal Korth. Hopea sulcata Sym. Hopea spp. Merbau Intsia bakeri Prain Fiji Vesi Intsia bijuga Indonezija Merbau (Colebr.) O.Ktze. Madagaskar Hintsy Intsia palembanica (Miq.) Malezija Merbau Intsia retusa O.Ktze. Nova Kaledonija Komu Papua Nova Gvineja Kwila Filipini Ipil, Ipil Laut Tajska Lum-Paw Vietnam Gonuo Avstralija Kwila Kitajska Kalabau Velika Britanija Molluccan Ironwood Merpauh Swintonia floribunda Kambodža Muom Griff. (= D.Schwenkii Teijsmann) India Thayet-Kin Swintonia penangiana Malezija Merpau, Merpauh King Myanmar Taung Thayet, Swintonia pierrei Civit Taungthayet Hance Pakistan Civit Swintonia spicifera Hook.f. Vietnam Muom Swintonia spp. Mersawa Anisoptera curtisii Indonezija Mersawa King Malezija Mersawa, Pengiran Anisoptera costata Korth. Myanmar Kaunghmu Anisoptera laevis Papua Nova Gvineja Mersawa Ridl. Filipini Palosapis Anisoptera marginata Korth. Tajska Krabak, Pik Anisoptera oblonga Dyer Anisoptera thurifera Blume Anisoptera spp. Nyatoh Palaquium acuminatum India Pali Burck. Indonezija Nyatoh Palaquium hexandrum (Griff.) Baill. Malezija Nyatoh, Mayang, Taban, Riam Palaquium maingayi Engl. Papua Nova Gvineja Pencil Cedar Palaquium rostratum Filipini Nato Burck. Tajska Kha-Nunnok Palaquium xanthochymum Pierre ex Burck. Vietnam Chay Palaquium spp. Velika Britanija Padang Payena maingayi C.B.Clarke Payena spp. Ganua motleyana Pierre ex Dubard Orey Campnosperma panamensis Standl. Campnosperma gummifera L. March. Padauk Pterocarpus indicus India Andaman-Padauk Wild. Indonezija Sena, Sonokembang, Pterocarpus vidalianus Linggua, Angsana, Rolfe. Amboina Malezija Sena Myanmar Pashu-Padauk Papua Nova Gvineja Png-Rosewood Filipini Manila-Padouk, Narra, Vitali Francija Amboine / Amboyna ali Padouk Nemčija Amboine / Amboyna ali Padouk Velika Britanija Amboyna ali Padouk Japonska Karin Paldao Dracontomelum dao Malezija Sengkulang Merr.&amp; Rolfe Filipini Dao, Ulandug, Dracontomelum edule Lamio Merr. Dracontomelum sylvestre Bl. Palissandre Dalbergia tucurensis de Guatemala Donn Sm. Palissandre Dalbergia spruceana Brazil Caviuna, We-We, de Para Benth. Jacaranda Palissandre Dalbergia nigra Francija Palissandre Rio de Rio Fr.All. Nemčija Palissander Španija Palisandro Velika Britanija Brazilian Rosewood, Jacaranda Pardo Z.D.A. Brazilian Rosewood Japonska Shitan Palissandre Dalbergia decipularis Brazil Pau Rosa de Rose Rizz. and Matt. Francoska Gvajana Bois de rose femelle Pau Marfim Aspidosperma spp. (Piquia Marfim) Pulai Alstonia angustiloba Indonezija Pulai, Sepati Miq. Malezija Pulai Alstonia macrophylla Wall.ex A.DC. Myanmar Letok, Sega Alstonia spathulata Papua Nova Gvineja White Cheese Wood, B1. Mike Wood Alstonia scholaris Filipini Dita R.Br. Tajska Thia Alstonia pneumatophora Back. Vietnam Mo-Cua Avstralija White Cheese Wood, Mike Wood India Chaitanwood, Clratiun Velika Britanija Pagoda Tree, Patternwood Punah Tetramerista glabra Indonezija Punal, Bang Kalis, Miq. Paya Malezija Punam, Ponga, Peda, Entuyut, Amat, Tuyut Ramin Gonystylus bancanus Indonezija Garu-Buaja, (Miq.) Kurz Akenia, Medang Keram Gonystylus macrophyllus (Miq.) Malezija Melawis, Ramin Batu, Ramin Telur, Gonystylus Ahmin phillipinensis Elm. Filipini Lantunan-Bagio Gonystylus reticulatus (Elm.) Merr. Solomonski otoki Ainunura, Latareko, Petata, Fungunigalo Švica Akenia Saqui-saqui Bombacopsis quinata Centralna Amerika Cedro Espino, Dugand Cedro Espinoso, Cedro Tolua, Pochote Kolumbija Cedro Tolua, Ceiba Tolua, Cedro Macho Venezuela Saqui Saqui, Cedro Dulce, Murea Sepetir Sindora affinis De Kambodža Krakas Witt Indonezija Sindur Sindora coriacea Prain Malezija Sepetir, Meketil, Sindora echinocalyx Saputi Sepeteh, Prain Petir, Petir-Sepetir Pay ali Sindora parvifolia Swamp-Sepetir, Backer ex K.Heyne Sepetir Nin-Yaki Sindora siamensis Filipini Supa Teijsm.ex Miq. Tajska Krathon, Maka-Tea Sindora velutina Baker Sindora spp. Pseudosindora palustris Sym. (= Copaifera palustris De Witt) Seraya, Parashorea malaanonan Indonezija Pendan, Urat Mata, White (Blco.) Merr. Belutu, White Seraya (= Parashorea plicata Brandis) Malezija Urat Mata Parashorea macrophylla Myanmar Thingadu Wyatt Smith ex Ashton Filipini Bagtikan, White Parashorea tomentella Lauan W. Meijer Vietnam Cho-Chi Sucupira Bowdichia nitida Brazil Sucupira, Sapurira Benth. Kolumbija Arenillo Zapan Diplotropis martiusii Negro Benth. Francoska Gvajana Coeur dehors, Diplotropis purpurea Baaka (Rich.) Amsh. Guyana Tatabu Peru Chontaquiro, Huasai-Caspi Surinam Zwarte Kabbes Venezuela Congrio, Alcornoque Suren Toona sureni (Blco) Kambodža Chomcha Merr. (= Cedrela toona (Roxb.ex Rolfe) India Toon Toona ciliata Roem. Indonezija Surian, Limpagna (= Toona febrifuga Roem.) Malezija Surea-Bawang Toona calantas Merr.&amp; Myanmar Thitkado Rolfe (Toona australis (F.v.Muell.) Harms Papua Nova Gvineja Red Cedar Sym.) Filipini Calantas Tajska Toon, Yomham Vietnam Xoan-Moc Avstralija Red Cedar Velika Britanija Moulmein Cedar, Burma Cedar Z.D.A. Moulmean Cedar, Burma Cedar Teak Tectona grandis L.f. India Sagwan Indonezija Jati, Tek Laos May Sak Myanmar Kyun Tajska May Sak Vietnam Giati, Teck Francija Teck Nemčija Burma-Rangoon-Java Teak Virola Virola spp. Brazil Ucuuba Centralna Amerika Banak, Sangre, Palo de Sangre, Bogamani, Cebo, Sangre Colorado Kolumbija Sebo, Nuanamo Ecuador Chaliviande, Shempo Francoska Gvajana Yayamadou, Moulomba Guyana Dalli Honduras Banak Peru Cumala Surinam Baboen, Pintri Trinidad in Tobago Cajuea Venezuela Virola, Cuajo, Sangrino, Camaticaro, Otivo Velika Britanija Dalli -------------------------------------------------------------------------------- Opomba: V tretji koloni (&quot;Lokalna imena&quot;) so prikazana imena, ki jih uporabljajo v izvoznih državah. Komercialna imena, ki jih uporabljajo države uvoznice so, kadar so različna od &quot;Vodilnega imena&quot; (Pilot name), pisana poševno (kurziva)."

text="45. POGLAVJE PLUTA IN IZDELKI IZ PLUTE OPOMBA 1. V to poglavje ne spadajo: (a) obutev in deli obutve iz 64. poglavja; (b) klobuki in druga pokrivala ter njihovi deli iz 65. poglavja; (c) proizvodi iz 95. poglavja (npr.: igrače in rekviziti za šport in igro). SPLOŠNA DOLOČILA Pluto dobivajo skoraj izključno iz zunanjega lubja hrasta plutovca, (Quercus suber), ki uspeva v Južni Evropi in v Severni Afriki. Pluta, dobljena s prvim odstranjevanjem lubja, je znana kot &quot;nenačeta&quot; ali &quot;virgin &quot;pluta, ki je trda, toga, neupogljiva in je slabe kvalitete ter manjvredna. Je hrapava in ima razpokano rumenkasto površino z rdečimi točkami. Naslednje plasti so trgovsko zanimivejše. So kompaktne in homogene. Zunanja površina je, čeprav v določeni meri razbrazdana, manj hrapava od nenačete plute. Pluta je lahka, upogljiva, se lahko zbija, je gibka, nepremočljiva. Ne gnije in je slab zvočni in toplotni prevodnik ( dober izolator). To poglavje vključuje naravno in aglomerirano pluto v vseh oblikah (vštevši tudi predmete iz naravne in aglomerirane plute), razen tiste, ki so izključene na koncu pojasnila k tar. št. 45.03. 45.01 PLUTA, NARAVNA, SUROVA ALI ENOSTAVNO OBDELANA; ODPADKI PLUTE; ZDROBLJENA, DROBLJENA ALI ZMLETA PLUTA 4501.10 - Pluta, naravna, surova ali enostavno obdelana 4501.90 - Drugo Ta tar. številka vključuje: (1) Naravno pluto, surovo ali enostavno obdelano. Surovo pluto dobavljajo v obliki krivih plošč takšno, kot je sneta s plutovca. Naravna pluta, ki je enostavno pripravljena, vključuje pluto, ki je samo po površini ostružena ali kako drugače očiščena (na primer z ožiganjem zunanje površine), pri čemer pustijo preostalo zunanjo plast le očiščeno in s spodrezanimi robovi, da lahko odstranijo dele, neprimerne za uporabo (spodrezana pluta). V tej tar. številki ostane uvrščena tudi pluta, obdelana s fungicidi in pluta, zravnana s stiskanjem po obdelavi v vreli vodi ali pari. Vendar pa je iz te tar. številke izključena pluta, s katere je snet zunanji del lubja , ki je grobo razčetverjena (tar. št. 45.02). (2) Odpadke naravne ali aglomerirane plute (na primer: skobljanci, odpadki in majhni kosi), ki se uporabljajo predvsem za izdelavo lomljene, zrnaste (granulirane) plute in plute v prahu. Ta tar. številka izključuje odpadke pri skobljanju in podobno v smislu &quot;plutine volne&quot;, ki se včasih uporabljajo kot material za zbijanje in kot polnilo. (3) Drobljeno, zdrobljeno (granulirano) ali zmleto pluto. Takšno pluto izdelujejo iz nenačete plute in odpadkov iz plute in se uporablja predvsem za izdelavo aglomerirane plute, linoleja ali linkursta. Granulirano pluto uporabljajo tudi kot toplotno in zvočno izolacijski material, pa tudi za pakiranje sadja. Drobljena, zdrobljena ali zmleta pluta ostane uvrščena v tej tar. številki tudi, če je barvana, impregnirana, žgana ali ekspandirana po toplotnem postopku. Vendar pa je iz te tar. številke izključena aglomerirana pluta (tar. št. 45.04). 45.02 PLUTA NARAVNA, Z ODSTRANJENO SKORJO ALI GROBO ŠTIRIKOTNO TESANA ALI V OBLIKI PRAVOKOTNIH BLOKOV, PLOŠČ, LISTOV ALI TRAKOV (VKLJUČNO Z NEDOKONČANIMI IZDELKI (BLANKS) Z OSTRIMI ROBOVI, ZA ČEPE IN ZAMAŠKE) Ta tar. številka vključuje naravno pluto v ploščah: (1) S popolnoma posneto zunanjo skorjo z žaganjem z žago ali kako drugače (pluta brez skorje); ali (2) S posneto skorjo in brez notranje plasti, odrezano z žago ali kako drugače tako, da so površine približno vzporedne (grobi pravokotni bloki). Ta tar. številka vključuje tudi izdeleke, ki so obdelani naprej v oblike pravokotnih plošč, listov in trakov, dobljenih iz surove plute iz tar. št. 45.01 z rezanjem obeh sprednjih strani in z rezanjem robov pod pravim kotom. Takšni izdeleki se uvrščajo v to tar. številko neglede na to, ali sestoje ali ne sestoje iz plutastih plasti, položenih ena na drugo in na to, če so med seboj zlepljene. Bloki, plošče, lisi in trakovi, razrezani v druge oblike razen pravokotnih, štejejo za izdelke iz plute (tar. št. 45.03). Listi iz plute, ojačeni s papirjem ali tkanino, vštevši tudi zelo tanke plutaste trakove v zvitkih za cigaretne ustnike, se prav tako uvrščajo v to tar. številko (izraz &quot;plutast papir&quot; se včasih nanaša na zelo tanke plutaste liste ali trakove tudi, če nimajo papirne podlage). Ta tar. številka vključuje tudi nedokončane izdeleke (blanks) iz plute v obliki kock ali kvadratnih plošč z ostrimi robovi, vštevši tudi tiste, izrezane iz plošč, ki so sestavljene iz dveh ali več plasti skupaj. Vendar pa so iz te tar. številke izključeni podobni izdelki z zaobljenimi robovi (tar. št. 45.03). 45.03 IZDELKI IZ NARAVNE PLUTE 4503.10 - Čepi in zamaški 4503.90 - Drugo Ta tar. številka med drugim vključuje: (1) Zamaške vseh vrst iz naravne plute, vštevši tudi nedokončane z zaobljenimi robovi (blanks). Plutasti zamaški so lahko včasih opremljeni s kovinsko, plastično kapico ali s kapico iz drugega materiala. Vendar pa se zamaški z grlom, zamaški za odmerjanje in drugi predmeti, pri katerih je plutast zamašek vzporedni del, uvrščajo na druga mesta v Nomenklaturi, pač glede na vrsto predmeta in na material, ki jim daje bistveni značaj. (2) Kolute, podstavke in tesnila iz naravne plute za razne zamaške za steklenice, kozarce, plutaste vložke ali srajčke za notranjo stran vratu steklenic. (3) Bloke, plošče, liste in trakove iz naravne plute, razrezane v razne oblike, razen v pravokotne, rešilne pasove, plovce za ribiške mreže, pregrinjala za kopalniška tla, podstavke za stole, pisalne stroje ter druga pregrinjala in podstavke. (4) Najrazličnejša oprijemala, ročaje za nože, tesnila, obročasta tesnila (razen tistih v kompletih iz tar. št. 84.84). Vendar pa so iz te tar. številke izključeni: (a) obutev in deli obutve, vštevši zamenljivi vložki iz 64. poglavja, (b) klobuki in druga naglavna pokrivala ter njihovi deli iz 65. poglavja, (c) kovinski zamaški iz navadnih kovin s plutastimi obroči (kronski zamaški) (tar. št. 83.09), (d) plutasti čepi za patrone (tar. št. 93.06) in (e) igrače, predmeti za družabne igre ter športni rekviziti, vštevši plovce za ribiške palice in njihove dele (95. poglavje). KOMENTAR K TARIFNI PODŠTEVILKI Tarifna podštevilka 4503.10 Čepi iz zamaški iz tar. podštevilke 4503.10 so kosi naravne plute, oblikovani kot valji s pravilnimi ali nekoliko poševnimi stranmi, ali pa v obliki pravokotnih prizem z zaobljenimi bočnimi robovi. Lahko so barvani, polirani, parafinirani, preluknjani, obeleženi z ognjem ali z barvo. Nekateri polni plutasti zamaški imajo razširjeno glavo ali glavo iz kovine ali plastične mase itd. Čepi in zamaški se uporabljajo za zapiranje posod. Votli zamaški (ali školjkasti čepi) služijo za prekrivanje na primer steklenih čepov za steklenice ali za steklenice iz keramike. Ta tar. podštevilka vključuje tudi polizdeleke za čepe in zamaške, katere je moč prepoznati po njihovih zaobljenih robovih. Ta tar. podštevilka ne vključuje tankih plutastih ploščic - kolutov, ki se uporabljajo kot tesnila kronskih zamaškov (tar. podšt. 4503.90). 45.04 AGLOMERIRANA PLUTA (Z VEZIVI ALI BREZ NJIH) IN IZDELKI IZ AGLOMERIRANE PLUTE 4504.10 - Bloki, plošče, listi in trakovi; ploščice vseh oblik, valji s polnim prerezom, vključno kolute 4504.90 - Drugo Aglomerirano pluto izdelujejo z aglomeriranjem granulirane, drobljene ali zmlete plute, predvsem s pomočjo toplote in pritiska: (1) Z dodajanjem vezivnih materialov (na primer nevulkaniziranega kavčuka, lepil, umetne smole, katrana, želatine) ali (2) Brez dodajanja veziv, pri temperaturi okoli 300 stopinj C. V slednjem primeru deluje kot vezivo naravna smola plute. Aglomerirana pluta, ki se uvršča v to tar. številko, je lahko impregnirana (na primer z oljem), ali pa ojačena s podlago iz papirja ali tkanine, vendar pod pogojem, da nima značaja linoleja ali drugih podobnih materialov, ki se uvrščajo v tar. št. 59.04. Aglomerirana pluta najpogosteje ohranja lastnosti naravne plute in je predvsem odličen toplotni in zvočni izolacijski material. Večinoma pa dodatek veziv, uporabljenih pri aglomeraciji, spremeni nekatere od značilnih lastnosti plute, posebno specifično težo in odpornost proti raztezanju in lomu. Razen tega je prednost aglomerirane plute, da je primerna za takojšnje oblikovanje v katerikoli velikosti ali obliki. Aglomerirano pluto uporabljajo pri izdelavi skoraj istih vrst izdelekov, omenjenih v tar. št. 45.03, vendar pa zelo redko za izdelavo zamaškov. Pogosteje od naravne plute se aglomerirana pluta uporablja za okrogla tesnila - kolute za kronske zamaške. Aglomerirana pluta se veliko (raje kot naravna pluta) uporablja tudi za gradbene materiale v obliki plošč, blokov ali ploščic in oblikovanih profilov (valji, školjke itd.) pri izoliranju in zaščiti toplovodov in parovodov ter za oblaganje cevi naftovodov, za ekspanzijska spajanja v gradbeništvu in v proizvodnji filtrov. Glej komentar k tar. št. 45.03, ki govori o predmetih, izključenih iz te tar. številke. 46. POGLAVJE IZDELKI IZ SLAME, ESPARTA ALI DRUGIH MATERIALOV ZA PLETARSTVO; KOŠARSKI IN PLETARSKI IZDELKI OPOMBE 1. Z izrazom &quot;pletarski materiali&quot; so v tem poglavju mišljeni materiali, ki so v stanju ali obliki, primerni za pletenje, prepletanje in podobne postopke, kot so: slama, vrba ali iva, bambus, rogoza, trsje, leseni trakovi, trakovi iz drugih rastlinskih materialov (npr.: rafija, trakovi iz listja) ali lubje, nevpredena naravna tekstilna vlakna, monofili, trakovi ali podobni proizvodi iz plastičnih mas ali papirnati trakovi, razen trakov iz usnja, umetnega usnja ali kobučevine, netkanih materialov, človeških las, konjske žime, tekstilne predpreje ali preje ali monofilov, trakov in podobnega iz 54. poglavja. 2. V to poglavje ne spadajo: (a) tapete in podobni proizvodi iz tar. št. 48.14; (b) motvozi, vrvi, vrvice in prameni, pleteni ali ne (tar. št. 56.07); (c) obutev, klobuki in druga pokrivala ter njihovi deli, ki se uvrščajo v 64. ali 65. poglavje; (d) vozila in karoserije zanje, izdelani iz pletarskega materiala (87. poglavje); (e) proizvodi, ki se uvrščajo v 94. poglavje (npr.: pohištvo, svetilke in svetila). 3. Pri tar. št. 46.01 so z izrazom &quot;pletarski material, pletenice in podobni proizvodi iz pletarskega materiala, povezanega v vzporedne pramene&quot; mišljeni pletarski materiali, pletenice ali podobni proizvodi iz pletarskega materiala, zloženi drug poleg drugega in med seboj povezani v obliki listov, ne glede na to, ali so vezivni materiali iz preje iz tekstilnih materialov ali ne. SPLOŠNA DOLOČILA Razen izdelekov iz slame, vključuje to poglavje polizdeleke (tar. št. 46.01) in nekatere predmete (tar. št. 46.01 in 46.02), izdelane s prepletanjem, tkanjem ali na druge načine spajanja nevpredenega materiala, med njimi še posebno: (1) Slamo, vrbovo ali ivino protje, rogozo, palmina vlakna, trsje, cepljena drevesna stebelca (les v tankih trakovih), vlečen les, trsje iz drugih rastlinskih materialov (na primer rafije ali ličkanja, trakove iz listja), vendar pod pogojem, da so primerni za pletarstvo, prepletanje in za podobne postopke. (2) Nevpredena naravna tekstilna vlakna. (3) Monofile, trakove in podobno iz plastičnih mas iz 39. poglavja (razen monofilov, katerih prerez ne presega 1 mm in trakov vidne širine do 5 mm iz umetnih ali sintetičnih tekstilnih materialov, 54. poglavje). (4) Trakove iz papirja (vštevši tudi papir, prevlečen s plastično maso). (5) Nekatere materiale, ki sestoje iz tekstilnega jedra (nevpredena vlakna, pletenice itd.), zamotanih ali prekritih s trakom iz plastičnega materiala, ali z debelo prevleko iz plastičnega materiala, tako da izdelek nima več lastnosti vlaken, pletenic itd., ki tvorijo to jedro. Nekateri med temi materiali, posebno rastlinski izdeleki, so lahko pripravljeni (na primer cepljeni, vlečeni, oluščeni ipd., impregnirani z voskom, glicerinom itd.) in na ta način primerneje obdelani za pletenje, prepletanje in za podobne postopke. V smislu tega poglavja, ne štejejo za pletarske materiali in njihove izdelke naslednji materiali in so iz tega poglavja izključeni: (i) konjska žima (tar. št. 05.03 ali Oddelek XI), (ii) monofili presekov, katerih nobena dimenzija ne presega 1 mm, trakov in sploščenih cevi (vštevši trakove in sploščene cevi, prepognjene podolžini), neglede na to, ali so prešane ali ne (umetna slama ipd.), iz materialov iz umetnih in sintetičnih vlaken, pod pogojem, da vidna širina (t.j. širina v prepognjenem, sploščenem, prešanem ali preganjenem stanju) ne presega 5 mm (Oddelek XI), (iii) tekstilna predpreja (razen, kadar je popolnoma prevlečena s plastično maso, kot je to opisano v prejšnjem odstavku pod (5) (Oddelek XI), (iv) tekstilna prediva, ki so impregnirana, prevlečena, prekrita ali oblečena v plastične mase (Oddelek XI), (v) trakovi iz usnja ali umetnega usnja (običajno 41. ali 42. poglavje) ali iz polsta (klobučevine) ali netkanega materiala (Oddelek XI) ali iz človeških las (5., 59., 65. in 67. poglavje). Razen navedenega to poglavje ne vključuje še: (a) jermenarskih in sedlarskih izdelkov (tar. št. 42.01), (b) izdelkov iz bambusa iz 44. poglavja, (c) zidnih tapet ali prekrival iz tar.št. 48.14, (d) motvozov, vrvi, vrvic in pramenov, tudi če so pleteni ali če so iz nevpredenih vlaken (tar. št. 56.07), (e) vrvanih tkanin s podlago brez votka, zlepljene (bolduk) (tar. št. 58.06), (f) obutve in delov obutve iz 64. poglavja, (g) klobukov in drugih naglavnih pokrival, vštevši tudi cilindre, iz 65. poglavja, (h) bičev (tar. št. 66.02), (ij) umetnega cvetja (tar. št. 67.02), (k) vozil in karoserij za vozila iz pletarskih materialov (87. poglavje), (l) izdelekov iz 94. poglavja (na primer pohištva, svetilk in svetil), (m) izdelekov iz 95. poglavja (na primer igrač, rekvizitov za igro in šport) in (n) metel in ščetk (tar.št. 96.03) ter krojaških lutk itd. (tar. št. 96.18). 46.01 PLETENICE IN PODOBNI IZDELKI IZ PLETARSKEGA MATERIALA, POVEZANI V TRAKOVE ALI NE; PLETARSKI MATERIALI, PLETENICE IN PODOBNI IZDELKI IZ PLETARSKEGA MATERIALA, POVEZANI V VZPOREDNE PRAMENE ALI TKANI V OBLIKI LISTOV, NE GLEDE NA TO, ALI SO DOKONČANI ALI NEDOKONČANI IZDELKI (NPR. PODSTAVKI, PREGRINJALA IN ZASTIRALA) 4601.10 - Pletenice in podobni izdeleki iz pletarskega materiala, povezani v trakove ali nepovezani 4601.20 - Predpražniki, podstavki, pregrinjala in zastirala iz rastlinskih materialov - Drugo: 4601.91 - - iz rastlinskih materialov 4601.99 - - drugo (A) Pletenice in podobni izdeleki iz pletarskih materialov, sestavljeni v trakove ali ne Ta skupina vključuje: (1) Pletenice. Pletenice sestoje iz pramen pletarskih materialov brez podlage in votka, ki se vzdolžno prepletajo strojno ali ročno. Z izmenjavanjem vrste materiala, barve, debeline in števila pramen, se dobijo različni dekorativni učinki. Pletenice teh vrst so lahko sešite v širše trakove itd. (2) Izdeleke, pobodbe pletenicam v smislu, da služijo za iste ali podobne namene in da so, čeprav dobljeni po drugačnih postopkih kot pletenice, prav tako oblikovani v vzdolžne oblike, podobne pasovom in drugim oblikam, značilnim za pletarske materiale. Ti izdeleki vključujejo: (a) Izdeleke, izdelane iz dveh ali več pramen s sklapanjem, spajanjem ali drugačnim sestavljanjem (razen dekorativnih motivov iz tar. št. 46.02). (b) Izdeleke (v trgovanju znane kot &quot;kitajska vrvica&quot;), ki sestoje iz ene vrste vrvice, izdelane iz nerazvlečenih rastlinskih materialov, ki so sestavljeni z enostavnim vpredanjem. Našteto blago se uporablja predvsem kot modno blago, pa tudi za izdelavo pohištva, čevljev, podstavkov, košar itd. Blago, ki spada v to tar. številko, lahko vsebuje vpredena tekstilna prediva, v kolikor služijo predvsem za spajanje ali za ojačenje, neglede na to, ali imajo tudi dekorativni učinek ali pa ga nimajo. (B) Pletarski materiali, pletenice in podobni izdeleki iz pletarskih materialov, povezani v vzporedne pramene, ali tkani v liste, vštevši dokončane izdeleke (na primer podstavki, pregrinjala, zastirala) Blago iz te skupine je sicer sestavljeno iz istih materialov, kot blago iz skupine (A), vendar se od slednjega razlikuje po tem, da ni izdelano iz pramenov s pletenjem in prepletanjem pramenov po dolžini, temveč je izdelano iz pramenov s tkanjem, skupaj s postopkom, podobnim kot pri tkaninah iz osnove in votka, ali pa je izdelano iz vzporednih pramen, ki ostanejo v tem položaju tako, da jih prečno povežejo konce ali pramene. Tkano blago je lahko v celoti iz pletarskih materialov, lahko pa ima podlago iz pletarskega materiala, votek pa iz tekstilnega prediva, ali pa obratno, vendar pod pogojem, da je edina vloga tekstilnega prediva (razen vzporednega barvnega učinkovanja) povezovanje pletarskih materialov. Podobno je z blagom, izdelanim s povezovanjem vzporednih pramen iz pletarskih materialov. Vezivo je lahko pletarski material, tekstilno predivo ali kak drug material. Blago, ki spada v to skupino, je lahko tudi ojačeno in podloženo s tekstilno tkanino in vključuje: (1) Polizdeleke, kot so tkanine iz rafije, španskega trsa ali iz podobne tkanine, pa tudi bolj fine izdelke v kosih ali v metraži v obliki vpredenih niti, trakov za izdelavo modnega blaga, za tapetništvo itd.. (2) Nekatere končane izdeleke, kot na primer: (a) Podstavke in pregrinjala (za prekrivanje tal itd.), še posebej tudi kitajske (ali indijske) podstavke in pregrinjala pravokotne ali drugih oblik, izdelana s tkanjem ali povezovanjem vzporednih pramenov iz pletarskih materialov z drugimi pletarskimi materiali, z vrvjo, vrvico itd.. (b) Navadno rogozo (kot slamnati podstavki, ki se uporabljajo v vrtnarjenju itd.). (c) Zastirala ali panelne plošče, kot so na primer iz vrbe ali ive, gradbene plošče iz pletarskih materialov (iz slame, trsa, rogozi itd.), ki so vzporedno položeni, prešani ali povezanih skupaj v pravilnih razmikih z žico iz navadne kovine. Te gradbene plošče so lahko po vsej površini in po robovih prekriti s kraft-lepenko. Ta tar. številka izključuje podstavke in pregrinjala iz kokosovih ali &quot;sisal&quot; vlaken in iz podobnih vlaken na osnovi vrvanja ali tkanega tekstilnega materiala (57. poglavje). 46.02 KOŠARSKI, PLETARSKI IN PODOBNI IZDELKI, IZDELANI NEPOSREDNO V OBLIKE IZ PLETARSKEGA MATERIALA ALI IZ IZDELKI, KI SE UVRŠČAJO V TAR. ŠT. 4601, IZDELKI IZ PLUTE 4602.10 - Iz rastlinskih materialov 4602.90 - Drugo Skladno z izključitvami, naštetimi v splošnih določilih k temu poglavju, vključuje ta tar. številka naslednje izdeleke: (i) Izdeleke, izdelane neposredno v oblike iz pletarskih materialov. (ii) Izdelke, narejene iz več sestavljenih izdelekov iz tar. številke 46.01, t.j. iz pletenic ali podobnih izdelekov, povezanih skupaj iz vzporednih pramen ali tkanih v liste. Vendar pa ta tar. številka ne vključuje dokončanih izdelekov iz tar. številke 46.01, t.j. pletarskih materialov, pletenic in podobnih izdelekov iz pletarskih materialov v obliki listov, ki so že pridobili lastnosti dokončanega izdeleka, ker so bili zvezani skupaj v vzporedne pramene ali tkanine (na primer: podstavki, pregrinjala in zastirala). Glej komentar k tar. št. 46.01, točka (B (2). (iii) Izdelke iz lufe (rokavice, tamponi itd.), podloženi ali nepodloženi. Med takšne predmete spadajo: (1) Koši, jerbasi, košare in košarski kontejnerji vseh vrst, z ali brez pokrova, vštevši koše za ribe in za sadje (brente). (2) Podobne koše ali škatle iz prepletenih lesenih trakov. Vendar pa so iz te tar. številke izključeni koši iz neprepletenih lesenih trakov (tar. št. 44.15). (3) Potne torbe in kovčki. (4) Ro"