Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače.

Neuradno prečiščeno besedilo Pravilnika o prometni signalizaciji in prometni opremi na cestah obsega:

-    Pravilnik o prometni signalizaciji in prometni opremi na cestah (Uradni list RS, št. 26/24 z dne 26. 3. 2024),

-    Popravek Pravilnika o prometni signalizaciji in prometni opremi na cestah (Uradni list RS, šrt. 30/24 z dne 5. 4. 2024),

-    Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o prometni signalizaciji in prometni opremi na cestah (Uradni list RS, št. 22/25 z dne 4. 4. 2025),

-    Pravilnik o spremembah Pravilnika o prometni signalizaciji in prometni opremi na cestah (Uradni list RS, št. 16/26 z dne 27. 2. 2026).

PRAVILNIK

Opomba: Prometna signalizacija in prometna oprema, postavljeni pred uveljavitvijo Pravilnika o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o prometni signalizaciji in prometni opremi na cestah (Uradni list RS, št. 22/25), se uskladita s tem pravilnikom najpozneje do 1. januarja 2030.
Sklic: 18. člen Pravilnika o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o prometni signalizaciji in prometni opremi na cestah

(neuradno prečiščeno besedilo št. 2)

Datum začetka uporabe: 28.02.2026

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(vsebina pravilnika)

(1) Ta pravilnik določa namen, vrste, pomen, obliko, barvo, velikost, lastnosti in postavljanje prometne signalizacije ter prometne opreme na javnih in nekategoriziranih cestah, ki se uporabljajo za javni cestni promet (v nadaljnjem besedilu: ceste).

(2) Ta pravilnik se izda ob upoštevanju postopka informiranja v skladu z Direktivo (EU) 2015/1535 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. septembra 2015 o določitvi postopka za zbiranje informacij na področju tehničnih predpisov in pravil za storitve informacijske družbe (kodificirano besedilo), (UL L št. 241 z dne 17. 9. 2015, str. 1).

2. člen

(namen ter vrste prometne signalizacije in prometne opreme)

(1) Prometna signalizacija in prometna oprema udeležence cestnega prometa opozarjata na nevarnosti, omejitve, prepovedi in obveznosti, dajeta potrebna obvestila za varen in neoviran promet ter jih vodita v prometu.

(2) S prometno signalizacijo in prometno opremo se zagotavlja izvajanje prometnih pravil in ukrepov za varnost prometa ter označuje prometna ureditev na cestah.

(3) Prometno signalizacijo sestavljata vertikalna in horizontalna signalizacija.

(4) Vertikalno signalizacijo sestavljajo naslednji znaki:

– prometni znaki,

– dopolnilni znaki,

– prometni znaki za označevanje zapor na cestah,

– svetlobni prometni znaki,

– spremenljiva prometnoinformativna signalizacija.

(5) Horizontalna signalizacija obsega označbe na prometnih površinah.

(6) Prometno opremo sestavljajo:

– oprema za vodenje in usmerjanje prometa,

– varnostne ograje, parapetni zidovi in blažilniki trkov,

– varovalne ograje,

– montažne naprave za umirjanje prometa na cesti,

– ograje za pešce,

– oprema proti zaslepljevanju in

– cestna razsvetljava.

(7) Sestavni del prometne signalizacije sta tudi turistična in obvestilna signalizacija.

3. člen

(napisi na prometni signalizaciji)

(1) Napisi na prometni signalizaciji so napisani z malo pisavo, če s tem pravilnikom pri posameznem znaku ni določeno drugače.

(2) Ime posameznega prometnega cilja je napisano v eni vrsti.

(3) Ne glede na prejšnji odstavek je lahko, če je ime prometnega cilja daljše, napisano tudi v dveh vrstah, in sicer tako, da je v drugi vrsti z manjšo pisavo napisan le podrejeni del cilja.

(4) Pisava dvojezičnih napisov prometnih ciljev je enake velikosti, napisa pa sta med seboj ločena s poševnico.

(5) Kadar je ime dvojezičnega kraja ali kraja, ki je zunaj države, daljše, je lahko napis v dveh vrstah, višina pisave pa v obeh vrstah enaka.

(6) Napisu prometnega cilja v tujem jeziku na prometni signalizaciji, ki je zunaj države, je dodana avtomobilska oznaka države, v kateri je ta prometni cilj.

4. člen

(uporaba jezika na prometni signalizaciji)

(1) Napisi na prometni signalizaciji so v slovenščini.

(2) Napisi na prometni signalizaciji so lahko v največ dveh jezikih. Na dvojezičnih območjih so napisi v obeh jezikih, najprej v slovenščini in nato za njim v tujem jeziku.

(3) Na znakih za obvestila, ki so namenjeni vodenju prometa in obveščanju udeležencev v cestnem prometu o krajih zunaj države, je pri dvojezičnih krajih najprej napis imena kraja v slovenščini in nato v jeziku države, v kateri je kraj, sicer pa samo napis v jeziku države, v kateri je kraj.

(4) Ne glede na prvi odstavek tega člena so na avtocestah in hitrih cestah napisi na vertikalni prometni signalizaciji poleg slovenščine lahko tudi v drugih tujih jezikih. V tujih jezikih so lahko tudi napisi na turistični in obvestilni signalizaciji.

5. člen

(izvedba prometne signalizacije in prometne opreme)

(1) Izvedba prometne signalizacije in prometne opreme mora po obliki, barvi, velikosti ter materialih ustrezati tehničnim zahtevam in standardom, določenim s tem pravilnikom.

(2) Udeležencem cestnega prometa so lahko sporočila in obvestila posredovana s stalnimi prometnimi znaki, ki svoje vsebine ne spreminjajo, ter z znaki, ki lahko na podlagi svetlobnih in drugih elementov svojo vsebino delno ali v celoti spreminjajo.

(3) Površina turistične in obvestilne signalizacije ni osvetljena in ni spremenljiva.

(4) Številčne in besedilne oznake ter simboli na prometnih znakih, vozišču in drugih prometnih površinah so s tem pravilnikom navedeni kot primer in se pri izvedbi uskladijo s konkretnim primerom prometne ureditve oziroma cilji prometnega urejanja.

6. člen

(svetlobno odbojne in kromatične lastnosti prometne signalizacije in prometne opreme)

(1) Površina znakov, razen signalizacije z lastnim virom svetlobe, je izdelana iz svetlobno odbojnih materialov, katerih zahteve glede svetlobno odbojnih lastnosti so odvisne od mesta postavitve prometnih znakov, svetlobnih značilnosti okolice, kjer so prometni znaki postavljeni, ter lokacije prometne površine v prostoru.

(2) Koeficient retrorefleksije (R _A) je za materiale iz steklenih zrnc določen s standardom SIST EN 12899-1; Stalna vertikalna signalizacija; Stalni prometni znaki, za mikroprizmatične materiale pa z evropskim ocenjevalnim dokumentom EAD-120001-01-0106.

(3) Koeficient retrorefleksije (R _A) je za posamezno vrsto znakov določen v preglednici 1.

Preglednica 1: Razredi svetlobne odbojnosti površine znakov glede na svetlobne značilnosti okolice in lokacijo postavitve

* upoštevana je tudi cestna razsvetljava

(4) Ne glede na prejšnji odstavek je lahko zahtevani razred svetlobne odbojnosti tudi drugačen, če je pri posameznem znaku s tem pravilnikom tako določeno.

(5) Minimalni koeficient retrorefleksije za mikroprizmatične materiale je določen v preglednicah 2, 3, 4, 5 in 6.

Preglednica 2: Minimalni koeficient retrorefleksije (R _A) za mikroprizmatične materiale; razred RA1 (enota cd.lx ^-1m ²)

Preglednica 3: Minimalni koeficient retrorefleksije (R _A) za mikroprizmatične materiale; razred RA2 (enota cd.lx ^-1m ²)

Preglednica 4: Minimalni koeficient retrorefleksije (R _A) za mikroprizmatične materiale; razred R3A (enota cd.lx ^-1m ²)

Preglednica 5: Minimalni koeficient retrorefleksije (R _A) za mikroprizmatične materiale; razred R3B (enota cd.lx ^-1m ²)

Preglednica 6: Minimalni koeficient retrorefleksije (R _A) za fluorescenčne mikroprizmatične materiale; razred RA3 (enota cd.lx ^-1m ²)

(6) Kromatične lastnosti prometnih znakov in svetlobni faktor morajo ustrezati razredu CR2, za mikroprizmatične materiale pa vrednostim iz preglednice 7.

Preglednica 7: Kromatičnost pri dnevni svetlobi in svetlobni faktor za mikroprizmatične materiale

(7) Koeficient retrorefleksije za razred RA3 mora ustrezati hkrati zahtevam iz preglednic 4 in 5, razmerje med minimalnim in maksimalnim koeficientom retrorefleksije pa ne sme biti večje od 2,5 : 1.

(8) Prometni znaki na istem nosilcu imajo enake svetlobno odbojne lastnosti.

(9) Koeficient retrorefleksije pri prometnih znakih, ki so osvetljeni od zunaj, je razreda RA2, pri prometnih znakih za prednost, ki niso osvetljeni z lastnim ali zunanjim virom svetlobe, pa razreda RA 3.

(10) Površina prometne opreme, ki se uporablja za vodenje in usmerjanje prometa pri zaporah na cestah je označena s svetlobnimi odsevniki, v skladu s SIST EN 12899-3; Smerniki in svetlobno odbojna telesa.

7. člen

(postavljanje prometne signalizacije in prometne opreme)

(1) Prometna signalizacija in prometna oprema na cestah sta postavljeni tako, da ju avtomatizirani sistemi za pomoč voznikom lahko zaznajo, udeleženci cestnega prometa pa pravočasno opazijo in razumejo njun pomen ter ravnajo v skladu s pomenom in zahtevami, ki jih določata.

(2) Območje za postavljanje prometne signalizacije in prometne opreme je pas vzdolž vozišča ceste, in sicer na avtocestah in hitrih cestah znaša 8,00 m, na drugih cestah pa 5,00 m, od zunanjega roba vozišča. Če so sestavni del cestišča tudi kolesarske, peščeve ali druge prometne površine, znaša širina tega pasu 2,00 m od zunanjega roba teh površin.

(3) Pravila za postavljanje prometne signalizacije in prometne opreme pri zaporah na cestah so določena s predpisom, ki ureja zapore na cestah.

II. PROMETNA SIGNALIZACIJA

1. Prometni in dopolnilni znaki

8. člen

(izvedba prometnih in dopolnilnih znakov)

(1) Konstrukcija prometnih in dopolnilnih znakov ter posamezne prometne opreme mora, glede mehanske odpornosti, v skladu s standardom SIST EN 12899-1, izpolnjevati naslednje minimalne zahteve:

– faktor varnosti za obremenitve; razred PAF1,

– pritisk vetra; razred WL5,

– dinamični pritisk pri čiščenju snega; razred DSL1,

– najmanjša dopustna deformacija pri upogibanju; razred TDB4,

– prebadanje znaka; razred P3,

– robovi plošče znaka; razred E2.

(2) Ne glede na prejšnji odstavek lahko upravljavec prometne površine zahteva drugačno mehansko odpornost prometne signalizacije in prometne opreme, vendar ne v nasprotju s standardom SIST EN 12899-1.

(3) Hrbtna stran prometnih in dopolnilnih znakov je brez leska in vsebine. Če je površina prometnega znaka večja od 2 m ², je hrbtna stran sive barve (RAL 7040).

(4) Znaki imajo na hrbtni strani identifikacijsko oznako, v skladu s SIST EN 12899-1. Oznaka, ki ni svetlobno odbojna, je nameščena na spodnjem desnem delu znaka, in vidna pri postavljenem prometnem znaku.

(5) Rob znakov je pokrit z zaščitnim kotnim profilom za ojačitev znaka.

(6) Prometni in dopolnilni znaki so lahko izdelani tudi kot znaki z lastnim (osvetljeni od znotraj) ali zunanjim virom svetlobe (osvetljeni od zunaj) skladno s SIST EN 12899-1 oziroma SIST EN 12899-2 – Stalna vertikalna signalizacija; Signalizacija z notranjo osvetlitvijo (TBB).

(7) Konstrukcija prometnih in dopolnilnih znakov z lastnim virom svetlobe mora, v skladu s standardom SIST EN 12899-1, glede mehanske odpornosti, izpolnjevati naslednje minimalne zahteve:

– faktor varnosti za obremenitve; razred PAF1,

– pritisk vetra; razred WL5,

– dinamični pritisk pri čiščenju snega; razred DSL1,

– najmanjša dopustna deformacija pri upogibanju; razred TDB4,

– odpornost proti vodi in prahu; razred IP65,

– povprečna svetlost znaka; razred L2 in

– enakomerna svetlost znaka; razred U2.

(8) Zunanja osvetlitev znaka mora biti skladna s standardom SIST EN 12899-1 in v območju grafičnega prikaza na znaku dosegati povprečno svetlost razreda E3, enakomernost svetlosti pa razreda UE1.

(9) Pri poudarjanju pomena prometnega znaka je znak na kontrastni kvadratni ali pravokotni plošči iz svetlobno odbojnega materiala fluorescenčne rumenozelene barve, katere koeficient retrorefleksije ustreza razredu RA3. Na plošči je tudi morebitni potrebni dopolnilni znak.

(10) Ne glede na prejšnji odstavek je pri poudarjanju prometnih znakov 2101 in 2102 oblika kontrastne plošče enaka obliki prometnega znaka, ki je na njej nameščen.

(11) Velikost kontrastne plošče iz devetega in desetega odstavka tega člena je prilagojena velikosti prometnega znaka, in sicer tako da širina od roba table do skrajne točke znaka znaša 50 mm.

(12) Prometni znaki so lahko izvedeni tudi kot označbe na prometnih površinah.

9. člen

(postavljanje prometnih in dopolnilnih znakov)

(1) Prometni znaki se postavljajo na desni strani poleg vozišča oziroma cestišča ali nad njim v smeri vožnje vozil, tako da je udeležencem cestnega prometa zagotovljeno polje vidnosti in jih avtomatizirani sistemi za pomoč voznikom nemoteno zaznajo.

(2) Če na mestu, kjer je postavljen prometni znak, zaradi gostote prometa ali iz drugih razlogov udeleženci cestnega prometa prometnega znaka ne bi pravočasno opazili, je ta ponovljen tudi na nasprotni, levi strani ceste ali smernega vozišča, če je potrebno, pa tudi nad voziščem.

(3) Ne glede na prvi odstavek so lahko prometni znaki postavljeni tudi samo na levi strani vozišča ali druge prometne površine in v ločilnem pasu ceste, če je pri posameznem prometnem znaku s tem pravilnikom to določeno.

(4) Višina spodnjega roba prometnega znaka oziroma spodnjega roba dopolnilnega znaka je:

– ob vozišču 1,50 m nad višino roba v prečnem profilu vozišča ob katerem je znak postavljen,

– nad površinami za pešce in kolesarje ≥ 2,25 m in ≤ 2,50 m nad najvišjim robom prečnega profila površine, nad katero je postavljen, oziroma 2,50 m za turistično in obvestilno signalizacijo ter znaka za vodenje prometa na območju križišč,

– nad voziščem ≥ 4,50 m in ≤ 5,50 m nad najvišjo točko prečnega profila vozišča, nad katerim je prometni znak postavljen. Pri zmanjšanih prometnih profilih ceste je lahko prometni znak postavljen 0,50 m nad prometnim profilom ceste,

– ne glede na prejšnjo alinejo je višina spodnjega roba prometnega znaka oziroma spodnjega roba dopolnilnega znaka nad voziščem na avtocestah in hitrih cestah najmanj 5,00 in največ 6,00 m nad najvišjo točko prečnega profila vozišča, nad katerim je prometni znak postavljen.

(5) Ne glede na prejšnji odstavek so posamezni prometni znaki lahko postavljeni tudi na drugačnih višinah, če je s tem pravilnikom pri posameznem znaku to dovoljeno in to omogoča prosti profil ceste.

(6) Vodoravna razdalja med robom vozišča in najbližjo točko oziroma projekcijo najbližje točke znaka je 0,30 m, če je cesta omejena z robniki, oziroma ≥ 0,75 m in ≤ 2,50 m, če cesta ni omejena z robniki. Skrajni rob nosilnega droga znaka je od roba kolesarske površine oddaljen ≥ 0,25 m.

(7) Ne glede na prejšnji odstavek se nosilni drogovi znakov postavljajo zunaj prostih profilov površin za pešce in kolesarje. V tem primeru je vodoravna razdalja od roba vozišča do najbližje točke oziroma projekcije skrajne točke znaka ≤ 2,50 m, znak pa je lahko asimetrično nameščen na nosilni drog. Drogovi svetlobnih prometnih znakov so na površinah za pešce in kolesarje postavljeni tako, da je zagotovljeno varno in neovirano gibanje oziroma vožnja teh udeležencev.

(8) Vodoravna razdalja med varnostno ograjo in najbližjo točko oziroma projekcijo skrajne točke znaka je ≥ 0,25 m.

(9) Minimalni vzdolžni razmik znakov na cesti je pri najvišji dovoljeni hitrosti na cesti ≤ 50 km/h, ≥ 15 m, pri hitrosti > 50 ≤ 90 km/h, ≥ 30 m in pri hitrosti > 90 km/h, ≥ 100 m.

(10) Ne glede na prejšnji odstavek je minimalni vzdolžni razmik znakov lahko tudi drugačen, če prometna ureditev posameznega krajšega dela ceste zahteva več različnih označitev (na primer: ustavi, prehod za pešce).

(11) Znaki nad smernimi vozišči z več prometnimi pasovi se postavljajo:

– nad vsakim prometnim pasom, če se promet po posameznih prometnih pasovih ureja različno. Med temi znaki se v osi ločilnih črt med prometnimi pasovi postavljajo znaki za nevarnost ali obvestila, ki veljajo na celotnem smernem vozišču,

– v osi prometnih pasov, če se na vseh prometnih pasovih promet ureja enako,

– simetrično od osi pasov z enakim urejanjem prometa, kadar sta nad prometnimi pasovi horizontalno postavljena dva ali več prometnih znakov, s katerimi se promet na vseh prometnih pasovih ureja enako. Prometni znaki so enaki na levi in desni strani,

– na levi strani znak za nevarnost, na desni strani pa znak za izrecne odredbe ali obvestila, če sta nad dvema ali več prometnimi pasovi horizontalno postavljena dva različna znaka. Če je na obeh straneh postavljen prometni znak za izrecne odredbe, je prometni znak za omejitev hitrosti vedno postavljen na desni strani.

(12) Če sta na isti drog nameščeni različni vrsti prometnih znakov, je prometni znak za nevarnost na vrhu droga.

(13) Na istem nosilnem drogu so v smeri vožnje lahko po vertikalni osi nameščeni največ trije prometni znaki.

(14) Posameznemu prometnemu znaku sta lahko dodana največ dva dopolnilna znaka.

(15) Na drogu semaforja so lahko nameščeni le tisti posamezni prometni znaki, za katere je to s tem pravilnikom določeno.

(16) Ne glede na prejšnji odstavek so lahko na drogu semaforja nameščeni posamezni prometni znaki, ki so vidni vozilom iz nasprotne smeri.

(17) Za nosilno konstrukcijo prometnih znakov se lahko uporabljajo tudi drogovi cestne razsvetljave, drogovi semaforjev in druge ustrezne konstrukcije, ki so v območju za postavljanje prometne signalizacije.

(18) Znaki za označevanje zapor na cestah se postavljajo v skladu s pravili za postavljanje zapor na cestah, razen če je s tem pravilnikom pri posameznem znaku drugače določeno.

10. člen

(velikost prometnih in dopolnilnih znakov)

(1) Velikosti prometnih znakov so glede na najvišjo dovoljeno hitrost na cesti razvrščene v štiri velikostne razrede, in sicer:

– površine za pešce in kolesarje, parkirne površine; mali znaki – razred 1,

– najvišja dovoljena hitrost na cesti ≤ 50; normalni znaki – razred 2,

– najvišja dovoljena hitrost na cesti > 50 ≤ 90; veliki znaki – razred 3,

– najvišja dovoljena hitrost na cesti > 90; zelo veliki znaki – razred 4.

(2) Velikost prometnih in dopolnilnih znakov ter njihovih elementov za posamezen velikostni razred je določena v preglednici 8.

Preglednica 8: Velikosti prometnih in dopolnilnih znakov

(3) Ne glede na prejšnji odstavek je lahko velikost posameznih znakov tudi drugačna, če je to pri posameznem znaku s tem pravilnikom določeno.

(4) Polmer zaokroževanja robov pri znakih, katerih velikost je določena pri posameznem znaku ali je odvisna od števila simbolov, velikosti pisave ter lokacije znaka na cesti, je enak kot pri velikostnem razredu, ki je najbližji velikosti znaka. Polmer zaokroževanja robov, določen za velikostni razred 4, se uporablja tudi za vse znake, ki so večji od tega razreda.

(5) Širina dopolnilnega znaka, postavljenega ob prometnem znaku, je enaka dolžini tiste stranice znaka, ob kateri je dopolnilni znak, ali premeru znaka oziroma enaka dolžini vertikalne projekcije skrajnih točk znaka.

(6) Simbol na znaku je znotraj meje polja za simbol. Velikost simbola je sorazmerna z velikostjo znaka, njegova razmerja in položaj na znaku pa so identični grafičnemu prikazu, določenemu s tem pravilnikom.

(7) Če pri posameznem znaku s tem pravilnikom ni določena velikost oziroma ta ni določena niti v prvem odstavku tega člena, se velikost znaka določi na podlagi velikosti in vrste pisave ter števila simbolov na njem.

(8) Dimenzije posameznih elementov vstavljenih znakov so proporcionalne dimenzijam stalnih prometnih znakov.

(9) Za označevanje cestnih zapor se uporabljajo prometni znaki velikostnega razreda 3 ali 4.

(10) Za prometne znake 2100 – znaki za prednost se namesto velikostnega razreda 2 uporablja velikostni razred 3.

(11) Na maloprometnih cestah in javnih poteh je lahko zaradi neustreznega profila in drugih elementov ceste, ki ne dopuščajo največje dovoljene hitrosti po pravilih cestnega prometa, velikost prometnih znakov manjša za en velikostni razred.

(12) Če se na določenem odseku ceste spremeni prometna ureditev, ki zahteva manjši velikostni razred prometnih znakov, se prometni znaki menjajo v skladu z drugim odstavkom 76. člena tega pravilnika.

(13) Na državnih cestah se iz prometno varnostnih razlogov velikostni razred 2 lahko nadomesti z velikostnim razredom 3.

11. člen

(preverjanje ustreznosti znakov)

(1) Svetlobno odbojne in kromatične lastnosti znakov se preverijo najpozneje v desetih letih po izdelavi znaka.

(2) Preverjanje ustreznosti iz prejšnjega odstavka obsega preverjanje minimalnih zahtev glede svetlobno odbojnih in kromatičnih lastnosti znakov pri dnevni svetlobi.

(3) Ob preverjanju ustreznosti znaka iz prvega odstavka tega člena morajo svetlobno odbojne lastnosti znaka ustrezati zahtevanim vrednostim iz 6. člena tega pravilnika. Kromatične lastnosti in svetlobni faktor za materiale iz steklenih zrnc mora ustrezati razredu CR1, za mikroprizmatične materiale pa vrednostim iz preglednice 7, 6. člena tega pravilnika.

1. 1 Prometni znaki za nevarnost

12. člen

(namen in vrsti prometnih znakov za nevarnost)

(1) Prometni znaki za nevarnost opozarjajo udeležence cestnega prometa na nevarnost in vrsto nevarnosti na cesti.

(2) Prometni znaki za nevarnost so splošni prometni znaki za nevarnost in prometni znaki za nevarnost na prehodu ceste čez železniško progo v isti ravnini.

13. člen

(izvedbe prometnih znakov za nevarnost)

(1) Oznaka, oblika, barva, pomen, namen označevanja ter dopustna odstopanja glede izvedbe, velikosti in postavljanja prometnih znakov za nevarnost so določeni v preglednici 9.

Preglednica 9: 1000 - prometni znaki za nevarnosti

(2) Prometni znaki za nevarnost, ki se uporabljajo za označevanje zapor na cestah, imajo osnovno barvo rumeno, razen prometnega znaka 7302.

(3) Nevarnosti na cesti, ki niso posledica del na cesti ali začasnih ovir v cestnem prometu, so označene s prometnimi znaki, ki so predpisani za označevanje trajnih nevarnosti.

14. člen

(postavljanje prometnih znakov za nevarnost)

(1) Prometni znaki za nevarnost se postavljajo na avtocestah in hitrih cestah na razdalji ≥ 250 m ≤ 400 m, na cestah zunaj naselij na razdalji ≥150 m in ≤ 250 m ter na cestah v naseljih na razdalji ≥ 50m in ≤ 150 m pred nevarnim mestom na cesti oziroma pred začetkom nevarnega dela vozišča.

(2) Ne glede na prejšnji odstavek se prometni znaki za nevarnost lahko postavljajo tudi na manjši ali večji razdalji pred nevarnim mestom na cesti oziroma pred začetkom nevarnega dela ceste, če to zahtevajo okoliščine na cesti ali njenem delu. V tem primeru morajo biti prometnemu znaku dodani dopolnilni znaki z označeno razdaljo do nevarnega mesta, ki ga označujejo postavljeni znaki.

(3) Ne glede na prvi in drugi odstavek tega člena so za posamezne prometne znake za nevarnost dovoljena odstopanja v načinu postavljanja, če je s tem pravilnikom pri posameznem prometnem znaku za nevarnost to določeno.

1. 2 Prometni znaki za izrecne odredbe

15. člen

(namen in vrste prometnih znakov za izrecne odredbe)

(1) Prometni znaki za izrecne odredbe udeležencem cestnega prometa naznanjajo obveznosti, omejitve ali prepovedi in usmeritve, po katerih se morajo ravnati.

(2) Prometne znake za izrecne odredbe sestavljajo prometni znaki za prednost, prometni znaki za prepovedi in omejitve, prometni znaki za obveznosti in prometni znaki za urejanje cestnega prometa.

16. člen

(izvedbe prometnih znakov za izrecne odredbe)

(1) Oznaka, oblika, barva, pomen, namen označevanja ter dopustna odstopanja glede izvedbe in postavitve prometnih znakov za izrecne odredbe so določeni v preglednici 10.

Preglednica 10: 2000 – prometni znaki za izrecne odredbe